JUTRA
Maribor, pondeljtk 21. julija 1930
Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poJtnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 V*1ja masažno, praieman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din
Uredniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
OftM* aprajama tudi Ofiatni oddalek .Jutra" v Ljubljani, Praiamova ulica it. 4
Krvav volilni boj v Nemčiji
Poštnina plačana v gotovini
Marmorna
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.),
Razšiijenje obmejnega pasu?
Odkar se je lansko leto z avstrijske strani stavil predlog, da bi se obmejni Pas, v katerem veljajo navadne prehod-fiice, razširil tudi na Maribor in celo na Pohorje, se z gotovih, tudi naših strani, skuša vedno na novo ventilirati to vprašanje. Potreba po tem razširjenju se u-temeljuje s tujskim prometom, od katera da bi imel Maribor veliko korist, Pt)sebno pa, da bi se rešila kriza, v kate-f° so zašle naše gostilne, rastavracije in avarne. Ker pa je vprašanje v zvezi z ^Offimi drugimi, ki so vitalnega pome-fla za naš narodni ih državni razvoj ob mejj
. je potrebno, da se ponovno spre-nekatere, vsaj načelne besede, tujski promet tudi za nas in poza naše mesto velikega pometem pač ne more biti dvoma. Ven-Pa moramo resno dvomiti, da bi raz-obmejnega pasu na Maribor ta *uJski projnet tako pospešila in dvignila, da bi nič več ne bilo gostilničarske in finske krize. Da bi se to moglo zgodi-“• bi Avstrijci morali v stotinah in tiso-^h prihajati v Maribor in to premožnejši Avstrijci, ne taki, ki bi hrano za svoj iz-j*t nosili s seboj in ne taki, ki bi hodili v Maribor samo na obisk k svojim sorodnikom in znancem, kakor se je običajno Ugajalo doslej.
Toda vzemimo, da bi se res to zgodilo, j** bi Avstrijci v velikih množinah zaha-v naše mesto in v njegovo okolico.
V	tem slučaju bi jo seveda ob nedeljah 'n Praznikih čisto poplavili in vse bi falo pod njihovim uplivom, ki bi bil, o menda nihče ne bo dvomil, ne samo prijateIjsko-izletniški, ampak v prvi vrsti nacijonalno-političen. Kajti nihče naj se n® moti, da bi avstrijski Nemci hodili k nam samo zaradi naših naravnih krasot, znamenitosti in dobre vinske kapljice, *er vsega tega imajo več ali manj tudi ^1 doma. Če bi prihajali sem v večjih Možinah, bi prihajali zaradi politlčno-j?*cijonalne propagande in stikov z na-nemštvom in nemškutarijo. Predo-r° nam je znano, da v Oradcu in drugod preko meje še niso pozabili na ‘Unterland« in da ga smatrajo še vedno domeno svoje nacijonalne propagan-Tak tujski promet bi pa nam in raz-naše narodne in državne zavesti v 'jOmejnem ozemlju neprimerno več škodoval kakor gospodarsko koristil.
Pred vsem si moramo biti enkrat za 78®1®! na jasnem, da živimo v dobi, ko j® vsled evropskega političnega položaja ^e»a storiti kar je mogoče, da se utrdi slehernem državljanu naše krvi narod-« In državna zavest. Potenciranje teh kat Zaves*1 n* nikdar tako silno, tem *e dandanes- Pogledati nam je v It»in0z^ru treI)a samo k naSta sosedom Krn i 0Tn’ Madžarom ln tudi Avstrijcem, ten« nas se vz*a]a rod s potencl-vsat narodno državno zavestjo, zato bi ?° na5e stremljenje po prevelikem »narodnem liberalizmu utegnilo pome-
BREZUSPEŠNI POSKUSI, DA SE USTANOVI VELIKA DESNIČARSKA
FRONTA.
BERLIN, 21. julija. Kakor javlja »Montagspost« iz desničarskih krogov. so se pogajanja za ustvaritev velike desničarske fronte razbila. Izkazalo se je kot nemogoče, da bi se politično zopet združile stranke, ki so bile nekoč ujedinjene v nacijonalni stranki in ki so izstopile v znani dobi Hugenberga.
BERLIN, 21. julija- V strastni volilni borbi, ki je pričela te dni, beležijo ponovne krvave spopade med pristaši posameznih strank. Vlada bo zato objavila proglas, da se prepoveduje nošnja palic, bokserjev in podobnih predmetov na političnih shodih.
BolJievlika GPU na delu
AGENTI TAJNE SOVJETSKE POLICIJE ODVEDLI V BERLINU 18LETNEGA
DEČKA.
BERLIN, 21. julija. Te dni so boljše-viški agentje odvedli nekega 181etnega mladeniča iz Berlina. Ta dogodek je ponovno okrenil pozornost nemških krogov na delovanje sovjetske čeke. Ugrabljeni mladenič je sin nekega Schainholda, ki je bil dodeljen sovjetski trgovinski delegaciji in pozvan v Rusijo, da poroča
o	svojem delovanju. Schainhold je ta poziv odklonil in bil zato obsojen na smrt-Kakor menijo, živi obsojeni še vedno v Nemčiji. Njegovega sina pa so izvabili agenti čeke v Kiel ter ga tam vkrcali na neko rusko ladjo. Obdržali ga bodo tako dolgo v ujetništvu, da se vrne v Ru-isijo njegov oče.
Uečno uečjl nemiri u Indiji
LONDON, 21. julija. Iz Bombaya javljajo, da je došlo zopet do težkih izgredov, to pot v kraju Jubbulpure. Spoprijeli so se pristaši indijskega kongresa s policijo, ki je bila primorana uporabiti o-rožje. Pri spopadu je bilo ranjenih 60 oseb, med temi 20 policistov.
Silna uročina u U5R
NEWYORK, 21. julija. V srednjih in zapadnih državah USA je zavladala silna vročina. Včeraj je znašala temperatura od 35 do 45 stopinj Celzija. Strahoviti vročini je podleglo že prve dni 20 oseb.
Veličasten pogreb Toneta Male]a.
Z vseh strani Slovenije so se zgrnile včeraj v Ljubljano množice sokolstva in izkazale poslednjo čast bratu borcu, ki je žrtvoval svoje življenje na oltar slavnejšega imena naše domovine. V soboto so prihajali od ju tra do pozne noči tisoči naroda na Tabor ter se s tugo v srcu nemo poslavljali od nepozabnega Maleja. Včeraj ob devetih dopoldne pa je spremil pokojnika nepregleden sprevod sokolstva ob navzočnosti najodličnejših zastopnikov dvora, vlade in oblastev s Tabora na glavni kolodvor. Poslovilne besede sta spregovorila na Taboru prvi podstarosta SKJ E. Gangl in prvi podstarosta Sokola 1 Josip Turk, na kolodvoru pa br. Milko Krapež. Opoldne sta prepeljala dva vlaka udeležence pogreba v Bohinjsko
Bistrico, kjer so ga ob 16. uri položili v domačo zemljo — daleč od matere preminulega Toneta. Slava spo minu Maleja!
Pr) mariborskih skavtih v taboru pri Mozirju.
Včeraj je več Mariborčanov napravilo izlet v prelepo Savinjsko dolino in obiskalo svoje malčke volčiče in skavte, ki taborijo blizu Mozirja pod vodstvom starešin Sivega volka in Erčenke ter svojih taborovodij, ki vsi plemenito skrbe za v skrb jim izročeno skavtsko mladež tam v prekrasni svobodni božji naravi. Vsi gostje so bili v taboru ljubeznivo sprejeti in pogoščeni in se niso mogli dovolj na diviti prelepo urejenemu taboru z estetičnimi in udobnimi šotori. Starši, ki jim dozdaj še ni bilo mogoče obiskati svojih ljubljenčkov, naj to — če le morejo — store čimprej, v ostalem pa naj so brez skrbi: malčki so zdra-
vi	in črni kot zamorci, hrana je tako dobra in obilna, da so se gostje-staršl kar čudili, in vsi malčki so z blaženim zadovoljstvom zatrjevali, da so vedno siti. Hvala Sivemu Volku In ostalim tabornim voditeljem! Prepri čan sem, da bi mnogi naši starši v Mariboru kazali več zanimanja za ideale skavtizma in pustili svojo mla dino v to organizacijo, če bi žrtvovali samo en dan in si šli ogledat to idealno življenje malčkov tam v lepi na ravi pod mogočnimi Savinjskimi planinami! Duševno in telesno zdrav ln krepek ter srčno blag in dober otrok J — to je v prvi vrsti cilj skavtizma. Obiskovalec.
niti za nas usodno nevarnost.
V	dobi po svetovni vojni posebno Se
v	poslednjih letih, zavzema razvoj vedno hitrejši tempo, zato moramo hiteti tudi mi. Probuja narodne in državljanske zavesti v nekdaj skoraj potujčenem obmejnem ozemlju je pa prvi ukrep za varnost našega individualnega narodnega in državnega organizma. Delati na tem smo tedaj dolžni vsi in žrtvovati za ta cilj, Če treba, tudi nekatere materijal-ne ugodnosti. Naša meja mora biti trdna!
Sele tedaj, ko bodo izginili stari upHvi pokojne Austrlje, ko bo od Prekmurja preko Slovenskih goric, Kobanskega in koroških gor živel zares do globin s slovenskim in Jugoslovanskim čuvstvova-njem prežeti rod, bomo lahko liberalno odprli svojo mejo sosedom. Zato pa naj vsi, ki sl to želijo, če je njihovo prizade vanje zares iskreno in zgolj gospodar sko, zastavijo vse sile, da se to čimprej zgodi.
Oglaai po tarif u
Še iz naših goric.
Srečam te dni zjutraj uglednega posestnika od Sv. Lenarta v Slov. goricah, ki pa ima gorico v naši župniji. Dober dan Bog daj! — Bog daj! — No, ste zopet pri gorici? — Da, škropim v tretjič in bom danes končal. Prosim, pridite danes pogledat! — Hvala! Potujem naprej poslikat Slovenske gorice. Pa se tukaj malo pomudiva. Kako pa je pri vas z grozdjem, ali je tudi tako napadeno po oidiju in peronosperi, kakor se sliši od ponekod? Sem slišal o tem, zato sem rekel škropačem, naj z vso pozornostjo pazijo, ako je kje kak grozd okužen. In res so našli v celi gorici 30 grozdov s par bolnimi jagodami; te Jagode smo koj izpulili. Veste, silna suša in nepravočasno škropljenje, ali nepravilno opravljeno, sta opora grozdni plesnobi. Baje je pri Sv. Petru res hudo, vzroka za tam še ne vemo, a tukaj je sicer lepo, da je kaj. Ako polovica ostane, bo za polovico obli nejša trgatev od lani, če ostane trlčetrt, bo trgatev kolikostno izborna, če pa lepo dozori vse nastavljeno grozdje, pa bo vina toliko, da zopet ne bomo vedeli kam ž njim. Deževje koncem septembra pa bi silno pospešilo gnitje, ker je trs prenatrpan z grodjem in gniloba bi šla naglo naprej. Želim vam trgatev, da bi ne vedeli kam ž njim! Kar se ne bojte! Treba vara bo le odpreti klet, zatrobiti na lovski rog in koj boste prosti skrbi, kam z odviš-nim— Ha, ha! Vi ste res dobri z nasvetom— Z Bogom! — Z Bogom! Na svidenje ob čričku! — Da! — Popotnik is Slov. goric.
Jugoslovanski večeri v našem radid. T. R. L. javlja: Četrtkovi večeri so se v zadnjem času spremenili v jugoslovanske večere, pri katerih ne oddaja samo Ljubljana Beogradu in Zagrebu, marvefi prispevajo vse tri z delom sporeda. V sodelovanju vseh treh postaj je to gotovo velik korak naprej. Poslušalec ima v zagrebškem ali beograjskem ali ljubljanskem okolišu priliko, da na svojem domačem valu en večer v tednu čuje vse tri jugoslovanske postaje. Naravno je, da poskuša vsaka izmed naših postaj za tak večer pripraviti najboljše, kar ima. Neprecenljivega pomena so zato t! večeri za medsebojno spoznanje, zlasti pa z* rajširjanje kulturnih vrednot vseh treh bratskih narodov, ki so se žal le predolgo spoznavali medsebojno le skozi politična očala. S tega stališča vrše četrtkovi večeri v jugoslovanskem radio nad* vse važno kulturno delo.
V	vodi sta se onesvestila
včeraj v velikem bazenu Mariborskega otoka Pavel Palaš Iz Melja in Josip Miklavčič lz Maribora. Reševalna ambulanca na otoku je obema nudila prvo pomoč. —
Skozi rešeto trdega Izpita.
Z ozirom na mnogo bolj se mflo* žeče prometne nesreče In nerodnosti, ki so na dnevnem redu, je začela Izpitna komisija za nepoklicne Šoferje prav rigorozno nastopati- Od osmih kandidatov, ki so v petek polagali Izpit, je izdelal samo — eden. Kakor smo izvedeli, je bil strogi cestno-po* licijski red tisti kamen spodtlke, ob katerem se je nehalo znanje sedmih kandidatov, večinoma vozačev za luksus.
Na svinjski sejem v Maribora
irnnoli petek je bilo pripeljanih 333 svinj, 1 ovca in 4 koze. Cene so se gibale za mlade, 5 tednov do leto dni stare preši-če od 100 do 1100 Din, pri mese za 1 kg žive teže 11 do 13 Din, za 1 kg mrtve teže 15—17 Din- Prodanih je bilo 137 svinl
Naše kopališče in okolica
STALNO LEP OBISK. — POTREBA SODELOVANJA OBČINSTVA. - KAKO JE S PRISTANOM V STUDENCIH IN Z BODOČIM BRODOM PRI OTOKU?
V	izredno vročih dneh druge polovice junija in \j začetku julija smo uvideli, ka-jfco potrebno je bilo našemu mestu novo | moderno kopališče, ki smo ga zgradili na [otoka. Saj je bil obisk zlasti ob sobotah in nedeljah naravnost ogromen in kopališče kljub svoji razsežnosti skoro premajhno. Med obiskovalci je nastalo ob takih dnevih pravo tekmovanje za kabine in o-marice. Vsak se je žuril, da je prišel 'čimprej, samo, da je dobil, če že ne kabino, pa vsaj omarico. Tako je n. pr. minulo nedeljo že ob 13. uri bilo vse oddano. Da pri takem navalu posebno izpo-četka niso izključene kakšne nerednosti in nepravilnosti, je samoposebi umevno. Gotovo pa bode uprava kopališča zastavila vse svoje moči, da se vsi nedostat-ki in začetne težkoče, kakor hitro je to sploh mogoče, odpravijo. Pri tem pa mora tudi občinstvo kopališko upravo podpirati in ji vsaj sporočiti vsako nerednost in nepravilnost, ki jo opazi. To je dolžno v svojem lastnem interesu in pa tudi v interesu dobrega slovesa našega mesta in njegovega prebivalstva. In tako bomo res imeli — ko se kopališke naprave še izpopolnijo in popolnoma dovrše ter uredimo tudi dovoz oziroma dohod — tako kopališče, da bodo nas zunaj zavidali tudi izven mej naše države. Za vse to je pa potreba poleg denarja tudi dovolj časa od strani mestne občine, od občinstva pa nekoliko potrpežljivosti in sodelovanja pri vzdrževanju reda, dostojnosti in tiste korektnosti, katero mora rešpekti-rati civilizirana človeška družba.
Naše kopališče ni namenjeno samo meščanom in tujcem, tudi ne samo nekaterim slojem, ampak prav vsem, ki so željni vode, zraka, solnca ter potrebni kratkega oddiha in primernega razvedrila po svojem delu. Z niziko tarifo je omo-, gočeno, da ga uporablja tudi naše številno delavstvo tako iz mesta kakor tudi iz okolice v polni meri. Res je, da sedaj še ni urejen dohod iz desnega brega Drave in da morajo naši Studenčani, Mag-dalenčani, Radvanjčani, Pekrčani in Limbužani napraviti precejšen ovinek, 3$ar jih stane nekaj več denarja, oziroma trn da in časa. A saj se vendar ne da vse to urediti in narediti v tako kratkem času 1 Saj je tudi dovoz, oziroma dohod na levem bregu Drave urejen še le za prvo silo ter bode preteklo še mnogo časa, predno bodo ta dela popolnoma končana.
In kakor mora še vedno čakati Melje na svoj pristan za motorni čoln, prav tako bodo še čakali kraji na desnem bregu Drave na svoje pristanišče v Studencih in prav tako tudi na zvezo z brodom iz studenškega gozdička z otokom. Da pa pride do teh zvez, kakor hitro bode mogoče, je samoobsebi umevno, ker je to docela naravna potreba naraščajočega prometa.
Okoliške občine — pred vsemi studenška, ki pride pri tem v poštev —gotovo ne bodo stavile ovir pri reševanju tega vprašanja. To se je pokazalo že pri rešitvi vprašanja glede pristajanja motornega čolna v Studencih. Na prošnjo Dravske plovitbe se je vršil namreč že 4. junija komisijonelni ogled za pristajanje motornega čolna na licu mesta v Studencih. In občina je že takrat brez kakih odškodninskih zahtevkov pristala na to, da plovitba zgradi pristan in napravi dohod na njenem zemljišču. Zato je tembolj neumestno, če se ji mesec dni pozneje o-čita javno nekako nepodjetnost in konservativnost, kakor da hoče staviti od svoje strani ovire pri rešitvi tega vprašanja.
Kakor je torej naprava pristana v Studencih v drugih rokah, ne pa v rokah studenške občine, prav tako je z brodom v desnem rokavu Drave pri otoku, katerega naj bi po mnenju člarikarja napravila studenška občina. Brod je še nujnejši in potrebnejši nego pristan za motorni čoln. A tega bode napravila m e-stna, ne pa okoliška občina! Saj je v njenem interesu, kdo in kako prevaža ljudi na njen svet. Te enostavne pravice pa mestna občina ne bode prepustila nikomur, ampak jo bode obdržala in izvajala sama, kakor hitro jo bode mogla. — Uverjeni pa smo, da tudi pri rešitvi tega vprašanja ne bode od strani studenške občine prav gotovo nikakih ovir, kakor jih ni bilo pri bodočem pristanu v Studencih.
Toliko v informacijo javnosti, da ne bode napačno poučena in da ne bode delala očitkov posameznim korporacijam tudi v takih stvareh, pri katerih jih gotovo ne zaslužijo.
Zato ne samo »več duha sodobnosti in mnogo dobre volje,« ampak tudi več poznavanja dejanskih razmer, zadosti časa in nekoliko potrpljenja je potrebno zlasti še pri reševanju vseh javnih zadev!
Mariborski in dnevni drobiš
Bratje, sestre!
V	torek ob 18. uri se vrača dragi naš brat Tošo Primožič, Jci si je v Luxemburgu priboril v težki .tekmi svetovno prvenstvo v telovadbi. Bratu, ki je tako častno ponesel ime ljugaslovenskega Sokolstva v široki svet, smo dolžni veliko zahvalo. Oddolžimo se mu z dostojnim, prisrčnim sokolskim sprejemom. Pohitimo vsi našemu dragemu bratu Tošu naproti, da vidi, kolika je naša radost, naš ponos ob njegovi svetovni zmagi.
Z njim se vrača brat Leon Š t u-k e 1 j, ki si je tudi že večkrat priboril prvenstvo v mednarodnih, telovadnih borbah in le nesrečni slučaj je hotel, da ni jugoslovanska sokolska vrsta skupno s češkoslovaško stopila na prvo mesto. Tudi on naj bo častno in hvaležno sprejet v našem društvu.
Maribor naj tudi to pot, kakor vedno, pokaže svojo ljubezen, svoje ve-'like simpatije naši sokolski stvari!
Bratje, sestre, sokolski naraščaj In ;deca, vse narodno zavedno občinstvo ‘mariborsko, jutri k sprejemu naših ! dragih borcev.
Z 'd r a v o!
Odbor Sokolskega društva Marlbor-Matica.
Preminul	d
;Je včeraj v Spodnjem Radvanju št. 17Tri ‘upokojeni železničar Jurij Lubanjšek. Pogreb bo jutri ob 17. iz hiše žalosti na radvanjsko pokopališče. —
Darilo predsednika Masaryka kapelniku godbe v »Park«-kavarni, gosp.
Franju Lukežu.
V	petek je dospelo od kabinetne pisarne češke republike g. predsednika Masaryka na naslov gosp. Franja Lukeža za njegova fanta-dvojčka, katera sta z velikim uspehom sodelovala pri proslavi 801etnice predsednika Masaryka v Mariboru, zahvalno pismo, kojemu sta bila priložena dva zlatnika najnovejše izdaje. Čestitamo družini k temu lepemu darilu, ki bode ostalo fantoma v lep spomin na prvega predsednika češkoslovaške republike.
Himen.
Poročila sta se v nedeljo 20. t. m. v Mariboru inž. Ivan Domicelj iz Zagorja na Krasu in gospodična Marija Čok iz Lonjerja pri Trstu, oba iz uglednih narodnih družin. Bilo srečno!
Biserno mašo
daruje jutri 22. t. m. častitljivi 851etni starček, župnik in častni kanonik Martin Meško v Kapeli pri Radencih, še vedno svež duševno in telesno. Mož je vsikdar bil na mestu kot vesten duhovni pastir in svetovalec ter dobrotnik vseh svojih faranov, se ni nikdar bavil s strankarsko politiko, pač pa je kot učenec slavnega Boži-dara Raiča in dobe slovenskih taborov vedno visoko držal napor nacijo-nalne zavesti. Vkljub svojim visokim letom župnikuje še dane?
Se na mnoga leta!
Težka izguba koroških Slovencev.
V	Št. Jakobu v Rožu na Koroškem je umrl v soboto po daljšem trpljenju Dr. Zdravko Zvvitter, star komaj 28 let. Študiral je na Dunaju državno vedo in promoviral lansko leto* Na Dunaju je vzdrževal znani nam »Slovenski krožek« s svojimi narodnimi prireditvami. Vnet za narodno stvar, je delal v svojem počitniškem času doma živahno med koroškimi Slovenci. Vsled svoje živahnosti in prikupljivega značaja je bil jako priljubljen med Slovenci. Zal pa, kakor da je bilo usojeno, kruta smrt je iztrgala koroškim Slovencem nadebudnega, za narodno korist vnetega narodnega delavca. Narodni družini naše sožalje, njemu pa večni mir in pokoj v slovenski zemlji!
Velik kmetski praznik na Krškem polju
se je vršil v nedeljo, dne 20. t. m. ob navzočnosti mnogih tisočev kmetskega naroda iz Posavja, Dolenjske in Hrvatske. Dopoldne je bilo nagradno pregledovanje kmetskih konjev, popoldne pa na slavnostnem prostoru veliko zborovanje, na katerem so govorili minister dr- Svegel. vodja hr-vatskega kmetskega pokreta Karlo Kovačevič, za kmetske mladinske organizacije dr. Igor Rozina in drugi. Minister Švegel je zlasti povdaril, da je treba poleg gospodarske Panevro-pe ustvariti zajednico poljedeljskih evropskih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Zborovalci so ponovno vzklikali kralju Aleksandru.
Okrožnica finančne direkcije glede vinotočev.
Ljubljanska finančna direkcija je izdala okrožnico glede postopanja pri podeljevanju vinotočev. Vsakdo, ki prosi za vinotoč pod vejo, mora dokazati odnosno dobiti od pristojne občine potrdilo, da gre za lastni vinski pridelek od cepljene trte. Točenje šmarnice se ne bo v nobenem slučaju dovoljevalo. Prosilec se mora dalje zavezati, da bo vršil vinotoč v kraju, kjer je trta rodila, le ob nedo-stajanju primernih prostorov v tem kraju se mu bo dovolil vinotoč na mestu njegovega bivališča in to tudi samo v slučaju, če bo imel potrdilo od pristojne gostilničarske zadruge, da ni ugovora od strani najbližjih gostilničarjev.
Pondeljek in srede
kabaretni večer
v Veliki kevarni
Železniška nesreča pri Vuzenici.
Včeraj ob desetih dopoldne se je pripetila na postaji Vuzenica železniška nesreča, pri kateri je malo manjkalo, da se nista ponesrečila dva železničarja. Iz Maribora proti Dravogradu je vozila motorna drezina s šo-ferjem-mehanikom in nekim arhitektom. Malo pred postajo Vuzenica sta opazila potnika drezine v poslednjem trenutku, da jima prihaja nasproti lokomotiva. Zbog male razdalje med voziloma sta si bila šofer in arhitekt takoj na jasnem, da je nesreča neizogibna in da se utegneta rešiti le, če skočita z drezine. Tako sta tudi storila. Hip za tem se je drezina zaletela v lokomotivo in se razbila, železničarja pa sta dobila pri skoku čez nasip le nekaj prask. Ovire v prometu ta nesreča ni povzročila. —
Mariborskim pevcem!
Člani mariborskih moških pevskih zborov se naprošajo, da pridejo v torek, dne 22. t. m. ob 20. v pevsko dvorano Matice k skupni vaji. Matičarji naj prinesejo pesmarice. — Gašparič.
Strelci!
Oblastna streljačka družina v Ma-riboru< priredi dne 27. julija 1930 na garnizijskem streljišču v Radvanju nagradno strelsko tekmo. Pričetek tekme ob 8. uri zjutraj. Strelske družine Hotinjavas. Skoke, Dobrovce, Ruše se pozivajo, da se tekme udeleže. —
Pogrebi ponesrečenega Celcerja
se je izvršil včeraj popoldne ob zelo veliki udeležbi meščanstva. Zlasti mnogoštevilno so spremili na poslednji potišvo jega bivšega tovariša policijski agenti. Z nadzornikom gg. Canjkom in Pavletičem kakor tudi oddelek varnostne straže z nadzornikom g. Kraljem. —
V trgovski register
sta se vpisali pri okrožnem kot trgovskem sodišču v Mariboru tvrdki: Ilirska rudarska družba z o. z. v Prevaljah in Dravska plovba, d. z o. z. v Mariboru. Obratni predmet te družbe je nabava in ♦prodaja motornih Čolnov in drugih rečnih plovnih objektov in potrebščin, kakor tudi letal in tozadevnih potrebščin, naprava pristanišč in obratovanje z rečno plovbo za transport oseb in blaga in ravno tako tudi z zračnim prometom, vse na podlagi event. potrebnih koncesij-Osnovna glavnica znaša 100.000 Din. —
V zadružni register se je vpisala zadruga Kmetijsko ekonomsko društvo, zadr. z neom. zav. v Račah.
Nezgode.
Pri prevažanju hlodov pri Sv. Lovrencu na Pohorju si je zlomil desno nogo 51 letni Josip Lesjak. — Desno roko je hudo poškodoval mlatilni stroj posestniku Štefanu Baumanu v Račah. — 81etni delavčev sin Jože Čibej na Pobrežju si je pri padcu zlomil desno roko. Na Pohorju se je ponesrečila vzgojiteljica Tita Rotman iz Maribora, ki si je zlomila desno nogo. — Vse poškodovance so prepeljali v mariborsko splošno bolnico.
Popravek.
V sobotni številki 162 »Večemika« j® napravil tiskarski škrat v naslovu članka »K petdesetletnici prve špecijalno karte v Sloveniji« samo »Petnajstletnico«, dasi že jubilejna letnica 1880 pojasnjuje to hibo. —
Za sodelovanje poljedeljskih držav.
Poljska vlada je pozvala vlade CeJ škoslovaške, Jugoslavije, Bolgarske in baltskih držav na skupno konferenco poljedelskih ministrov vseh teh držav v svrho razprave o aktualnih prO blemih poljedeljstva in sodelovanja poljedelskih držav, zlasti pa tudi 0 ustanovitvi tajništva za poljedelska vprašanja v Ženevi. Konferenca se bo najbrže vršila koncem avgusta v Var* šavi.
Premovanje konj v Ormožu
dne 17. julija t. 1. je kljub slabšemu pri-gonu kakor prejšnja leta po izbornosti predvedenega materijala pokazalo, d* ormoški okraj glede reje težkih kofli prednjači vsem drugim okolišem v dravski banovini. Prignalo se je v vsem 65 konj, premovanih je pa bilo 61, tako da so bili samo 4 konji izločeni kot za pre' movanje neprimerni. 10 posestnikov j* prejelo častne diplome, 9 pa^priznanice za izredno nego konjev. Premij se je Iz* plačalo Din 9.120, od katerih odpade na prispevek banske uprave Din 5.900, pri* vatniki so nabirali Din 2.250 Din, 1000 Di» pa je kreditiral sreski kmetijski odbor.
V prvi skupini je dobil prvo darilo Z* žrebetno kobilo g. Ivan Horvat iz Cvet-kovec v znesku Din 400, v drugi sku* pini za 31etno žrebico Marija Prejac i* Bresnice v znesku Din 300, v 3. skupin1 za 21etno žrebico Andraž Muhid & Cvetkovec za lletno žrebico v zneska Din 250, v skupini žrebcev pa je prejel za izbornega žrebca Jakob Ozmec Vinskega vrha prvo premijo v iznos« Din 300.
Zaprli so
na policiji Toneta K., ker je kolesari1 po levi strani ceste in povrh še brez luči ter Erberta B. radi nedostojnega obnašanja. —
Jezik očistite peg!
Ne gre drugače, kot da neprestan0 opozarjamo na grde jezikovne spaK?. raznih javnih napisov In oglasov, $ jih je treba odpraviti z mariborsJd*1 ulic. Besedila, ki se objavljajo na nV vo, naj se pa dajo prej pregledan osebi, ki docela obvlada slovenščin^ saj v večini slučajev to gotovo ne stane. Na kostanju Aleksandro^ ceste n. pr. čitamo že iz pretekle®? tedna tak-le oglas: »Vabilo k usW* novljenjki veselice SK Jadrana, katera se vrši v nedeljo 20. VII. v gos«1' ni. •. z sledečim vzporedom.. Prihodnjič še kaj. —
Tatvina — golobov.
V noči od sobote na nedeljo je znani uzmovič odnesel gostilničar!« Tonetu Rozmanu v Frankopanovi *“• Pm*	plemenite	pasme	vred'
nih Din 400.—. Tat je izrabil pril£° vedoč, da je domači pes — Nemoteno je splezal preko plota in nesel živali, ki so s6 Že štiri leta ar Žale hiše. Mladičev >k sreči ni na*e
Med dolenjskimi Splrltistl
RESNO - HUMORISTIČNA ŠPIRITISTIČNA SEJA.
Spori
Pri teh le vrsticah želim le, da bi mogel špiritistično sejo v Žužemberku vsaj približno tako živo naslikati, kakor se je vršila v resnici. Pa kaj, ko se papir in črka ne morejo smejati. Slučaj je nanesel, da sem padel v veselo dolenjsko družbo, ki jo je deževno vreme cel popoldan držalo skupaj, za večer pa nam je obljubila, da še domačega špiritista povabi h g. notarju. In res je prišel. Je pa to mlad, simpatičen mož, lepe zunajnosti, tihega obnašanja in dobre hiše sin. Za svoje skrivnostne eksperimente ima nalašč za to izdelano primitivno mizico, ki izgleda kakor dno pri cementnem sodu in stoji na treh smrekovih palicah; noga se temu namreč ne more reči. On najbrž misli, da je »žegnana«, ker tako hitro Prikliče duhove, in jo shranjuje zdaj tu, zdaj tam, kjer jo pač rabi.
Ob enajstih se »slučajno« počne govorica o strahovih, zlasti dame kar trepetajo groze. Ali ni to kakor nalašč za žu-ženbarškega Svengalija! Kdaj pa naj pokaže svojo spiritistično in telepatično moč, čftne zdaj in pred tolikimi tujci? Malo takih prilik. Naš umetnik pa ne zine niti besedice, }e nekam tiho se muza in neslišnih korakov izgine v predsobo. »Aha, zdaj bo nekaj, po mizo gre«. In res se vrne Janko s svojo čudovito mizo v eni roki, v drugi pa njene noge, ki jih 8ele v sobi zatakne v luknje. Vse plane Pokonci: »Joj, Janko bo špiritiziral. Janko, daj, daj.«
In kakor bi trenil, je že cela družba bkoli »žegnane« mize in si podaja roke, |z silnega trušča pa se sliši kakor gagajte osamelega gosaka prijeten glas mlaska umetnika, ki zahteva dostojen mir P1^ duhovi, ki pa ga žalibog nikdar ne 5**e izsiliti iz tiste strašno blebetave drUžbe.
Naenkrat se dvigne s palci podprta JJtea in mladi čudotvorec prosi: »Duh, pr°sim te, naznani nam, ktero besedo je opisal oni gospod pri mizi.« Mene je hamreč silno strah, zato sem ostal raje 0p strani in samo gledal. Jaz sem toraj opisal besedo »raca«, čez mojo ramo pa f že pogledal nek duh in diktiral črke za besedo »raca«. Uganil je tudi besede, Pes, tiger, Janko in celo namigovalko *$vindel«. Tudi rajnega župnika iz Soteske je klical in res se je prikazala bela Postava ob vratih; kdo je bil v rjuhi, ne Vem za gotovo, ker je bila tema, znano ml le le toliko, da je manjkala v sobi ena Gospodična, ki se je med tem najbrž spremenila v rajnega župnika.
Hipnotičnih uspavanj ni hotel poskusiti. Udeleženci so bili mnenja, da se najbrž zato brani hipnoze, ker je pred nekaj
dnevi tako močno uspal sosedovega sina, da se na noben način ni mogel zbuditi, dokler mu niso pol litra vina vlili v usta in ni pojedel velik kos čokolade. Nam je le sugeriral, da ne »moremo« razrešiti rok. In res, šele, ko nas je lahno udaril po rokah, je popustila tajna njegova sila, in vsak jih je zopet rabil, kakor mu je bilo drago. Tudi telepat je mladi mož. Skril je reči na peč, omaro, za slike, pod mizo, šel nato po medij, ki je stal zunaj pred vrati in ga prisilil s svojo voljo in močjo misli, da je »našel« iskani predmet in ga izročil mojstru. Meni se je zdelo vse to čudno lepo, samo razumeti nisem mogel, zakaj se po skritju predmeta vedno še kdo drugi pridruži zunaj čakajočemu mediju ih da baš telepat tega nikdar ne opazi. Eni gospodični je tudi sugeriral, da mora samo z njim plesati, spravil jo je celo tako daleč, da se je venomer hotela v predsobi z njim razgovarjati, pa ni hotel, menda z ozirom na družbo.
Silni uspehi so mu podžigali zaupanje vase, in mladi mož je pokazal vse, kar smo kdaj videli pri Svengaliju. Tako je npr. napisal besedo »groza« na košček papirja in pokazal uganko zraven njega sedečemu g. notarju. Čez nekaj minut pa je že zunaj stoječa gospodična skušala pokazati, kako jo groza lomi po rokah, seveda, kako tudi naj pokaže grozo! Po precej jasnem obnebju je za drugi dan napovedal lepo vreme in vprašal tudi, če je postavno dovoljeno, da iz postelje prisili gospoda N. N., da pride, kamor ga kliče mojster Janko. V našo družbo ni prišel nobeden tak, pač pa so pripovedovali navzoči, da se je na neki fantovski sednici nenadoma prikazal mladenič kuštravih las, češ da ga je imetnik prisilil, da je zapustil svoje ležišče in se prika-zal med strmečimi tovariši. So pa tudi drugi, ki trdijo, da dotičnik v postelji sploh bil ni, ampak da so ga kar zunaj skuštrali in sezuli ter ga kot prisiljenca spustili v sobo. Najbrž pa je to sama nevoščljivost, ki noče privoščiti Jartkotu takih uspehov. Tisti večer je tudi kar na dveh gospodičnah nameraval poskusiti isto moč in jih priklicati k sebi, ne vem pa, ali obe skupaj ali vsako posebej; ža-libog, da o tem ne morem poročati, ker sem prej zaspal. Drugi dan sem le videl, da ste obe zelo dobro razpoloženi in kajpak polni smeha. Bog ve, kaj je neki bilo. Vsi udeleženci pa so čestitali mlademu umetniku in mu svetovali, da naj drugod pokaže svoje talente, ali pa se da angažirati v kakem cirkusu. Slednje bi bilo še menda najbolje. — A r n u š.
5K Železničar — 5K Repič 1:1 (0:0)
Včeraj popoldne sta nastopili gornji moštvi na igrišču SK Rapida k prijateljski tekmi v sledeči postavi: Železničar:	Mahajnc, Konrad,
Wagner, Frangeš, Ronjak, Bauer, Bač-nik, Heller, Konrad II, Marčinko.
Rapid1: Pelko, Barlovič, Kurzman, Seifert, Janžek, Golinar, Pernat II, Flack, Klippstatter, Hardinka, Letnik.
Kljub temu, da je bilo včeraj ugodno nogometno vreme, je prisostvovalo tekmi le maloštevilno občinstvo. Kdor pa je to tekmo obiskal, tega gotovo ni obžaloval. Igra je bila jako zanimiva, napete situacije so se vrstile druga za drugo; človek je dobil vtis, da gre za prvenstveno tekmo za točke. Žilava in trda je bila borba. Železničar je hotel na vsak način popraviti neuspeh pri spomladanskem prvenstvenem tekmovanju; toda tudi Rapidovci so najrili povsem druge strune. Zato ni čuda, da je bila igra o-strejša in ni bila vedno v mejah dostojnosti. Srečala sta se dva skoro enaka protivnika. V posameznih situacijah se je sicer opažala večja rutina Železničarjev. Njihovi napadalci so operirali mnogo bolj mimo in tudi dodavanje je bilo toč-nejše. Napadalni kvintet belo-modrih si je znal sistematično zgraditi neprimerno več zrelih šans in bi moral ob zadostni vigranosti uspeti. Po šansah bi bila zmaga Železničarja vsekakor upravičena.
V	splošnem je SK železničar zadovoljil. Moštvo je precej dobro vigrano in je pokazalo bolj koristno igro od nasprotnika. Igri je dala svoj pečat krilska vrsta, ki je bila gotovo najboljši del moštva. Ta formacija je rešila svojo nalogo v vsakem oziru, napad je zalagala neprestano ter ga naravnost prisilila, da je peljal žogo proti nasprotnikovemu svetišču. Napadalna vrsta se je predvsem borila. Skupna igra in medsebojno razumevanje je še precej pomanjkljivo in bo treba nekaterih sprememb. Ožja obramba je bila solidna in sigurna.
Rapid je nastopil z' novimi igralci, kar je dalo igri mnogo več poleta. Najboljši del moštva je bila ožja obramba. Krilska kakor tudi napadalna vrsta sta bili prili-čno enaki. Železničarjev glavni moment pa je bila volja in požrtvovalnost. Škoda le, da se je Rapid poslužil nefair igre, kjer sta se posebno odlikovala Seifert in Klippstatter.
Sodil je gosp. Mohorko premalo energično.
Beograd: Jugoslavija:Slavija (Sarajevo) 6:2 (4:0).
Split: Hajduk:Gradjanski (Zagreb) '4:1 (2:1).
Montevideo: Tekme za svetovno' prvenstvo: Čile: Francija 1:0 (0:0); Argen-ghika 6:3 (3:1).
tari: Ujpest (Budimpešta) :Ambro-siana 4:2 (2:1). Revanžna tekma za srednjeevropski pokal. Ker sta s to igro dosegli obe moštvi enako število točk, je za odločitev potrebna tretja tekma.
Dunaj. Sparta (Praga): Vienna 3:2 (3:1). Revanžna tekma za srednjeevropski pokal.
Davisov pokal.
V Parizu se je vršila semifinalna boN ba za Davisov pokal. Amerika je zmagala proti Italiji s 4:1. Lott je porazil Morpurga s 6:3, 9:7, 10:8, 6:3, v doublu pa je zmagal ameriški par Alison - Van Ryn italijanskega Morpurgo - Faslini s 5:7, 6:2, 6:4, 1:6 in 6:3. V singlu je Lott (Amerika) odpravil Štefanija (Italija) s 6:3, 6:1, 6:3. Morpurgo (Italija) je zmagal 'v nad Allisonom (Amerika) 7:5, 6:3, 5:7/
%
Lahka atletika.
V Basel-u se je včeraj vršila medaN žavna lahkoatletska tekma med Italijo in Švico. Italijani so zmagali s 88:69 točkami.
V Norimbergu je postavil Šport-und Tumverin Mfinchen 1860 v štafetnem: teku 4X100 m nov svetovni rekord s 48.8 sek.
Dr. Peltzer je tekel na mitingu v Berlinu 300 m v rekordnem času 37.3 set®
Teniški turnir na Semeringu. ,
Včeraj je bil zaključen teniški turnir na Semmeringu. Menzel (Češkoslov.) je' porazil v semifinalu Bell-a (Amerika) s :6, 6:2, 11:9. V finalu je zmagal Menzel nad Timmerjem (Holandska) 6:1, 6:3, 6:2 n tako izšel kot zmagovalec m meddržav nem teniškem turnirju.
Sestanek plavačev
sklicuje vodnosportnl odsek SSK Maribora za torek, 32. trn. Sestanek se bo vršil ob 2030. uri v posebni sobi hotela »Pri zamorcu«. Prisotnost vseh članov in članic radi važnega dogovora nujno potrebna.	V
- - v--ž*A (SfeTr-
madžarsko zlato
V	Asvanyju nedaleč Gy5ra se mudi že jtelj Časa skupina geologov, ki raziskuje ‘attošnje podzemlje, vsebujoče zlata zr-Vrtanje poslednjih dni je pokazalo baje zelo lepe uspehe. Prebivalci občine £svany so se v ostalem že delj časa pe-j-a'i s pridobivanjem zlata v bližnjih re-*&, a so pred kratkim opustili ta posel 2bog premalega uspeha. Ponovne najdbe Hata po komisiji znanstvenikov pa so 'toitiačine tako navdušile, da so se še z Večjo vnemo vrgli na iskanje žlahtnega »sena v reki. —
. j	-
Izseljeuanje pada
f*0 statistiki izseljeniškega komisarija-ta v Zagrebu je od 1. januarja do 1. ju-?lia t. 1. naša emigracija v prekomorske *raie za 11 odst. manjša od istega razdobja preteklega leta. Majnika t. 1. se je ,Jseliio v prekomorske kraje 1235 oseb. j^iveč izseljencev je bilo iz Savske ba-Pvine. Dravska banovina je na četrtem r"estu, Drinska na poslednjem- Največ ^Soslovenov je odrinilo v Argentino, °tem v Združene države, Kanado, Uruto*1^ ^razi''jo itd.' Povrnilo pa se je le-. njega majnika v domovino bodisi j3*!10 bodisi samo na obisk 473 oseb, (-im jih je prišlo lani isti mesec 507. V mpne evr°Pske države se je Izselilo maj-Ka t. 1. 2729 naših ljudi, od teh največ v Francijo.
Komunistični otroci
Iz Newyorka javljajo, da so zasledili na 65 šolah v raznih krajih precej razvito propagando komunizma. Zato je imenoval zvezni svet Združenih držav poseben parlamentarni preiskovalni odbor proti tej propagandi. Ponekod so otroci že tako revolucijonarno navdahnjeni, da nočejo več izkazovati časti državni zastavi, kar je v ameriških šolah vsakdanji običaj. Zbog tega je sklenjeno, da se organizirajo posebne policijske skupine, sestavljene iz šolske dece same, ki bodo nadzirale svoje tovariše na drugih zavodih. Razni letaki komunistične vsebine, ki so jih našli pri otrocih, pričajo, da je izdala Moskva velike vsote denarja za ta najnovejši način razširjanja komunističnih idej.
jajčnik Iz 720.000 jajc
se je spekel v NovJri v Italiji. Da ni bilo za to primerno velike posode, je razumljivo, a je tudi trebalo ni. Do te rekordne porcije je namreč prišlo na ta način, ker je izbruhnil požar v neki ledenici, kjer so •imeli spravljeno veliko množino 720.000 jajc. Vsa jajca so bila uničena. Ogenj je napravil škode za 1,200.000 Din.
Elektrifikacija egiptovske Delte.
Egiptovska vlada je sprejela ponudbo tvrdke Sienes-Brothers, ki se bo s pogodbo obvezala, da bo za pol milijona funtov elektrificirala velik del države v zvezi z elektrifikacijo Delte.
SK Rapid:GAK (Gradec) 3:1 (1:1).
V	predtekmi sta nastopili old boys moštvi Rapida in graškega Atletik Kluba, [Tekma sama je bila jako mrtva brez posebne kakovosti. Po zaslugi sodnika g, Nemca so domačini zmagali nezasluženo 1 razmerju 3:1.
SK Železničar rez.:SK Rapid rez. 4:0 (2:0).
Predpoldne se je vršila na igrišču SK Železničarju prijateljska tekma med zgoraj imenovanima kluboma. Tekma je kon čala s sigurno zmago belo-modrih. Sodil je g. Vesnaver.
Medklubski teniški turnir SK Čakovec: ISSK Maribor 6:3.
Včeraj se je odigral v Čakovcu medklubski teniški turnir med SK Čakovcem in ISSK Mariborom, ki je končal sigurno zmago domačinov. Rezultati so bili naslednji: Punčec (Čakovec). — Gašperin (IISSK M.) 6:2, 5:7, 6:1; Nyiri (C.) - Bergant (M) 6:0, 6:4! Legenstein (č) - Voglar (M) 6:2; 6:2; Kopjar (Č) Mešiček (M) 6:4; 1:6: 6:3; Sočič (Č) Fabjan (M) 7:5; 6:0; Bayer (Č) - Pušenjak (M) 6:3, 0:6, 1:6; Punčec-Nyiri (C); Gašperin - Bergant (M) 6:1, 6:3 Legenstein - Kopjar (č):VogIar - Puše njak (M) 6:4; 4:6; 4:6; Sočič-Bayer (C) Mešiček-Fabjan (M) 5:7, 6:4, 6:4.
Ostale nogometne tekme.
Celje: SK Celje: HŠK Čakovec 7:2 1(2:0).
Zagreb: Marsonija (BrodFSIavija (Si | sak) 2:0 (1:0). Tekma za prvenstvo po 1 krajine ZNP,
&GŠ&tituu
Pridite vsi
sprejemu Primožiča In Šftiklja colodvor, dne 22. t. m. ob 18. url-Udeležba v civilu z znakom.
n&
,J0l
Ponarejanje Franc Jožefove vode.
Zastopniki znane Franc-Jožefove zdČa vilne vode so že delj časa opažali, da pa Zagrebu sumljivo pada potrošnja te vode. Tega pojava pa si niso mogli razlagati, dokler ni opazH neiki zastopnik Franc-Jožefove vode pri nekem trgovcu, da so na polnih steklenicah nalepljene ponarejene etikete. Pri takoj uvedeni preiskavi je policija ugotovila, da Je nefdj nepoštenjakovič prodajal trgovcem pod; oznako Franc - Jožefove vode neke drtf-j ge vrste vodo, ki je prej pod imenom »Marija-voda« nikakor ni mogel vnovčiti. Čim pa jo je prekrstli, je šla prav le--po v denar, saj je bila na prodaj znatno ceneje od pristne Franc-Jožefove vodjp'.'
V	mnogih steklenicah zopet pri drugih' trgovcih pa je preiskava dognala čisto navadno vodo z. zagrebškega vodovoda, v kateri je bilo le nekaj raztopljene soji. Ponarejevalec — zagrebški trgovec — je bil predan sodišču, javnost pa z znatnim zanimanjem pričakuje tozadevne sodne obravnave.
Izvoz našega sadja.
Letos bo organizirala izvoz našega sadja Privilegirana izvozna družba, ki bo izpopolnila mnoge nedostatke na tem polju. Posebno pozornost bodo posvetili izvozu grozdja, ki bo odlično sortirano in pripravljeno za izvoz v severno Evropo. Glavni izvozni kraj bo Smederevo, kjer pridelujejo prvovrstno namizno grozdje.
V	Smederevu bodo organizirali tudi selekcijsko postajo, ki bo sortirala poleg grozdia še druge izvozne cereallje.
S
K. M, Capek . Cliodi
Jindri
Roman- — Is Cettlne preval dr. Fran BrsdaS.
17
a
Žc
Xi.£
Voza ni bilo težko dobiti; v prostranem kompleksu poslopij, ki so spadala k tej prehodni hiši, se je pojavil včasih cek) izvošček. Sli so po celem blodlšču skozi dvoje nadaljnih dvorišč, od katerih je bilo eno tesarska ograja z lastnimi vrati proti reki, spremljani od letečega zbora malih Jindrovih tovarišev, ki so tekli zdaj kot štafeta naprej, zdaj ob strani kakor kondukt; tu pa tam je kdo prijateljsko pokazal Jindri jezik ali pa je priletela pest, ki ga je prijazno in, lahko rečemo, melanholično udarila za slovo-Pri tesarski ograji je Jindro pričakoval Lojzek; bil je tu doma. Ko je videl Jindro kot junaka krasnega dogodka in središče pozornosti vseh pobalinov, je zakričal:
»Teh dveh klofut, da se ne boš domišljal, Jindra, ti ne darujem, pa midva se bova že še poravnala 1«
In zasadil je zobe v velik kos kruha, ki ga je imel v desnici. Obraz si je bil sicer že umil, toda nosnice so bile še malo krvave.
Jindra, ki ga je vodil oče, je korakal dalje s široko žarečimi očmi, kakor se spodobi princu, pravkar rejenemu iz zakletja.
Zunaj na ulici so sedli vsi trije v kočijo in se odpeljali ob hrupnem navdušenem kričanju razposajenega ■irobiža, ki jih je spremil prav dotod.
Ustavili so se v skladišču perila, obutvi in oblek za gospode in dečke, končno v kopelji; patriarh Mrk-vanticktf je bil povsod vztrajno z njima. Ko se je iz Jindre tudi na zunaj izluščil sinček angleško elegantnega Jindficha Pavika, je začel gospod Mrkvantlck^ Jindro vikati in izjavil, da bi bilo treba onemu, ki bi 5e dvomil o tem, da je gospod Pavžk res Jindrov oče, iztakniti oči In Jih vreči psu; tako strašno je fant podoben gospodu.
Jindra ni na to niti črhnil, nič vprašajočega se ni pokazalo na njegovem obrazu; razumel je za enkrat popolnoma svoje razmerje do novega očeta.
Prenašal ga je neskončno lažje nego oče sam- Največ je k temu seveda prispevala nova obleka In zlata jedilnica velikega hotela, ki je prekašala vse, tudi najbolj pravljične predstave Jindrove.
Patriarh Mrkvanticky je obedoval skupaj z njima in, za svoje usluge in svojo pomoč bogato nagrajen, se je odpeljal z izvoščkom zopet v svoje kraljestvo na Františku....
V.
Jindra starši si osvoji Jindro mlajšega.
Težko je bilo pri srcu očetu Pavžku, ko je opazoval svojega nenadejanega, pravkar najdenega sinčka, iz katerega je trudoma dobival besedo za besedo, eno bolj neveselo od druge, ker je poizvedoval po njegovem dosedanjem življenju.
Bilo mu je pri tem, kakor če sedi v kopelji, kjer se vroča voda z mrzlo šele meša, zdaj krop, zdaj led.
Ali more smatrati današnji dan za srečnega,
Odgovor na to vprašanje se je glasil, da, če ne more, ima vsaj...
Jindfich Pavdk je čutil, da mu doslej neznana sila
lomi hrbet, da bi se pripognil k temu capinčku, poželjivih, zvedavih oči, da dviga njegove roke, da bi jih položila okoli vrata malemu Jindri, toda čutil je tudi, da se temu drugo prav tako prisiljeno čuvstvo upira.
In temu pritisku rahločutja se je tudi res ubranil do poznega večera, ko sta se vrnila z zleta na parniku, žalostnega za očeta, ker ni bilo tistega veselja iz svidenja, katerega izobilico je smatral za svojo dolžnost in v katero se je silil. Da ni dosegel takoj vse radosti, to si je očital kot čuvstveno grobost in po poldnevni vaji v očetovstvu je vsaj v teoriji priznal, da je srečanje s svojim sinom velika sreča, ki jo bo mogel šele prav uživati, ko se v srcu razpusti.
Mali Jindra je nosil temeljito izpremembo svojega življenja neskončno lahko. 'Svojega očeta je bil deležen za zdaj le v toliko, da ga ni izpustil; z drobno roko je objemal neprenehoma dva prsta njegove roke, tudi Pavčku ni ušlo, da kadarkoli je on sam prijel njegovo roko, da mu jo je Jindra vselej izvil in sam pograbil očetove prste.
Bilo je to nekako otroško naivno in varno zagotovilo, da bi se mu tako imenitni oče nagloma ne izgubil ali pa na kak način ne propadel v nič.
Držal se ga je kakor klešče.
Sumljivo, očitajoče oko malega caplnčka In rokoborca s Františka se je le prav redno ozrlo kvišku k očetovemu licu — in vselej potem si je olajšal deček z glasnim vzdihom. Vidno nerad, lokavo In ogibljivo je odgovarjal na očetova vprašanja, ki so ga motila pri mirnem uživanju njegove radosti, njegove sreče, njegov element je bila nova obleka, prva vožnja s parnikom, redko nasičenje z jedili, kakršnih doslej še ni okusil, kajti tudi pri otroku sta srce in želodec občevalni posodi.
Poželjivo je požiral ne le kremove zavitke, ampak tudi nove vtise; s tem da se je Jindra vrgel s celim telesom in z razpetimi rokami na polomljeno klop na krovu, je radostno objel cel parnik, zaklopenje dimnika pred mostom je bil zanj dogodek, ki mu je zaprl sapo, in pogled skozi odprte steklene zaklopke v strojnico, k čemur je vlekel očeta za dva prsta, je bila težka rešitev uganke ladjinega bega. Nad penečimi valovi okoli parnika je vriskal od veselja, njegove oči so kar stopile iz jamic in bliskovito letale med obema bregovoma in že med vožnjo proti vodi je postal hripav od tisočerih vprašanj, skakaje vedno z novimi in novimi v očetove odgovore.
Tako je izvedel Jindfich Pavžk prav malo o predmetu, ki ga je nad vse drugo zanimal, kdo je bil, je In bo njegov sin.
Na povratku proti večeru bi bil imel oče dovolj časa, da bi izpraševal, kajti sinček je popolnoma umolknil, toda ni bilo z njim govoriti; tako je bil izčrpan in utrujen, da bi bil kmalu na ladji zaspal.
Sele pri večerji v hotelu je zopet oživel; ki potem še v medeni posteljici z mrežo po straneh, ki jo je dal Pavdk postaviti v svoji sobi za najdenega sina. Bila je za malega prav tako velika senzacija, kakor zjutraj nova obleka.
Izjavil je sicer vešče, da dobro ve, da to ni zlato, ampak med, toda vrgel je s sebe obleko ne manj hitro, nego če se slači, da skoči v reko sredi Prage, in je
Izpregovoril:
»Doma sem spal v predalnicl pod Arturčkom In Adolfkom,« odgovarjajoč na vprašanje, ki ga je priča-
koval; saj ga je njegov novi oče vprašal danes že z* nekoliko sto takih reči.
Oče pa je opazoval z grozo dečkove tačice in premišljeval, koliko kopelji bo še treba, da ne bodo več tako črne v svetlo belih pernicah, pod katere se je rinil mali proletarec z odkritim razkošjem.
Toda njegove zaspane oči so se še enkrat vzbudile in deček je skočil pokonci in se postavil na posteljici:
»In prosim vas, ali niste vi — Nemec?« je izblek-nil Jindra.
Pavak je ostrmel nad tem vprašanjem, kakršno je težko kdaj izrekel sin svojemu očetu, ali v tem hipu je uganil, da je to vprašanje že cel dan viselo za prodirajočimi otrokovimi očmi, in da mora odgovoriti, da bi mogel otrok mirno zaspati.
»Ne, nisem Nemece, sem Čeh kakor ti!« je odgovo ril Pavžk odločno, čeprav ne takoj.
»To sem vesel!« je odvrnil Jindra in na njegovem globokem vzdihu je bilo slišati, da mu je padel kamen od srca.
Dečku so se zasvetile oči in ko je nakremžil usta, sta preleteli na njegovih licih dve jamici in izginili sko-ro prej, nego jih je mogel ugotoviti.
Tu se je nasmehnila na Jindricha Pavžlka iz daljne nevrnljivosti Boženka Nekuševa na licu svojega otroka, in tu se je zgodilo, da je slednjič zmagala sila, ki je veš dan zgibala očetovo glavo k sinovi.
Neizrekljiva nežnočutnost in bridkost ga je obšla in ga tako pretresla, da se mu je srce skoro zadušilo — objel je otroka in ga tako poljubljal, kakor nekoŽ njegovo mater, ko sta ji — na licih zamežikali jamici.
Tudi Jindra, ki se mu je nekaj takega prigodilo sploh prvikrat, je ovil svoje suhe ročice okoli očetove* ga tilnika in se je spustil v silen jok.
Toda hitro se je zavedel, in sicer z naglo, nevoll* no, skoro jezno kretnjo in se vrgel pod pernico.
Najbrže njo mrzi, da se je dal tako prepasti, j« pomislil Jindfich Pav&k in, precej razočaran, je začel hoditi po sobi. Ustavil se je pred Boženčino fotografijo, ki je stala na .paradnem kaminu — pokazalo se i* namreč, da ima okvirček zadaj jezik iz lepenke, da se lahko postavi — in se je zagledal vanjo. Pogled na U' mučeni obraz njegove ljubice, nekdaj tako razkošne, mu je zabranil solze, ki bi jih bil malone zanjo prelil.
»Zakaj si mislil, da sem Nemec?« je vprašal.
Toda odgovora ni dobil.
Priskočil je k sinovi postelji in videl, da deček spl kakor bi ga v vodo vrgel.
Zrl je na svojega, nikakor ne izgubljenega, ali ven* dar najdenega sina morda pol ure in, videč njegova trdovratno zgubančeno čelo in stisnjene čeljusti, dasli« spal, se je spomnil na njegov kratki strastni jok in po> mislil je, da bo treba mnogo truda, preden se mu Sreči pridobiti svojega sina za njegovega očeta.
To noč pa je šel od svojega povratka iz Indij« prvič spat, ne da bi se spomnil krasne Mahell. —
Drugega dne se je prebudil Pavžk zelo zgodaj, s« oblekel po tiho in se po prstih približal dečkovi P°' stelji — ta je spal s še bolj nagubančenim čelom, nego je zaspal.
— Bogme, s kakim usodnim problemom se je sre* čalo to dete v snu, da mu je takole zgrbančil čelol < je pomislil Pavžk.
(NadaJjevanje sledi.)
Iščem
1	do 2 sobno stanovanje. Plačam to-čno. Zalokar, Smoletova ulica 8. 2029
Stanovanje
sobo in kuhinjo, Iščem. CenJ. ponudbe pod »Mir« na upravo.
r
Za potovanje; potne kovčeke In torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-Cekl za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Elektrolnštalaclje, montažo vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tlchy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni XII
Posredovalnica Iv. Godina, Maribor, Tattenbachova ulica 19/1
proda:
Veleposestvo, poleg žaga in mlin ter 117 ha prvovrstnega zemljišča, od tega 89 ha lepega bukovega gozda, enonadstropno stanovanjsko hišo z velikimi gospodarskimi poslopji, leži ob državni cesti.
Hišo z gostilno, trgovino, trafiko in 40 oralov vlnogradnega posestva, poleg farne cerkve, šole in ob okrajni cesti. Cena 600.000 Din.
Dalje večja in manjša posestva, hiše, vile, gostilne, trgovske lokale Itd. 2059
Lepo meblovano sobo
nasproti parka s separlranim vhodom oddam boljši osebi. Naslov v upravi Usta.	2053
Časopisi In Inserati.
pri Hinko Sax, Grajski trg.
1654
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—Sletnlm jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske In stoječe ure se pride na dom.	XVII
Lepo prazno sobo	
oddam. Maistrova ulica 3, vrata 8.	
	2073
Podpisana prepovedujem	
nakup mojega pohištva od Ivana Me-	
sareč. Helena Mesareč.	2072
Vajenko sprejme
strojna pletarna Javornik. Vojašniška 2, Maribor.	2071
Predtiskanje najmodernejših vzorcev«
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Stole vpletam s prvovrstno trstlko In sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita* Josip Antloga, košarskl in sitarsk« mojster, samo Trg svobode, zravetj mestne tehtnice.	5v
Gramofone
popravlja najbolje In najceneje meh1' nična delavnica Justin Gustinčič, Ta*' tenbachova ulica. 14.	^
Sobo In črkosllkanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro ,rt okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulJ,' ca 3 za kavarno »Astoria«.	P
"■ . ■; '*■»
Juristi pozori
Izila sta Zbirke zakonov snopK 40 In 41:
Konkurzni zakon Zakon o ustroja vojske .
Din 36*—, vezan v platno .... Din 48' Din 50*—, vezan ? platno .... Din 62* Naročite jih takoj pri
Thkovni zadrugi v Mariboru. Aleksandrova 13
u
Mariboru. Tiska M«rJbor*ka tiskarn« d. d, predstavnik STANKO DETELA