3 nć.
39. številka.
Izdanje za ćetirtek 1 aprila
(▼ Trstu, v četrtek zjutraj dm 1 aprila 1897.)
„EDINOlTi*
isbujt* pO trikrat da teden v ieatita i»-d*3.ji'fe oh tovklh, oetrthllh
i' ittCihoUab, Zjiitranje izdanjf i?-i oh H. iiH zjutraj, večerno pa ob 7. i « ćt$r. - Obojno izdanje staii* : * jpfieuraeefic . f. 1.—, i*ven AVBtriJ« f 1.50 m tri mesec., . „ 3.— _	4,50
« pol IttU ... 6.- . , ,
>«to . . „ T i.— . , „13.— ?iK,reii»»ia9 je plačevati naprej na aaraftba priložen« naroanlne se uprava na azlra.
FoaaMif.no Sf^viike ho dobivajo v pro-dajftlnicsb tobaka v Iratn po 3 nvfc, isv<m Trsta pc 4 nvč.
Glasil

ia u
LI.
Tečaj XXII.
Oglasi se rađano po tarifa t petita; naslove z debelimi črkami «e plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic,
Ponluita. osmrtnice in javne zahvale, dc« m a (M 'lglftgi itd. se računajo po pogodb'.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvo nlicn Caserma it. IS. Vsako pinmo morit biti frankovano, ker nefrankovaaa se ur
■projemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Neicčnino, reklaiaaoije in oglase spre« )< ' j. npravniitvo nlioa Molini pic-rolo rišt. 3, II. nadst. Naročnino in oglas«? jej plačevati loco TrBt. Odprto reklam* oije »ojprost.^ poStnUi*.
,, f edinaatt Jm ntce".
do Slovencev tržaških in okoličanskih!
Da podpremo še bolje volilna protesta, poslana na Dunaj, prosi podpisano pol. društvo vse slovenske narodnjake, katerim so znane kakoršnesibodi nezakonitosti dogodivše se o volitvi za V. kurijo in III. kolegij, da se potrudijo v „Delalsko društvo1* (Via Molin piccolo št. I), kjer bode nalašč za to najet uradnik od 31. t. m. do 7. aprila t. I. vspre-
B' imal na zapisnik prijavljene mu nezakonitosti. — olžnost je vsakega narodnjaka, da nas podpira v tem delu ter da nam pomaga razkriti volilne spletke
nasprotnikov naših. Kdor ne more priti osebno, naj pošlje pismene podatke na politično društvo „Edinost" v roke dr. Gustava Gregorina najkasneje do 7. aprila t. I. Vsaka trditev mora biti podprta z dokazi.	Politično društvo „Edinost".
Hrvatski glas o dogodkih v Trstu.
Zagrebški „O h z o r" je priobčil nastopni članek :
Kar je storil mestni svet tržaški, to je ne zaslišano in brutalno. Zbral se je, da oddbrl izvolitve svojih členov. Najprej so glasovali o volitvah v mestu in po predlogu dotičnoga odseka so bile potrjene „en bloc* dotične volitve. Potem je prišlo na dnevni red odobrenje volitev šestorice zastop nikov, izvoljenih v okolici. Proti tem volitvam ni bilo ntoka, a odsek za verifikacije ni nsšel ni najmanje nezakonitosti. Zaradi tega je predložil odsek, da naj se „en bloc* odobre tudi te volitve. Ko je predsednik hotel dati na glasovanje ta pred log, dvignil se je irredentovec Spadoni ter je na-svetoval, da se glasuje o vsaki volitvi posebej. Ker je bil ta predlog vsprejet, dal je predsednik na glasovanje najprej verifikacijo izvolitve gospoda Nabergoja. O glasovanju so se vzdignili jedino le slovenski zastopniki okolice, dočim je obsedela vsa italijanska večina. In tako ni bila potrjena izvolitev gosp, Nabergoja. Galerija je jela ploskati, zastopniki okolice pa so ostavili dvorano prote-stovaje zoper tako nasilstvo.
Italijanske novine v Trstu so te dni polne poročil o neredih, ki se gode po okolici. Okolica
66
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
ROMAM.
~ Francoski spisal Alphonae Daudet, preložil Al. B. —
Za ves svet ni hotela, da bi jo ljudje prište vali delavskim ženam, ki so često manj nboge nego ona, a si ukljub temu vedno ohranjujejo nekako malomeščansko dostojuost. To je bilo vedno njena skrb, zato pa je v zadnji sobici, kjer je bivala in kjer se je mračilo že ob treh, vladal u-zoren red ia snažnost. Po dnevi je iz postelje po* stala sofa, iz starega šala namizni prt iz kamina s pomočjo predenj postavljene španjske *tene jedilna shramba, in jedila so se tiho kuhala v peči, ki ni bila veča od žerjavnice, s kakorsnimi se grejejo noge. Pokoj — to so bile sanje te uboge žene, ki je morala toliko pretrpeti po nestanovi-nem mišljenju soproga svojega.
Takoj prvi dan je gospod Chfcbe s čevelj visokimi črkami dal zapisati na sveži lik oknic razstavnega okna svojega te besedi :
COMMISSION — SPEDITION.
Kaj natanjčnejiega ni bilo zapisanega. Njegovi sosedi so imeli na prodaj tančico, sukuo, platno
je, kakor znano, izključljivo slovenska in je kakor taka izvolila 6 slovenskih rodoljubov v mestni svet. Irredei\tovci so storili vse mogoče, v<to;bi usilili šestorico svojih kandidatov, ali ni posrečilo. No, kav se jim ni posrečilo o občinskih volitvah, dosegli Tso. o politiakih Pritiskom, nezakonitostmi in>flasiljem zmngaluje v III. kolegiju, s katerim voli tudi me to, Italijan Mauroner proti gosp. Nabergoju. Na ta način so Italijani občine tržaške odposlali na Dunaj pet zastopnikov, Slovenci pa — nobenega. Da pajq Slovencev v Trstu, to dokazuje najbolje onih 6000 glasovnic, oddanih za Nabergoja v peti kuriji. Kdo more obsojati Slovence, ako ogorčeni radi tega ? Kdo jih more obsojati strogo, ako so demonstrovali tu pa tam proti irredentoveem in proti židovskim za veznikom istih, ko je bil celo predsednikJ?olil emu odboru Italijanov — Žid ? 1
Nam, ki gledamo stvari od daleč, more se dozdevati, da so Slovenci prekoračili meje tu pa tam se svojimi demonstracijami; ali kadar je narod razburjen > adi prizadete mu krivice, kadar se mu krati pravo do zastopstva v zakonodavnem zboru, kdo bi mu mogel natančno določiti mejo, preko katere ne sme iti 1 ?
Irredentovcem ni bilo dovolj, da so Slovencem yzkratili to pravo, ampak hoteli so dati Slo vencem še jedno mor&lno pljusko. To je pomen glasovanja, katerim je mestni svet tržaški uničil izvolitev gospoda Nabergoja. V kolikor nam je poznano do sedaj, so se nekateri kraji okolice omejili na to, da so izkazali svoje simpatije do gosp. Nabergoia. Ali mi vprašamo: kdo bi bil kriv na tem, kdo odgovoren, ako bi bilo prišlo do novih izgredov med razburjenim narodom ? Ali je mogočt, da narod ostane hladnokrvn, ah se marveč ni bati da narod prekorači dovoljene meje, ko je užaljen v svojem narodnem ponosu iu v svoji časti ?
Izvolitev g. Nabergoja je bila strogo zakonita, a on ima vse pogoje, da sme biti izvoljen. Priznavamo, da je tudi takih slučajev, v katerih se mora vprašati ne samo: quid juris F ampak tudi: quid consilii? Je slučajev, ko je zadoščeno zakonu formalno, a je vendar moralnih razlogov,
on pa je hotel prodajati vse, a za kaj določnega se ni mogel odločiti. Koliko brezkončnih razlaganj je morala zaradi tega poslušati zvečer njegova žena t
,0 platnu ne umeien ničesar, sukno, to je kaj drugega. Samo potovalca bode treba, ako bodem kupčeval s suknoia, kajti najboljše vrste prihajajo iz Sedana Elbeufa. Katun — kaj se!... za to bi moralo biti po leti. Tudi s tančico ni nič — letni čas se je že preveč pomaknil naprej".
Največkrat je svojo neodločnost končal z besedami :
„Dober svšt človeku čez noč pride... idiva spat*1
In to je tudi storil v veliko olajšanje svoji
ženi.
Čez tri ali štiri mesece pa je to življenje gospoda Chčbea pričelo dolgočasiti. Pričel je zopet tožiti o glavobolu in vrtoglavici. Okraj je bil pre-šumen in nezdrav. Kupčija je bila pa tudi slaba. Nič ni šlo v denar, niti sukno niti platno.
In baš za časa te nove krize je „gospodičina Planusova, moja sestra* prišla v pohode zaradi Sidonije.
Stara devica je po poti dejala sama sebi:
radi katerih zakonodavni zastop noče imeti v svo« jem krilu te ali one osebe. Zoper g. Nabergoja,
ii^Sestitoosebo, pa ni prigovora. Njegovi protivniki ga napadajo na vse mogoče načine, ali njegovega čistega značaja in njegovega poštenja se ne morejo d o t e k n i t i. To je tako živa resnica, da niti sedaj, ko so uničili njegovo izvolitev, niso mogli niti z jedno samo besedo opravičiti svojega brutalnega dela; ni jim bilo mogoče navesti ni*i jednega samega opravičenega prigovora proti osebi Nabeigojevi.
V očeh irredentovcev je greh gosp. Nabergoja ta, da on predstavlja narodne aspiracije slovenskega prebivalstva, da je svojim požrtvovalnim in patrijotiškim delovanjem pripomogel do tega, da so se Slovenci v občini tržaški probudili k narodnemu življenju in k zavedanju svojih narodnih pravic. Badi tega greha njegovega so uničili njegovo izvolitev. Njih je v mestnem svetu 48; ali, kakor da so se bali njega jedinega, izkoristili so, ali točneje povedano, zlorabili so svoje število, da ga izključijo iz mestnega sveta. Brutalnejim činom ni mogla zapričeti svojega delovanja italijanska večina. No, ona se vara, ako misli, da je s tem, da jo izključila gosp. Nabergoja, storila sramoto njemu, ali da je storila škodo stvari, katero za.stopa on. O a r a m o t i 1 a je 1 e s e b e in škodila je le sebi, ter je pokazala le svojo ne-znosljivost in sektarsko nrav. Gospod Nabergoj zastopa in brani pravo svojega naroda zoper krivico.
Uničenje njegove izvolitve je nova krivica. Ali ta krivica podeli tudi narodu nove moči v l borbi za pravico iu nove moči gosp. Nabergoju v vodstvu te borbe. Slovenci Trsta bodo odslej, ako je sploh to mogoče, še čvrstejši v svojem prepričanju o potrebi, da se rešijo iz jarma italijanščine, a gosp. Nabergoj podvoji svoje sile, da osamosvoji ; in emancipira svoj uarod.
Irredentovci morejo slaviti začasno zmago svojega brutalnega dela, kajti za sedaj gospoda Nabergoja ne bode ni v državnem zboru ni v mestnem svetu ; ali vedo naj, da Slovenci Trsta niso osamljeni, ampak da imajo za sabo ne samo
„Postupajmo varno in prizanesljivo P... A kakor vsi plašni ljudje se je iznebila svojega bremena s prvimi besedami in takoj ko je ustopila.
To je delalo kakor kakova nagla gledališka izprememba. Ko je gospa Chfcbeova čula, da je njena hči tožena, je planila po koncu vsa razjarjena. Kaj takega s«t njej nikdar ne more očitati. Njena uboga Sidonija je žrtva nesramnega obrekovanja.
Gospod Ch6be se je vedel proti tej stvari z raznimi frazami, z glavo majaje, jako prezirljivo, kakor po navadi vse obračajoč na svojo osebo. Kako more kdo sumiti, da bi se njegov otrok, Ch&beova, hči častitega trgovca, ki je že trideset let znan na trgu, tako daleč mogel spozabiti... Nemogoče 1
A gospodičiua Planusova je ostala pri svoji trditvi. Dokazov je dovolj. To že ni tajno nikomur več.
,In če bi prav bilo res*, je zakričal gospod Cb6be, razljučen od te trdovratnosti, ,kaj to nam mari P Naša hči je omožena. Oddaljena živi od svojih starišev.. Soprog, ki je stareji od nje, naj jej svetuje in jo vodi... Ali mu je te kedaj prišlo na misel* ?	(Pride še.)
bližnje brate Hrvate in Slovence, ampak vse slovan-Mtvo t' Acstr\ji, ki občuti žaljenje, storjeno g. Naber-goju. Gospod Nabergoj je užival do sedaj spošto-vauje in ljubezen nas vseh. Ako bi trebalo novih dokazov, da je v polui in neomejeni meri zaslužil to ljubezen in to spoštovanje, dobili smo nov dokaz ▼ mržtiji, s katero so uničili njegovo izvolitev. Njihova mržnja je Nabergoju na čast; a kolikor bolj ga mrzć oni, tem veča je dolžnost nam, da ga spoštujem■>, ljubimo iu da si prizadevamo, da mu pridobimo zadoščenja. Živio Ivan Nabergoj!
DOPIS
Z delele. (Nekaj o poštnih ekspeditorjih.) (Izv. dopis). Gospod urednik! Svoji notoriiki objektivnosti v zagovarjanju pravic vseh stanov in razredov naroda, svojemu prizadevauju za uglajenje nasprotstev med posamičuimi stanovi morate se zahvaliti v prvi vrsti, da je Vaš list danes med najuglednejšimi slovenskimi listi. Listu .Edinost« gre vsa hvala, da se ne postavlja na tesno stališče trmoglavosti v naših žalostnih domačih razmerah in vse hvalevredno je, da si prizadeva biti pravična do vseh. Vi zagovarjati z največo vnemo in jednakome rno koristi kmeta, delavca, obrfnika in trgovca. Komur se godi krivica, temu so odprti predali Vašega lista.
Zato se obrabam tudi jaz zaupljivo do Vas, overjen, da priobčite ta obupni klic iz naših neznatnih krogov; iz našega, smel bi reči, najbolj pozabljenega in radi prežslostnih razmer čisto neuglednega stanu. Vse se zaveda dandanes svojih pravic. Vse se piobuja in teži ter deluje in se bori odločno in neustrašeno za svoj obstanek, za pravice, ki so nam dane vsem po božjih in naravnih zakonih. Vsi delavski sloji imajo že, — kar je tudi jedino pravo — svojih neumornih in pogumnih za« stopnikov, ki se bore vsemi silami in nevtrndno delavnostjo ter večjim ali manjim vspehom za njihovo materialno in socijalno blagostanje. Le mi, le naš, vsega pomilovanja vredni stan, nima zagovornika in je pozabljen v kotu. — Bogu bodi poto-ženo — daleč, daleč smo za vsemi delavskimi sloji. Veno, da se čudite, gospod urednik, in ugibate, kateri stan bi pač mogel biti le-ta stan, ki je prava pastorka v človeški družbi ? Še bolj se bo-dete čudili pa, ako Vam povem, da je ta stan neka vrsta državnih služabnikov. Torej državnih služabnikov, ali bolje rečeno — državnih atradačev in sufrujev. To smo ljudje težkimi in natančnimi dolžnostmi, z nevarnimi opravili, a brez vsakih pravic. Kaj se pravi to: imeti dolžnosti in še težavne dolžnosti, a biti brez vsacega prava, to \6 le isti, kdor mora jesti ta grenki kruh. Človek bi si moral misliti, da kaj tacega ni mogoče v normalnih in času primernih razmerah. Mi slroeaki smo prisiljeni, nasprotno evangeljskemu reku, služiti dvema gospodoma, ki sta si premnogokrat jako nasprotna. Ljudje v državnih službah smo, toda le po delu ; sicer smo brez vsake gotove in trdne eksistence iu brez nade do boljše prihodnjosti iu oskrbe na stare dni, ali pa v bolezni in nesreči. Tako se godi nam namim, tako se godi našim družinam. Jednaki smo vešam, tavamo po svetu brez vsacega pravega uamena in smeri. Poganjajo na9 sem in tje tudi najmanjše sapice usodi ne. In vendar smo to državni služabniki, ki žrtvujemo državi vse svoje duševne in telesne moči. Take stvari so mogoče v devetnajstem stoletju. Pač: uniformo lahko nosimo, ako si jo kupimo — sami I Seveda: kakor nam ne sije nikaka zvezda sladkega upanja do boljše prihodnjosti, do še tako skromnega avan-camenta, tako nam prav umestno in menda simbolično niso pritisnili tudi nobene zvezdice na to našo cesarsko suknjo. Zahteva se sicer od nas precejšnjih šolskih predštudij, zahteva se, da varujemo ugled postne uprave, zahteva se, da smo na primerni stopinji inteligencije, neoporečerio nravstveno vedenje in skrajna poštenost iu vestnost v izvrševanju naših poslov. Poleg tega se moramo pripravljati na ustop in dosego službe — na izključno lastne stroške seveda — najmanj tri in največ 6 mesecev. Položiti moramo dvoje izpitov, predno pridemo do zaprisege. A da nas ne bodete predolgo zavidali, predstavljamo se vam v svoji lastnosti : to smo postni upravitelji na deželi ali eks-peditorji, kakor se nas naziva.
Toda poglejte vsaj površno v naš ožji delo-
krog, v naše materijalne in socijalne raz-mere in uvidite gotovo, da ne pretirujem in da nismo črnogledi.
Po srečno dovršenih izpitih in zaprisegi uknji-žijo nas kakor ekspeditorje na dotičnih direkcijah in dado nam tudi nekak .Befahigungsdekret". Toda daljo se ne briga za nas živa duša. Sedaj treba si poiskati službe. Ne bodem navajal vseh težkoč in raznovrstnih stroškov pri tem opravilu io teh križe vili potov ter poizvedovanj, ker si iio.^em iz nova buditi v spomin tolikanj prebritkih spominov ter strašiti žnjimi iz nova svojo dušo. Omenim naj le, da je to prav obupno stanje za istega, kateri nima denarja, ali celo dobrih sorodnikov, pri katerih moie iskati zavetja in podpore, posebno če se to dogaja pogosto. (Jaevn&|e torej, da v naš stan ne prihajajo grofi in baronfto« sploh sinovi ali hčere imovitih in imenitnih sUrisev. S kratka: će tak siromak nima doma, kamor bi se zatekel v potrebi, mora se hote ali nehote sprijazniti z najbolj trpkim življenjem ter biti pripravljen veduo na vsakojake britke nezgode. Da li pa take razmere in take službe in njihova organizacija, ki ne morejo preživeti in pošteno preskrbeti delavcev, ampak jih pahajo često v največjo bedo in obup, da-li take razmere — pravim — delajo tudi čast naši pro-svetljeni državi koncem devetnajstega stoletja, to razmišljevauje prepušča« cenjenim čitateijem samim.
Rekli smo, da se država, oziroma naše slavne direkcije ne zmenijo prav nič za našo prerevoo in šibko eksistenco, pač pa nas imajo ob času uašega službovauja v natančni evidenci in najstrožjim nadzorstvom. Izbirati in voliti služb pa si tudi ne moremo. Če rokodelskemu ali obrtniškemu pomočniku ne ugaja pri kakem gospodarju, zadene si svoj „punkelček" čez ramo ter hajd od mojstra do mojstra, kateri ga morajo v času brezdelnosti preživeti in preskrbeti, a v našem Htanu ni takih določb, da bi nas ščitile in preskrbovale. Jasno bode torej vsakemu, v kake nezgode, v kako bedo moremo zaiti neredkokrat. Ko sta se pobotala človekoljubnim gosp. pošlarjeM-resiteljem, — pogoje stavijo seveda poslednji — kakor gospodar s hlapcem, ali rokodelski mojster s popotnim rokodelskim pomočnikom za kake 30 do 40 gld. mesečne plače, ali pa okolo 15 do 20 gld. z hrano in stanovanjem, mora ga gosp. chef takoj naznaniti dotični direkciji, da ga ima le-ta odslej poleg g. chefa zvesto na očeh. Direkcija in chef pazita strogim očesom na ubogega ekspeditorja.
(Dalje pride.)
pusti iz zapora drž. poslanec Szejer, katerega so bile dale zapreti oblasti v Galiciji radi namišljenega razžaljenja Njeg. Veličanstva. V razpravo sta posegla socijalista Daszynsk: in Danjelakj potem dr. Lueger in tudi minister Gleispach. Polj. ski klub in vladni zistem sta morala čuti jako grenkih, a zvršetek razpravi je bil ta, da se je z ogromno večino vsprejel predlog, da je poslanca Szejerja izpustiti iz zapora.
Položaj na Kreti. .Pester Lloyd" javlja iz!Carjegagrada : Ruski poslanik Nedilov je povabil vsled naloga ruske vlade poslanike drugih držav, da se vsi snidejo v konferencijo, v kateri naj se ustauovč podrobna določila za avtonomijo, ki naj se nakloni Kr^ti.
Državni tajnik angleški, Curzou, je izjavil včeraj, da je ruski poslanik v Carjemgradu priobčil svojim tovarišem brzojavko, došlo ruskemu admiralu pred Kreto, v kateri je rečeno, da admirali smatrajo, da je treba [za Kreto imenovati kojega Evropejca glavnim gubernerjem, ki pa mora imeti obsežno polnomoč. Razven tega — pravi brzojavka — je potrebno, da se pozove Turčija, naj polagoma umakne svoje vojake. Te predloge da podpira angleška vlada, ostale velesile pa se sedaj posvetujejo o njih.
Iz Kaneje javljajo: Neka italijanska oklop-niča je včeraj bombardovala upornike, ki so strel« jali na utrdbo Izzedin. Živahna bitka je bila ? Spinalongi. Uporniki so prognali Turke z otoka in zaplenili jedno turško ladijo, ki je izkrcavala streljivo. — Mešani oddelki evropskih vojakov so zasedli utrdbo, ki ščiti vodovod in utrdbo Izzedin.
Kakor se vidi, evropski mešani oddelki lepo gledajo od daleč, kakč se uporniki boio s Turki, bombanhijejo tu pa tam Turkom v pomoč in slednjič zasedajo to, kar so priborili uporni Krečani.
Politiike vastl.
V TR8TU, dno 80. maroa 1897.
Jugoslovanski klub. V ponedeljek zvečer so se slovenski in hrvatski poslanci zopet sešli v posvetovanje radi ustanove jediustvenega kluba. Po zatrdilu „Slov. Naroda* sta proti klubu govorila d r. S u t e r š i č in K r e k, za pa med drugimi : dr. L a g i n j a, dr. Gregorčič in Zižkar. Po-slednja dva sta duhovnika. — Tudi včerajšnji „Slovenec" se bavi s tem vprašanjem in hvali konservativne poslance, da odklanjajo „tak jugoslovanski klub, ki se sedaj snuje pod patronanco poslanca Šukljeja". Vedno Šuklje in le Šuklje! Gospoda, to postaja že sumljivo- Ne Šuklje, ampak slovenski in hrvatski poslanci naj zasnujejo jugoslovanski klub; in sicer ne za to, da bi drvil za vlado, ampak za to, da bi zastopal koristi našega naroda I .Slovenec" se kreče sedaj nekam posebno ,opo-zicijonaluo*. Dobro, morda je pravo na njegovi strani. Toda pripomniti mu moramo, da v opoziciji še posebno treba jedinstvene organizacije. — Kar se pa tiče podpiranja vlade v minolih Časih ljudstvu na škodo, bi bilo bolje, da vse vkup pogrnemo s plaščem krščanskega pozabljenja, sicer bi morali pisati grozno obsodbo na adreso — Hohenwarto-vega kluba. Ali se razumemo ? Podčrtanjem imen Gregorčič iu Žičkar bodi konstatovauo, da so vsi izvenkranjski duhovniki-poslanci za zjedinjenje in s tem dejstvom so zadostni ovrženi vsi katoliški pomisleki.
Državni zbor. V včerajšnji seji ao imeli v zbornici poslancev svoj prvi „debut" socijalistički poslanci in sicer — s popolnim vapehom. Včeraj so s prvim svojim nastopom dosegli popolen ma-terijaleu in tudi lep mor&len vspeh. — Razpravljali so o nujnem predlogu socijalistov, da se iz-
Hazlićmj ur a m t Ju Torej tudi fizično nasilje I Kolikokrati že sta odločila ministerstvo iu najviše sodišče zoper naše Italijaue v Istri in v Trstu. Sosebno v slučajih, ko je šlo za jezikovna vprašanja. Ali vsi ti odloki in vse razsodb« niso imele nikoli praktičnih posledic, da bi bile namreč premenile krivično postopanje Italijauov. Volja te „gospode" hodi objestno preko vsake avtoritete. Kolikokrat je že odločilo namestništvo in tndi ministerstvo, da mestni magistrat mora slovenski akt rešiti v slo* venskem jeziku 1 Magistrat pa, ne le da se ni zmenil za vse take ukaze, ampak nečuveno drznostjo e bile napisano črno na belem po laških listih: namestništvo in ministerstvo moreta nalagati, kar hočeta, z magistrata vendar ne pojde slovenski akt 1 Tako se pri nas očitno in na javni ulici pro-poveduje upor proti avtoriteti! In ker so oblasti opirale svoje dotičue rešitve na obstoječe zakone, lahko rečemo, da se pri nas propoveduje javno upor proti zakonom in proti ustavi.
Nov dokaz, kako se pri nas drzno prezira vsakoršna avtoriteta, kako se odpor proti določilom ustave, parlamentarizma in tudi lastnega mestnega statuta proglaša kakor posebna meščanska čeduost, dobili smo zopet z najnovejo in kričečo afero Nabergojevo.
Namestništvo je razveljavilo sklep mestnega sveta, s katerim se je uničila izvolitov gospeda Nabergoja. Političua oblast se je sklicevala pri ten ua določila mestnega statuta. — Mestni svet se hoče pritožiti zoper to namestništveuo naredbo na ministerstvo in eventuvelno na upravno sodišče. Proti teme ue zinemo besedice; vsakdo ima pravico, obrniti se do višje instancije, ako meni, da mu j« ni*ja instancija storila krivico. To pravico ima tudi mestni svet tržaški. Ali iz te pravice izhaja tudi mestnemu svetu tržaškemu, kakor vsakemu drugemu, dolžnost, da se pokori definitivni razsodbi više instancije, iu sicer tudi tedaj, ako ta viša iustancija ne razsodi njemu v prilog, ampak potrdi menenj* prve instaucije. Z razsodbo više instancije je postala stvar pravokrepna in pred pravokrepnimi razsodbami mora uklouiti tiluik svoj, kdor je lojalen državljan. Kdor dela drugače, ta ne pozna dolžnega spoštovanja do avtoritete.
A kaj počenja sedaj razbrzdano novinstvo italijansko ? Vedo se cinično, da se človeku kar gnusi. Brezobraznostjo, kakorsne je možno le to do skrajnosti demoralizovano novinstvo, nam pripovedujejo tu: ,mi se pritožimo na ministerstvo
In eventuvelno na upravno sodišče; ali povedano bodi že sedaj, da se ne bodemo brigali za razsodbo teh instaneij, ako ta razsodba ne bode ugodna nam*. Tako igrajo nasprotniki — večno komedijo ! Komedijo z zakoni, komedijo z določili ustave in parlamentarizma, komedijo v vsem javnem življenju 1
.Piccolo" je rekel, da vse razsodbe oblasti glede izvolitve g. Nabergoja morejo bili le „p 1 a-t o n i š k e g a pomena", to je, brez praktične vrednosti. Pouaše povedano, bi se glasilo; oblasti, zakoni iu mestni statut morejo govorit., kar hočejo, nas ne bnga to; mi poznamo le jeden zakon in ta zakon je uaša volja, ki pravi: Nočemo gat
.Iudipendente* je storil še jeden ki kor da-Jje, kajti poživlja mestni svet naravnost na fizična nasilje, ako bi gosp. Nabergoj lošel v neseni svet! — Kaj uaj stori torej gosp. Nabergoj? Dve poti ima pred seboj, jedno bridkejšo od druge. Ali naj se izpostavi dejanskim napadom in zasrauiovanju, aii naj se odreče svojemu svetemu pravu kakor zakonito izvoljeni zastopnik naroda ? Kam naj krene ? Kje je svoboda, kje je pravo, kje je kunstitucijonelno uačelo, a*o se hoče zastopnika z nasiljem ovirati v izvrševanju svojega mandata ?! Aii mi menimo, da se vse to vprašanje ne au^e — kakor bi hoteli uveriti naši Lahoni — le okolo osebe Nabergoja, ampak nekoliko besede imajo tu tudi voiilci. Takim drznim preziranjem vsakorsne avtoritete se žalijo v tem slučaju tudi prava volilcev, politiška prava velikega dela prebivalstva te občine.
.Piccolo* prepoveduje moralno revolucijo, »Indipeudente* pa — fizično nasilje. Daleč smo prišli. — Kako dolgo bode trajalo še to izjemno stanje, v katerem živimo tržaški Slovenci ? 1
Odlikovanje. Občinsko starešinstvo v Sv. Križu na Vipavskem je imenovalo častnima občanoma državna poslanca gg. dra. Antona Gregorčiča in grofa Alfreda Coroninija v znak hvaležnosti na njiju dosedanjem delovanju v blagor naroda slovenskega sploh in vipavske doline posebt.
Iz Rojana nam pišejo: Te dui smo čitali v .Edinosti", kako šola v Barkovljah dela za itali-janizacijo otrok. Toda vedite, da tudi naša šola v Bojanu ne zaostaja za Barkovljausko; tudi pri nas dela in sopiha stroj poitalijančevanja z vso silo. V tem pogledu se posebno odlikuje učitelj Van-zetta. Iz ust otrok samih smo izvedeli, da ta mož grozi otrokom, da ne smejo govoriti slovenski, ampak jedino le italijanski. In ne le v šoli, ampak tudi izven sole je ta mož glavni voditelj vsega takozvana icJijttngkega gibanja v Rujanu in po takem glavni prouzročitelj sedanjih napetih razmer. Golo dejstvo je, da v Bojanu ni bilo prav nikakega strankarstva med župljani, dokler ni prišel med nas učitelj Vanzetta. Kmalu po njegovem prihodu ko se pa jela kazati prva znamenja bodočih bojev. S prva je deloval seveda bolj na skrivnem, ko pa je umrl nepozabni župnik Thaler, tedaj je videl g. Vanzetta pred seboj svobodno pot in jel je nastopati očito.
Zanimivo pa je, da sta toliko barkovljanski Zonta kolikor naš Vanzetta oba došla iz — Tirola. Tudi v Skednju je baje jeden učitelj, ki je došel iz laškega Tirola. To je značilno za naš magistrat, da kolikor mogoče le od zuuaj naroča ljudi v svoje siužbe, ki jemljejo kruh izpred ust domačinom, in vrhu tega še vznemirjajo ljudstvo mesto da bi hvaležno in tiho uživali našo frost.oljubnost.
„Brivec" je izSel. V 9. številki prinaša lepo
sliko .slovanski hrusta — ki straši čifutskega .Piccolo" — in druzega gradiva na izbero. — Dobite ga tudi na Nabrežini, v Sežani, Gorici in Izubijani po tabakarjiah za 6 nvč. —
Člen! „Del. podp. društva" so vabljeni na posvetovanje, ki se 'bode vršilo v nedeljo dne 4. t. m. ob 6. uri zvyčer v lastnih društvenih prostorih radi bestave bodočega društvenega odbora, j Načelnik nadzonikov.
Odpravljena poštnina za časopise. Ne v Avstriji sicer, pač p£ v Srbiji je odpravljena poštnina za časopbe. Od /vsake ekspedoge bode plačati samo 50 dinarskih! para.
Visokost Triglava. Po najnovejših vojaško-zemljepisnih meritvah iznaša absolutna visokost Triglava 2865 metrov.
Cesar Viljelim in inozemska germanska društva. Povodom slavnos tij lOOletnice došlo je nemškemu cesarju mnogo« čestitk od strani pangermanskih
društev, obstoječih t o s t r a n rrno žoltih kolcev. Te dni je cesar Viljelm v službenem listu .Reichs-anzeiger" objavil naredbo, v kateri se med ostalimi „posebno zahvaljuje nemškim društvom v inozemstvu, ki so v teh dneh mislila nanj v zvesti ljubezni". Cesar obeča konečno, da hoče dovesti ves nemški rod mirnim potom do zdravega razvitja.
Mož, ki ima mnogo opravila. Sedanji minister flnancij na Portugalskem, Reisano Garcia, ima razven ministerskega sedeža, ki ga je zasedel te dni, še te-le službe : On je inženir in ravnatelj stavbenega urada v prestolnici Lisboni, on je profesor hydravlike na vojni šoli; on je profesor matematike na industrijalnem zavodu ; on je sin-dak portugalskih železniških društev; onjesindak društev za vstvarjanje plina in elektrike in slednjič je ravnatelj oddelka strojev za vodo in za izdelovanje tobaka 1 Mož ima torej poleg minister skega portfelja nič manj nego Šest najmastuiših služeb vsega kraljestva. Ni torej čuda, ako mu ne preo-staje baš mnogo čisa za opravljanje „ministerskih poslov".
Apostoli madjarskega jezika. .Budap. Hirlap"
piše : ,M nister za nauk vsako leto doznača veČo svoto denarja kakor nagrado enim učiteljem in učiteljicam, ki se v takih krajih, kjer živi prebivalstvo mešane narodaosrti, odlikujejo z nenavadno požrtvovalnostjo v nčenju in širjenjem madjarskega jezika. Nedavno je minister zopet nagradil 100 učiteljskih sil s 50—100 gld. v znak osebnega priznanja apostolom madjarskega jezika", — Kak6 bi pa naš slavni mestni magistrat v naši mešani pokrajini nagradil „apostole slovenskega jezika?" — Premesčeujem ali celo odpustom iz službe!
Duševna beda v madjarski akademiji znanosti.
Madjarska akademija je razpisala 100 cekinov nagrade za najlepšo veselo igro ; priposlanih jih je 10. Poverjenstvo jih je čitalo, premišljevalo, ugibalo in slednjič skleuilo, da — dasi nagrade ne zasluži nobeno teh del — je nagrado prisoditi veseli igri, ki je imela pomenljiv naslov — .Škandal". Ta veaela igra je poskusila že večkrat svojo srečo o natečajih, toda tako slaba je, da so jo povsod odbili. Ker pa so bile druge igre še slabše, morali so Jtorej to ničvrednost proglasiti kakor najboljšo. Referent komisije, Rakosi, pripomnil je satiriški: „To bi bil res pravi škandal, ako bi se igra ne zvala .Škandal"! — O drugi priliki je bilo akademiji priposlanih 27 pesniških skladeb ter je vsak izmed teh pesnikov mislil, da je nadkrilil vse druge. Komisija pa je izrekla, da vseh teh 27 ntfsacateljev niti jeden ne zna napisati pravilnega stiha, tercj Ludi nobedei ni dobil nagrade.
Nova žrtev Čs- Budavara. Dne 24. m. m. je
vlak, ki vozi iz Pešte v Zamun, dovel mrliča. Jeden izmed popotnikov se je bil namreč med vožnjo ustrelil v klozetu. Pri njem so našli legitimacijo, glasečo na inie Lazar Miodragovič iz Kragujevca v Srbiji, 400 gld, v gotovini in mnogo pisem. Poizvedovanje je pokazalo, da je Miodragovič poslednji čas živel v Pešti, kjer je imel za časa ponesrečene razstave restavracijo v zloglasnem „Oa-Budavaru". Ta restavracija pa da mu je provzro-čila zelč občutne izgube in bržkoae se je ustrelil, da se izmakne polomu.
Železnica Niš Bar. Govori se, da se skoro prične graditi železnica iz Bara (Antivari) v Črni Gori do Niša v Srbiji. Takč bodeti Ćrna Gora in Srbija preko Romunije zvezani z Rusijo.
Koliko se po|e govejega mesa. Statistiki so
na podlagi množine povžitega mesa in pa števila <ir bivalstva v posamičnih deželah izračunali, da pojč mesa jedna oseba na leto: V Avstraliji 1116 kg, v Zjediujenih državah severne Amerike 54'4, na Angleškem 47*6, na Švedskem in Norveškem 29'5, na Fraucoskem 33.6, v Belgiji, Nizozemski in Nemčiji po 31*3, v Avstriji 29, na Španjskem 22'2, v Rusiji 21-8 in v Italiji 10-4 kilogramov. Torej v Avstraliji jedna oseba povprečno pojč skoro 11 krat toliko mesa, kakor v Italiji.
Izredno visoka starost. New Yorški .Glas
Naroda" poroča: .Tribuni" se poroča iz Guadala-poa, Meksiko, da so te dni tam pokopali najbrže najstarejšega moža na svetu. Josip Carapeche j« umrl 155 let star. Mož je imel izvadek iz cerkvenih knjig v Valladolidu na Španjskem, kateri
papir dokazne, da je bil rojen in krlčen dnč 12. decembra 1742. Ko je bil 24 let star, se je preselil v Meksiko. Mož se je spominjal mnogo dogodk r iz prejšnjega stoletja. Župnik nj«g.»ve cerkve je star 84 let ter pravi, da je poznal Campeclia kakor starega moža, ko je bil ou še deček
Redek slučaj. Trgovec Alfred Brolmani-Beur-haus v Ober-BIasewitzu na Pruskem je bil o vi-ljelmskih svečanostih pri nemškem cesarju v avdi-jenciji. V tej avdijenciji je BrSImann predložil dokumente, iz katerih je razviden j iko redek slučaj: Biolmann se je rodil istega doe, kakor pokojni cessr Viljelm I.; poročil se je istega dne, kakor cesar Viljelm I. in prvi sin se mu je rodil istega dne, kakor cesarju Viljelmu 1.1
Tajnosti azovskega morja. V najsevernejša kotu azovskega morja leži rusko mestece Tagan rog. Že pred 6 leti .so tam pričeli z nova graditi pristanišče, ter so doslej zmetali pieko 2 milijona gld. v morje, toda gradnji ni ae konca ne kraja Prekrasen načrt, po katerem se gradi pristanišče, se menda ne bode mogel izvesti, ker je dno ta-ganroškega obrežja tajinstveno. Resnica je, da to morsko dnč požira vse, kar se zgradi na obrežju. Tako so svoječasno tekom 40 let učvrstili obrežje in zgradili pomol. Graditelj je Čakal poverjenstva, da mu izroči izvršeno gradnjo. Poverjenstvo je došlo in določilo jutrajšnji dan za pregled in prodajo. Ko sta poverjenstvo in graditelj prišla naslednjega jutra na „lice mesta", imeli so kaj gledati, ali pravo za pravo — nič niso videli! Pristanišče in pomol je pogoltnilo morje in le med pluskajo-čim valovjem je štrlelo nekaj kamenja na poviaje I Poverjenstvo ni znalo kaj reči od velicega začudenja, a nesrečni graditelj — je zblaznel. Od te ddbe so Taganrožani še parkrat poskusili zgraditi pristanišče, toda vselej jim je je pogoltnilo nena-sitljivo morje. Isto se je dogodilo pred dvemi leti s pomolom norega pristanišča. Neke jesenske noči je izgiuol in inženirji mu niso našli sledu niti na dnu morja! Preiskovaje morsko dno, odnosno morsko obrežje pristanišča, našli so pa, da se na 12 sežnjev globoko izmenjuje neprestano zdaj pesek, zdaj glina, in še le izza dvanajst sežnjev je osem sežnjev debela plast glina, ki bi mogla vzdržati gradnjo, toda nikakor ne onih silnih i gradeuj, ki so jih izvajali tekom poslednjih 40 let. To bode torej nauk graditeljem v bodočnosti. Ptičja vojna. Na nekem travniku pri Ha-novru se j« veselilo mnogo piščet na padi. Kar je planil jastreb in odnesel jedno pisce. Toda jastreb je bil napravil račun brez vran, katerim ni ugajalo te nasilstvo. Planile so na jastreba ter se zaganjale sć svojimi ostrimi kljuni tako dolgo vanj, dokler ni izpustil piščeta in pobegnil. Vrane, brž« kone osvedočeae, da so storile dobro delo, so zatem zadovoljne posedle po bližnjih drevesih.
Koledar. Danes (1. aprila): Hugon, Škot; Gilbert, škof. — Jutri (2.): Frančišek Pavi., opat; j Apijan, mučenec. — Mlaj. — Solnce izide ob 6. uri 47 min., zatoni ob 6. uri 22 min. — Toplota včerj: ob 7. tri zjutraj 9 5 stop., ob 2 pop. 12 stop. C.
Opozarjamo naše čitatelje na današnji inserat .Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva.
Nova struja,
(Zvršetek.)
Otroku sevedu takih beril ne dajemo v roke. „Lj. Zv." pa ni za otroke, ou je za zrele, odrasle ljudi. Slovenci tudi ne moremo zase zahtevati ta kurijozum, da bi bilo vso slovstvo tako, da bi prijalo vsakemu mlečnozobemu šolarčko, Krogi, ki se identifikujejo z ozirom na svojo razumnost in razsodnost s temi, izrekli so si sami svojo sodbo. A potem naj si tudi ne drznejo, da bi kritikovali delo, ki presega njih duševno obzorje.
„Dom in Svet", ki kaže od leta do leta lepši napredek, postal je že tudi precej realističen. Očitalo se mu je to — po krivici z ozirom na spise same, a z mnogo večjo pravico nego „Lj. Zvonu' z ozirom na njegovo čitateljstvo, ker je, kar sam povdarja, namenjen mladini in družinam.
In v odgovoru na ta očitanja napisal je urednik, katoliški duhovnik, doktor bogo- in modro-slovja, besede, ki so najboljša apologija .Lj Zv." Da, boljše obsodbe naših ozkosrčneiev ne mogli bi si želeti. Kakor je Bileam, hotč proklinjati Iz-
i telce, ).h moral blagosloviti — tako je dr. L., hoteč tLj. Zv." očrniti, raa dal najlepšo obrambo. „OiaLiji )e »ae Čisto; ognušemm pa in nev«rnim ni nič čistega, temveC oguošeni sta njih pamet in vest. (Tit. 1. 15). Kdor ima le količkaj poštenega miljenja, vidi, kako svari vsa povest pred laliko-mišljenostjo, kuko živo kaže grozne nasledke preti ehe. Glreh bomo vedno imenovali greh,.... naš list nikakor ni za tisto rafinirano sramežljivost, ki je kakor pobeljen grob, marveč je za odkrito, toda odločno besedo 1" Ali ne veljajo te besede v polni meri za „Zvonovo" povest? Kakor on, tako tudi tLj. Zv.* lahko reče napadalcem: „O dobro poznamo tiste, ki se podtikajo ob takih stvarah1.
„Slovenec" pa je našel ie marsikaj drugega. Ko je Pajk zaznal o prevari svoje žene, tedaj je v obupu divjal po sobi, klical si v spomin vse dobrote, ki jili je nezvestnici storil in očital Bogu, zakaj ga tako kaznuje. — A tedaj so mu zadoneli v uho „vsi oni joki, oni strastni vzdihi, one grozne kletve osramočenih zapuščenih devic in njih mater, preklinjajočih njegove neštevilne ljubezenske lopovščine*, spomnil seje lastne nezvestobe do prve žene, katero je varal uprav s Tončko, in tedaj se mu je izvil vzdih: „Bog, ti si pravičen".
Ta prizor je jeden najkrasnejših v vsi povesti; slikan je izborno in psihologiski mojstersko razvit, vsakdo čuti naravnost in istinitost vsega duševnega procesa.
Svojim očem nisem mogel verjeti, ko sem j čital v „SI.* to recenzijo:
„Govekar je sklenil vrsto prešestev z vskli- j kom „Bog je pravičen". Torej zato mu je Bog | dober, da nazadnje blagoslovi njegovo z največjo
naj nas to omoti, da se ne bi drznili dalje in ! 9.45 dabe? —
Mudil sem se dane^ rnuogo pii Govekaijtm povesti, opomnil mnoge splošnosti, rad bi še dodal marsikaj o tem in onem. Morda prihodnjič. Prevažno in preznamenito si mi zdi to gibanje, ta naš literarni boj. Za ideje, ki so drngod prodrle že davno, boriti se moramo mi še z vso silo. Nikdo naj ne misli, pustimo boj, saj pridejo i brez njega same ob sebi! Morda, a koliko zapoznelo. Zakaj naj bo izgubljen ves čas dotlej, zakaj uničeni naši talenti ? Kakor je žalostno in smešno, da se bolimo za to, kar bi morali izpoznati in z veseljem sprejeti kakor pravo — za realizem, za verizem v slovstvu, ki naj pokoplje oni osladni in neplodni idealizam, ki pa naj zabrani tudi oni pretirani in zato napačni naturalizem, vendar je to potreba, in zato se ne strašiao boja. Istina /.maga vendar-le — in za istino smo mi bojevniki.
Ornega.
brzovlak iz Palja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljanu, Lokalni Tlak ob praznikih; 8.35 poiol. iz Divači
(Juina ieleinloa (Postaja južne ieleinice.)
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono, „ poStni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom, popol. omnibus v Kormin.
„ omnfbuB v Nabrežino, Videm, Rim. „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. „ brzovlak Dunaj, zveza b Pešto, Reko „ braovlak v nubrežino, Vidom, Rim. „ mešani vl.ik v Nabrežino, Videm, Rim. „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
7.45 8.25 9.-9.55 12.50 4.40 6.20 8.05 805 8.45 10.-
Najnovejie vesti*
Dunaj 31. Gosposka zbornica je sklenila soglasno na predlog kardinala Schijnboma, da je izvoliti komisijo 24 členov za predloženje adrese na krono v odgovor na prestolni govor. Komisija se je izvolila takoj.
London 31. Vlasti so sklenile, da odpošljejo na Kreto vsaka še po 600 mož. Ne zahteva se, da bi Grška in Turška umaknili svoje vojake od meje, ker bi za sedaj ne bilo umestno tako po- i stopanje.
Kaneja 30. Grki so napadli utrdbo Izzedin. \ Mednarodno brodovje je bombardovalo Krečane v podporo utrdbe, ki je v rokah Turkov.
Zobobol olajšujejo
rafinirano* tj o in rutino završeni pepis nesramnosti j. f 20 bne k a P 1 I 'gMjJ Jrjea8 Picco,lia v Mrljan
To je jako ned »sledno in priča, ali o tem, da je :	—- nn^-B 5?'a
Da resno mi-govoriti,
b-» BvJ a.)H m	~ 31.	mavoa	•7.
I l		vjeruj	dan<is
!»r«vi! .Ich; v	papirju	100.H5	100.65
i» " "	Rf^bru	100-75	100.70
AVHtnjik». rftntv		. 122.HO	1-22.60
n 1	/ kr;iaub	. (00.25	1G0.20
KreJltne akcije			358.60
London 10 L»t.	...	. 11965	119 55
NaptiJonni , .		9.59«/,	9.51'/,
1 '>0 mark		11.73	11.73
100 i tali. lir		. 15.05	45.-
a v a.
zaroda — dokler smo uganjali vse te otročarije, bilo je gospodi povsem prav. A ko smo začeli izpoznavati življenje, ko smo uvideli neznosne socijalne razmere, ko smo se uverili • propalosti in pokvarjenosti naše družbe — aj, Boga mi, sedaj pa s kameni in poleui čez nas. Otrok je malo razu-■en in se da slepo voditi, mož pa vidi in sodi sam. — Iz otročje dobe smo tudi v slovstvu že dospeli v možko- In ako kdo nima razuma za možko izpoznanje ter zato tarna in zabavlja, ali
katere bo bilo odlikovano z NnjviSjim priznanjem Nj. c. in k ViH prejasno gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodinje I |jf^r Štefanije Steklenica velja 20 kr
Tr^ovlnake brsojavke In v «atl.
„ Srti*''-V'":'t 1'Aujun* /.i.jeien 7.01 7 02 Pšenica » , ' opomlad 1N97 7.52 <lo 7 53 Ovoa *a spomlad 5.70—5.72. 1. U apomlud 8.1B—a.14. Kvriutt maj-juni 18»? a.483.49 . .. n nova. « • • kil. i. 7-85 7-90 ud 71» ^lo. 7'95—8'— S.	d.10—H'15, od SI.	8*15
; 8 20 , 0(1 ><!.) kil. lV.r. —.— —.—. ■	«•10—8'—
-5 65 6 10.	•
Pšenica : Dobio ponudbe, omejena povpraševanje. Trg ' malo bolje, cene za 6 n8. dražje. Prodaja 25000 mt. st. ! Vreme lepo.
rajja. NorftflBlrnvf fllnd'.-*- >'or. 11.90 do 11-95. Novi po f. 11.95. mirno.
PrafK. Uentrifu^al no-i. avt.m ' Iru? • j r>«'ino vo l odpoS'ljatav prv^j f, Hl 50 31*75 Conci"; 38 75 —<Worm H3 75'- V glavah »i "On 36-—
3ftvr«. Kav« Santo«	za mare 53-75
juli 55.— jako mlačno.
H MU onr«v. Sanroe <o'.»l hvi »m^ marc—*—. '■ ■ maj- • > 45ijf5, za september 46.— za december 45.75 mlačno.
TRST. Na današnjoj borzi širila so je vest, da jo zopet jodna tvrdka s kavo pala, in sicer s 24.000 gol 1. pasiva nasproti 70.000 gl. aktiva. Kadar bodu vest službena, i
Govekar jako plitvo misleč človek, ali pa, da je zaradi lepšega, da preslepi ljndi, iz binavSčine fi- grdl tu vero v pravičuoat božjo sleč ntavist o božji pravičnosti ne more je pač jasno*.
In redaj treba, da najodločnejše prigovarjamo j i takim kritikom. Bodite mišljenja in uverjenja, kak : snega hočete, mi je bodemo spoštovali, — borite se za Vaše ideje in proti našim, borite se 7. vso silo in odločnostjo — mi Vas bodemo spoštovali, ako ste pošteni sovražniki. A ne borite se hudobnostjo, kajti na to ppolzlo pot Vam sledili ne bomo. Ne moremo Vam braniti, da se smešite pred vsem svetom, ko trdite, da Aškerc moli k Mohamedu, ako opeva jutrovce, ne moremo Vam j izl iti iluzije, da v vsakem opisancu iščete portret pisateljev. Saj ne poznate nobenih politiških genijev, s*j ne veste, kako so ta ugloblja v svojega junaka, kako ta vidi svet in nam ga riše v svojih delih. Tako vsaj sklepamo iz najivnih Vaših cpomb. Ako pa poznate svetovnoznane proizvode, oko so Vam znani umotvori drugih narodnostij, zakaj ne privoščite tudi svojemu narodu primerne razvi tve ?
Omenil sem, da se pesnik ugloblja v značaje svojih junakov, katere posnema iz istinitega življenja. To mu podaja snovij in značajev, a on si živo predstavlja, k*ko bi oni govorili in delali v tem ali onem slučaju. To je ono, kar nam očitajo ca^protniki, a s tem nalašč zamenjavajo pisatelja in junaka. Naravno, da Mohamedanec ali Žid, ki ae opisujeta v povesti, ne moreta klicati na pomoč Matere božje, a sklepati iz njih govora, da je pisatelj sam postal apostat in se ponsohomedanil ali požidovil, to je naravnost — smešno.
Dokler smo bili v raznih izmišljenih „devetih" deželah, dokler smo poslušali le govorice in zabavljice kmetov v gostilni, ali pa se sukali po parketnih tleh kake imaginarne graščine — dokler smo čitali le sladke koprnjenje zaljubljencev in njih tožbe mili lunici, iu slednjič po mnogih ovi-
rih in „vročinskih boleznih" srečno praznovali njih yC] pTNJI^K'! VOZNI RFD poroko in se morda pozneje veselili njih čvrstega ^CLCZ^IM loIVl V V^/Z^lNi IVCL^.
1	> Driavna železnica. (Postaja pri av. Andreju).
I Zj
Ker menijo mnogi, da sem j»u glasoval za j Mauronerja in vsled tega nimam nikjer miru, iz- j javljam tu slovesno, da sem glasoval za gospoda i Nabergoja, kar lahko dokažem s pričami. Prizna- • vam, da sem bil par dnij po volitvi tako nepre- j viden, da sem, hote se malo pošaliti, rekel v neki družbi: „Poskusimo enkrat z Mauronerjem!" ali kdor me pozna, ut mora vedeti, da mi ni bilo nikdar niti na kraj misli, da bi glasoval za človeka, kakoršen je Maurotier.
V Rojanu, dne 30. marca 1897
Jurij Piičanc.
Ud dni 1. oktobra 1896, ODHOD:
1 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak, i 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, PuO, Divačo in na Dunaj 4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.80 „ v Herpolje (in od Horpelj brzovlak v Pulj, Divačo, ua Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 9.20 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 prodp. iz Ljubljano, Divače. Horpelj. i 9.50 * iz Pulja, Rovinja. : 11.15 „ u H"rnelj, Ljubice, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Izubijane, Dunaja.
6.48 7.30
8.35 9.25
10.20 10.35 ll.-^O
5.40
7.36
8.41 8.5tf
DOHOD:
predp. mešani vhtk i/ Miirzzuschlaga, Beljaka, itd „ mešani »lak t/. Milana, Vidma, Nnbrzine. „ brzovlak iz Karmina, „ brzovlak 7. Dunaja.
poštni viak z Dunaja, zveza % Ri-ko „ brz"vlak is Rima, Benetk. „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. popol. poštni vlak z Dunaja. B omnibus iz Vorone, Kormina, Nabrežine. „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine ;-„ brzovl k z D*3naja zveza z Reko.
Ustopninsi iiovć. otroci 10 novfi
Borzni trg št. 14. Sedanja razstava: Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa in sveta zgodovina starega testamenta. Te slike so prestavljene po prvih umetnikih v gledališčih parižkih.
V MESNICI
Tomaža Zadnika y ulici Crociera
pri senenein trgu prodaja so meso prve vrste in sicer:
sprednji del po 4-lb nvč. kilogr. zadnji „ „ 64 „ „ teletina in jančekpo najnižjih cenah
G. kr. dvorna tovarna orgelj
bratov Rieger v Jagerndorfa avstr. Silezija. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza št, 48
v lastni hiši. Dohrr. cene crrJcvene orgije pod jiiko ugodnimimi pogoji.
Katalog z u orgije zastonj.
Svečar v i l/ODAO	Solkanska oeata
Gorlol v	it. 9.
priporoma vclečastitemu Hvečenstvu,	cerkvenim upravam, ter slavn<iiiHi občin*t\u pristno
Voščene sveče
kJffflrnm no 2 ()ld 45 rfc
n» so ono m- č , Uaje nosijo protokolirnno tvomično znamko, nepokvarjone, ja\uičini «e svoto 1000 kron.
Sveče hI'boje «ralc za pogrelo in postransko razsvetljavo cerkva dobiAd bo po jnko nizkih cenah.
Prod jein tudii, tamijan za cerkve:
Lacrima na lineji . . \ . . . . klgr. po gld. 1.20 „ običajni . .	• . • n « » 1>"
Oranis........'.... „ „ „ —.60
Blago poSilja se na vat* strani avstro-ogoreko monarhije poštnino prosto.	(
gA T o n n i o s
Ljubljana. Tovarna strojev
in
kovatfnica za kotle.
\\-
Specijaliteta : žage ?'.n stroji za obdelovanje lesa.
v
Naznanilo. ^	( . (
Spodaj podpisani rainašalf ic li^a „Edinost ki ie zajedno URAR priporoča s^ toplo p. n. obM činstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udan-Friderik Coija, vratar hi5e R via Solitario
Lastnik konsorcii lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Frau Goduik. — Tiskam« Oolnnc v Trsta.