URN_NBN_SI_DOC-TWNPES19

PRED M ETN I KATALOG V DANAŠNJI K N JIŽ N IC I Josip Rijavec M ed teo retičn o m o rd a n ajb o lj zan em arjen a p o d ro čja b ib lio tek arsk e stro k e p ri n as sodi v p rašan je stro k ov n ega (stv arn eg a) kataloga, v tem okviru p a zlasti v p raša n je abecednega stv arn eg a (p red m etn eg a) k ata­ loga. V N aro dn i in u n iv erzitetn i knjižnici, ki je vedno bila m a tic a naše b ib lio tek arsk e te o rije in prak se, je v sp o razu m u z D ruštvom bibliote­ k a rje v Slovenije že p red k ak im i 15 leti delovala nekaj časa k om isija stro ko v njak o v, ki naj b i p rip ra v ila p rim e re n p riro č n ik za izdelavo in vodenje p red m etn eg a kataloga. Žal p a je do b ro začeto delo iz raznih vzrokov k m alu zam rlo in ostalo do d an a šn jih dni n a m rtv i točki. V en­ d a r p a je prve m esece letos zadeva sp et zaživela. Znano je, d a im a N arod n a in u n iv erzitetn a kn jižn ica poleg sistem atsk eg a tu d i n ajb o lj o b širen in n ajb o lj razvit p red m e tn i katalo g p ri nas, ki se vodi že iz m edvojnih časov. Z arad i ogrom nega d o to k a novih k njig in zlasti zarad i pogostega m e n ja n ja osebja, ki ni im elo n a razpolago u sta lje n ih in pi­ san ih prav il za delo, je p red m e tn i k atalog n arasel in p o sta l tak o za­ pleten, da je njegov n a d a ljn ji razvoj v d o sed an jih pogojih že sk oraj nem ogoč. Z ato se je vodstvo knjižnice odločilo za določene ukrepe, ki n aj priv ed ejo k p o en o stav ljan ju in bolj sm o trn e m u v odenju p red m e t­ nega kataloga. V ta nam en je bila izdelana k ra jš a ekspertiza, ki n aj bi bila osnova za n ad a ljn jo razp ravo in ukrepe. R azp rav ljan je v tem članku sloni pretežno n a tej ek sp ertizi in je n je n delno dopolnjeni in ponekod m alo sp rem en jen i povzetek. Glede p red m etn eg a katalo ga se n am že v začetku v siljuje eno izm ed osnovnih v p raša n j: k je je m esto in k ak šna n aj bo vloga (n am en ) so­ dobnega p red m etn eg a kataloga? K ad ark o li se je p ri n as o te m govorilo (pism eno n iko li), sm o se zadeve, po našem m išljen ju , vedno nap ačn o lotevali. P ričeli sm o z v p rašan jem : k a te ri k atalo g je »boljši«, p red m etn i ali sistem a tsk i (UD K )? N a to o dg ov arja že sam o dejstvo, da n aša veda p riznav a oba k atalo g a in da knjižnice d ejansko o b a tu d i u p o rab ljajo . D obra sta oba, gre le za to, k a te ri k atalo g je bolj p o treb en , bolj ko­ risten , bolj važen. T orej je bolj p om em b no v p rašan je n ju neg a nam ena in m esta v sodobni knjižnici, in še posebej — v k aterih knjižnicah. Če že ne zaupam o svo jem u m nen ju , p o tem navedim o dejstvo, da nism o v tu ji lite ra tu ri (np r. v razn ih ru sk ih , n em šk ih in am erišk ih p ri­ ročnikih, z av to rji K unze, L angefeldt, V orstius, P ettee itd .) n ik je r za­ sledili, d a bi se p red m e tn em u k atalo g u d ajala p red n o st p red sistem a t­ skim . N asp ro tn o : sistem a tsk i k atalo g (p ri n as in v vsem k u ltu rn e m svetu po sistem u UDK) je bil in o stan e glavni (ne »boljši«, tem več p o treb n e jši), a abecedni p red m e tn i zgolj dopolnilni, izb iraln i katalog. Da bi to trd ite v bolj podkrepili, bom o na k ra tk o navedli n ajb o lj zna­ čilne la stn o sti obeh katalogov. 8