157. štev.
Izhaja razen ne<£el| in »raznikov vsak «f a n ob 18. uri ciopcSdne.
Uredništvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2*— Pri večjem naročilu popust.
Poštnina plačana v gotovini.
V ljubljeni, v petek 15. lulila 1921.
Posamesna štev. K 1.
Leto V.
Glasilo iisgoslov. scciieJno ■ demokratične stranice.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za
celo leto K 288, za pol eta K 144, za čeirt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravaišlvo e v Ljubljani,
Frančiškanska ulica . l.G 1, Uciiel ska tiskarna.
Socijalna demokracija in poljedelstvo.
Ali je mogoč socijalizem na kmetih.
Cesto trdijo nasprotniki, da je socijalna demokracija le stranka industrijskega kmeta in da je na kmetih nemogoča, če bi bilo res. kar trdijo nasprotniki, da je sociialna demokracija le zastopnica industrijskega ljudstva in ne tudi kmečkega, potem bi til njen cilj po spremembi družabnega reda utopija; kajti družba ne obstoja samo iz industrijskega delavstva, nego tudi iz poljedelskega, duševnega ..delavstva in sedanje tudi iz parazitov, t. j. iz izkoriščevalcev človeških delovnih energij. Zato mora ideja, ki stremi po novem družabnem redu, upoštevati vse različne panoge človeškega družabnega življenja i.n v vseh izvršiti pravično socijalno reformo. S tem dejstvom pa je sociialna demokracija vedno računala, kar je tudi razvidno iz njenega programa, ki razločuje le dva družabna razreda, t. j. razred izkoriščanih in razred izkoriščevalcev. dočim druge n. or. zem-ljoradnička stranka, loči posamezne stanove v razrede, torej razred in-dustrijsekga delavstva, razred poljedelskega delavstva, razred duševnih delavcev itd. — Na ta napačna razlaganja in razumevanja odgovarja sodr, dr. Božidar Adžija v lepem, stvarnem članku v 28. številki »Slo-bodne Tribune« med drugim sledeče:
»Pravilna je trditev, da je znanstveni socijalizem analizirajoč ekonomsko (i*1 P° tem tudi vso ostalo) strukturv današnje družbe in pri tem dokazujoč upravičenost novega. boljšega in pravičnejšega družabnega reda, izbral za nositelja svojih idej široke sloje delavnega naroda, kot tlačeno in brezpravno množico. In razumljivo je. da se je socijalizem. ki je v 30. in 40. letih minulega stoletja pronical v industrijskih deželah in celo izzvan z rastočo industrializacijo Angleške in Nemške, v prvi vrsti ozrl na mezdnega industrijskega delavca. Toda zakaj? Zato, ker je bilo industrijsko delavstvo v Angleški in ostalih pretežno industrijskih deželah večina onih. katere še bilot reba osvoboditi, večina (in sicer velika) tistih, katerim te socijalizem naznanjal gospodarsko in socijalno svobodo: z eno besedo je industrijsko delavstvo bilo poleg proletarizovane inteligence (ki še ni tedaj razumela svojega pravega^ socijalnega in ekonomskega položaja) delavni narod in napredek naroda m celega človeštva se je mogel postaviti samo na te sloje.
Napačno je torej po tej prirodni posledici samega postanka znanstvenega socijalizma trditi, da je so-cpaiizem za osnovo svojega strem-
ljenja po preporodu človeštva vzel manjši del naroda, dočim je večji del (t. j. poljedelce) pustil na strani. Za
vsakega nepristranskega proučeva-telja in za vsakega, ki ni nedostopen dogmatik je jasno, da j§ tendenca socijalizma socijalno in ekonomsko (a po tem politično in kulturno) osvo-bojenje vsega delavnega naroda, toda praktična stran socijalizma. to je socijalistično gibanje se priravna (odnosno razvija svoje organizacije: politične, strokovne in gospodarske) gospodarski strukturi dotične zemlje, v kateri se razvija. V svojih vrstah zbira delavni narod kot en razred, pa naj bo industrijski delavec. intelektualec, poljedelski mezdni proletarijat, mali kmet in mali obrtnik. In ravno tu hočem omeniti, da smatram naziranje gospoda Av-ramoviča *. da je več delavnih razredov. za pogrešno; za socijalizem obstoji samo en delavni razred, in v njem se nahaja ves delavni narod (poljedelec, intelektualec in industrijski delavec), ki tvori enotno bojno črto proti drugemu delu naroda, to je onemu, ki živi od brezdelnega dohodka (t zv. kapitalistični razred). Iz tega torej logično sledi, da bi ne bilo samo odveč temveč tudi škodljivo, ko bi delavni narod, kla-sirajoč se na industrijsko delavstvo, na poljedelstvo in inteligenco, ustvarjal več gibanj in s tem cepil svojo bojevno moč na škodo svoje boljše bodočnosti. Mar ni mezda industrijskega in poljedelskega delavca eno in isto, mar njihovo izrabljanje in tlačenje bodisi po tvorničarju, bodisi po veleposestniku ni eno in jsto? Mar so majhni dohodki malega posestnika od njegovega lastnega dela kaj boljši ali slabši od mezde, ko se dnevno boji, da ga kak zele-naš ali banka ne izžene z njegovega koščka zemlje in ga pošlje med mestno duši ji vo zidovje? In nazadnje moralni razlog: mar. radodarni današnjemu družabnemu redu. ni vas neusahljiv vir industrijskega proletariata? V čem se torej razlikujejo ti trpeči brati? Ali v teni. ker imajo skupnega očeta kapitalizem bodisi industrijski, finančni ali agrarni?«
Cilj sociializma v poljedelstvu.
O končnem cilju socijalizma v poljedelstvu pravi sodrug dr. Adžija: »Današnji družabni red je nevzdržen, nevzdržen je socijalno in gospodarsko, nadomeščen mora biti s socijalizacijo proizvajalnih sredstev in finančnega kapitala (v indu-
* Duševni voditelj srbske zein-Ijoradničke partije. Op. ured.
LISTEK.
IVAN ALBREHT:
Slika v minljaturi.
(Dalje.)
O, priti med ljudi, po dolgem, dolgem času zopet med taka bitja, ki ne nosijo pušk in ne bajonetov, med ljudi, gospod, ki žive svoje mimo življenje v zatišju domačega ognjišča. kakšna slast! Nisem pomišljal, kdo so in kai so, kajti sama gola zavest njihove bližine mi ie bila v naslado. Videl sicer nisem nikogar, toda nepoškodovane hiše. ki so pokojno spale med vrtovi, so mi pričale, da tod še m divjala vojna furiia Kakor sem bil truden, izmučen in nebogljen, vendar se mi zdi, da sem tisto noč prvič okusil dih sreče v sebi. Blažila me je misel, da sem med bitji, ki še niso prala svojih rok v človeški krvi.
Kri. gospod, to je nekaj strašnega. Kamor pogledam, kakor se ganem. povsod se me drži in Klara
joče v njej. Nebo in zemjla jočeta ž
nio in me kolneta.
*
Polegli smo v neki baraki zunaj sela in čeprav sem bil truden, nisem mogel spati, ker me je ves čas motilo stokanje in ječanje bolnih in več ali manj lahko ranjenih, ki jih je bilo precej med nami. Premetaval sem se po trdem ležišču in se zaletaval iz misli v misel, vedno bob topo in vedno bolj brez volje, kakor žoga na vrvici. Vse je begalo v nekakšni brezoblični zmedi pred menoj: mladost ia njene blodnje, potem vojna, tisti strašni bobnajoči ogenj s svojo strahoto in prerojenje. ki sem ga bil deležen po njem. Iz tega kaosa se je izcimila kot končni občutek silna bolest. Tako nekako bi se morda počutil človek po rojstvu. ako bi imel razvito zavest. In kakor dete po trpljenju rojstva, sem
naposled za.spal, zaspal.
*
Zazdelo se mi je, da čujem povelje za odhod, ropot, premikanje, gl-banie. — jaz pa bi spal in spal. Od-
striji). z odpravo velikih posestev in z vstvarjenjem malih posestev in z zadružništvom, a končno s kolektivizacijo (podružabijenjem) tudi v poljedelstvu. In ravno ta enakost
končnih ciljev napravlja odveč dva gibanja (poljedelski poleg socijali-stičnega). pa če bi šla tudi paralelno«
(Konec prih.)
Socijalna !n gospodarska vprašanja.
(Govor posl. Etbina Kristana na 42. seji ustavotvorne skupščine dne 30. maja).
(Dalje.)
Vi, gospodje, pravite, da nočete revolucije. Vi pravite, da nočete na-silstva, da nočete diktature preleta-
riata, pravite, da ne marate, da bi se ponovila francoska revolucija, da bi se ponovila ruska revolucija, vendar Pa priznavate, da bi delavski razred moral priti na nekakšen način do svojih pravic — vrag bi vedel, kako si io mislite. Človek vam p_okaže pot. vi pa nenadoma postajate dok-trinarji in nam zatrjujete, da to ne gre z ustavami in z zakoni, ampak le z revolucijo. Gospodje, tedaj se pripravite za revolucijo. Če ostajate ori tem. kar govorite, tedai se z vami sploh ne more govoriti drugače, kakor z revolucijo, in tedaj ne pada odgovornost na one tam (pokazuje na komuniste), ampak pada le na vas.
Nedvomno je eden pogojev, da se ta revolucija izvrši brez prevelikih žrtev, ta, da bodo tisti, ki izvajajo to revolucijo, sposobni. In delavski razred se je vedno trudil, delavske organizacije so vedno delale na to, da napravijo delavstvo spo-j sobno. (Medklic:	Za revolucijo.)
Seveda za revolucijo! (Medklic: Tako je!) Da napravijo delavstvo sposobno - toda čemu naj ponavljam, kar sem že dejal?... Gospodje, mi slišimo vaše besede (medklic: In mi vaše.)... Ali se vam zdi, da ste povedali kaj zelo duhovitega? ... Slišimo vaše besede, ki nam pripovedujejo. kako goreče želite, da bi se procesi revolucije vršili lahko, blago in mimo, mi vam pa pravimo: Pomagajte, da bodo tisti, ki bodo vršili to revolucijo, nekega dne čim bolj sposobni, zakaj čim sposobnejši bodo. tem manje bo žrtev na eni In na drugi strani. Pravimo vam: Oni so poklicani, da prevzamejo nekega dne produkcijo v svoje roke (medklici). poklicani so, da prevzamejo distribucijo v svoje roke. (Medklici: Kakor v Rusiji... Tega mi ne maramo. . Kaj pa obznana?) E j. gospodje. treba bi bilo obznane, ki bi prepovedala take (Medklic: Medklice.!)... Vi se smejete, gospodje, a čim bolj se smejete, tem manj... (Medklic: Tem boli se vi jezite.) Motite se. Jezim se le. če vidim, kako gledate na vse reči brez najmanjšega znanja, kakor da ste prišli pred štiristo leti na svet (Kurbego-vič dela medklice) jn kakor da je vprašanje o Mohamedovem raju edi-
no. okrog katerega se suče svet. (Nemir pri muslimanih. Kurbegovič: Vi žalite. Nikar ne žalite.) Kdaj se vi premišljate žaliti moje prepričanje? (Kurbegovič: Vi žalite.)
Predsednik dr. Ribar: Gospod Kurbegovič. pomirite se!
Kristan: Zdi se. da niti ne veste, kaj je žalitev. (Kurbegovič: On žali!)
Predsednik dr. Ribar: Še enkrat vas prosim, da se pomirite, gospod Kurbegovič.
Kristan: Vi vidite le reči, ki nimajo v realnem življenju danes nobenega pomena več. Prespali ste eno celo vojno, prespali ste. kar se je godilo šest let in kar se je godilo po vojni, pa ne vidite, da je tukaj socialno vprašanje, ki ga ne morete več bagatelizirati; gluha ušesa imate za socialno vprašanie. ki zahteva svojo rešitev z vami ali pa proti vam. A čim bolj se smejete in .čim bolj zatiskate oči, tem slabše bo za vas takrat, kadar se bo to vprašanje definitivno reševalo. (Medklic: Tem bclje za vaše ideje.) Tu ne gre za moje ideje. Socialne ideje sj bodo napravile pot tako ali tako. ker so ideje nesmrtne. Vprašanje je le v tem. ali bodo te ideje mogle zmagati z večjimi ali z manjšimi žrtvami; In to .ie tisto, da smo mi hoteli čim manj žrtev. Zdi se mi pa, da bi vam bilo ljubše, če bi bilo teh žrtev mnogo. (Medklic: Kadar izginejo ljudje, ki pridigajo.)
Gospodje, če mislite, da se prikazujejo socialna vprašanja le tedaj, kadac jih ljudje pridigajo, se motite. Ljudje se najdejo, kadar obstajajo vprašanja. Najprej morajo reči eksistirati. tedaj jih oči lahko vidijo.
Pravim vam pa, nikar ne mislite. da se varam glede na buržvazijo. Vem, da ie pripravljena do zadnjega trenotka braniti se tudi s krvjo in s kanoni in z bajoneti, vse v imenu države, v imenu naroda, v imenu kralja, v imenu boga in kaj vem v imenu česa, v resnici pa le v imenu svojega žepa.
Naša dolžnost je, da vas upozar-jamo na reči. kakršne so. da vam povemo, kako bi se ti boji mogli ob-lažitl. vaša stvar pa je, ali sprejmete. kar vam predlagamo, ali ne, Ce nočete sprejeti, če hočete goniti stvari tako. da se more socialna ro-vc-Jucija izvršiti le s krvio — tedaj,
pri sem oči in šel, kakor je bilo rečeno. tor sem spal. Niti ene misli ni bilo v meni.
*
Tuij. nepoznani kraji, tuji ljudje in tuja govorica. Iz sela v selo. dalje in dalje, — in čim dalje smo šli. tem manj nas je bilo. Bogve, koliko časa je trajalo to. Noge so bile zatekle in kakor svinčene, usta suha in koža na obrazu razpokana, da je človeka zažgalo po licih ob najrahlejšem vetriču. Gledal sem, vse in nisem videl ničesar, ampak sem spal. spal z odprtimi očmi.
Nekje so nas stlačili na vlak, zgnetli so nas kakor sardele in so nas tirali dalje. Tam smo ždeli, stali, čepeli in Se dušili v lastni sopari. Vlak pa je lezel dalje, počasi, uporno, je popustil spotoma semtertja mrliča. — in zopet dalje, dalje. Tisti enolični ropot železniških voz je zamoril slehrno miseb in je zabrisal poslednjo senco volje. Dihali smo sunkoma. hropli, tiščali drug v drugega in spali v bolestni omotici. Nihče tti vedel, je li dan ali noč, ne koliko dni
gospodje, dobro, tedaj se bo izvršila s krvjo, nikar pa tedaj ne govorite, da vas ni nihče pravočasno opozo-. ril na to.
Gospodje, naposled ni to, kar, smo mi zahtevali, le v interesu socialne revolucije, ampak če bi vi bili nacionalisti, kakor pripovedujete, če bi res tako ljubili svoj narod, kakor neprenehoma pojete in muzicirate, bi morali ne le sprejeti, kar smo vam predlagali, atnoak se potruditi, da bi še bolje zavarovali ljudske mase. (Medklic: Saj saio sprejeli.) Sprejeli ste prav malo.
Gospod Pribičevič je izrekel ne« ko prav dobro besedo — zdi se mf, da nehote, toda beseda ie bila pravi dobra — uamreč, da pušča tretji od« deiek zakonodajcu vsa vrata odpr« ta. Tako ie res. Vsa vrata so odprta zakonodaicu, vsa vrata so odprta reakciji. To je tisto, kar se je name« ravalo. zakai če se ne bi bilo hotelo, da pride reakcija skozi ta vrata, bi se bila vsa vrata lahko dobro zapr« la. Ampak tega niste hoteli. — Go« soodje. mi smo zahtevali, da naj ustava garantira osemurni delavnik. (Dr. Momčilo Ivanič: Kadar boste zahtevali sedemurni delavnik, se to ne bi moglo sprejeti.) Gospod doktor. vem. da je zelo vroče, ali tega vendar ne bi bilo treba. (Dr. Ivanič? Pa se ohladite.) Meni ni treba, ampak vaši medklici so tako vroči.., Jaz govorim o osemurnem delavniku, ki smo ga ml zahtevali, vi. gospod doktor, pa govorite kakor v; kakšni šoli. da se to pozneie ne bi moglo znižati.
(Dalje prih,)
Telegrami.
PREISKAVA O ATENTATU.
LDU Belgrad, 13, julija. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je policija zaslišala Dušana Kostiča in Andrijo Valento. Kostič je potrdil, da je imel zveze s poslancem Čopičem. Podal je nekatere nove dokaze o delovanju tega poslanca. Kostič je odkril, da je bila v Zemunu organizirana teroristična sekcija ter je navedel nekatere njene člane. Ta sekcija je delala po navodilih iz Belgrada. pri čemer ie bil največ v: ospredju Kovačevič. Andriia Valenta. ki je madžarski narodnosti in po poklicu mizarski delavec, je navedel, da je bil član terorističnega pododbora v Novem Sadu. Poverjena mu je bila važna misija. Kot kurir je potoval pogostokrat v Budimpešto, kamor je nosil poročila in od koder je prinašal nova. Njegova izpoved se strinja z izpovedmi ostalih zašli« šancev. ki so zapleteni v atentat. Policija je pričela na podlagi te izpovedbe iskati osebe, katere je Valenta označil v svoji izpovedi.
in koliko noči živimo tako. nihče ni vedel in nihče ni vprašal.
Nekje smo obstali. Morali smo biti že daleč na jugu; kajti dan je bil topel, vzduh vabljiv in vseokrog samo zelenje.
*
Po kratkem počitku smo morali zpoet na pot v ujetniško taborišče, velik, ograjen prostor, zadelan deloma z barakami, deloma s platnenimi šotori.
V tistem taborišču sem se seznanil s človekom, ki me je zasovražil takoj prvi hip. Bil je to eden izmed naših stražnikov, mož srednjih let, čednega obraza, lokav in zgovoren. Iz oči mu je sijalo kakor peneča kri in slehrna kretnja njegova je odražala strast.
Pozneje sem ga spoznal do kosti, a zlo sem slutil že od početka in nisem maral tistega človeka.
V taborišču smo živeli kakor v kletki. V pomanjkanju, v boli in v vednem objemu epidemij so potekali dnevi. Ljudje, ki smo sc brigali
drug za dragega manj nego za lanski sneg, smo morali bivati skupaj, sedeti drug poleg drugega, razgovar« jati se med seboj, gledati drug drugemu v oči. v obraz, dannadan. gospod, vedno isti ljudje... Ta zoprna sila nas je še bolj odtujite med seboj, da smo se naposled zasovražili ip se pristudili drug drugemu kakor smrdeča mrhovina. — Včasih se je domisli! kdo:
— Kako je zdaj neki doma?
In kakor da se je prestrašil sam svoje nerodnosti, je obmolknil in se stisnil kakor gosenica v kot. Kako ne bi? Saj je vedel čisto natanko, kako mu odgovori na vprašanje vsak posamezni izmed uietnikov. Eden s kletvijo, drugi s Škripanjem, tretji s pobožnim vzdihljajem, četrti zopet s kvanto. vsak po svoje, vendar nihče tako. da bi dal kaj svojega. svežega. Vse je bilo pri vsakem znano in stereotipno kakor pri avtomatu. Zato smo se studili drug drugemu in smo se sovražili med seboj.
(Dalje prih.)
,, Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 157.
MINISTRSTVO ZA KONST1TU-
ANTO JE KONČALO DELO.
LDU. Belgrad, 13. julija. Ministrstvo za konstituanto je izdelalo zakonski načrt o centralni upravi, »lavni kontroli, o državnem svetu in o poslovniku za narodno skupščino. Vlada je že sperjela načrt o poslovniku.
VLADO BODO KORIGIRALI.
LDU. Belgrad. 13. julija. Ministrski predsednik Pašič je že v toliko okreval, da bo mogel jutri zopet začeti višiti svojo doLžnost. Danes so ga obiskali radikalni ministri, s katerimi je konferiral o rekonstrukciji vlade. V stanovanju g. ministrskega predsednika je bila danes popoldne kratska ministrska seja. na kateri je referiral minister Pribičevič o uspehih preiskav o atentatu na regenta. Na seji je bil podpisan tudi ukaz, s katerim imenuje dr. Vošnjak za našega poslanika v Pragi. Rekonstrukcija vlade se odloži za toliko časa. da se vidijo rezultati kongresa muslimanske stranke v Sarajevu.
PRIBIČEVIČ GRE NA POČITNICE.
LDU. Belgrad, 14. julija. Koncem tega tedna odide prosvetni minister Pribičevič na petnajstdneven dopust v Novi. kamor ga bo spremil šef kabineta Krstič.
MUSLIMANI PRED RAZKOLOM.
LDU. Belgrad, 14. julija. Danes se vrši v Sarajevu zborovanje jugoslo venske muslimanske organzacije. Če bi prišlo v stranki do razkola, bi to mnoea vplivalo na vso našo .notranjo politiko. Zadnje čase so muslimanski poslanci živahno delovali med svojimi volilci. Politični krogi so prepričani, da se bosta skupini konsolidirali, ker Ju vežejo skupni interesi.
UPOR V ALBANIJI.
LDU Rim, 13. Julija. (Brezžično.) »Epoca* javlja iz Pariza: V južni Albaniji so se uprli Mlriditi. ki zahtevajo popolno samoupravo. Albanska vlada ie zbrala močne orožniške oddelke, da gibanje uduše.
OBTOŽBA KABINETA RADO-SLAVOVA.
LDU Belgrad, 13. julija. Po vesteh iz Sofije je izročena v tisk ob-
tožba proti kabinetu Radoslavova. Obsegala bo okoli 600 strani. Da izvede to stvar, se sestane višji dr-^ žavni svet okoli 10. avgusta.
V ŠLEZIJI ŠE NE BO MIRU?
LDU. Nauen, 14. julija. Po vesteh varšavskih listov pripravlja poljski generalni štab reorganizacijo poljskih čet v Gornji Šleziji pod po-veljništvorn generala Hallerja. Glavno poveljništvo bo nastanjeno v Katovicah, divizijski štab pa v Ryb-niku.
LENIN JE ZMAGAL.
LDU. Berlin. 14. julija. »Berliner Tagblatt« javlja iz Stockholma: Po vesteh moskovske internacionale je razvidno, da se je Ljeninu posrečilo pridobiti tretjo internacionalo za to, da soglaša z njegovo izpremenjeno politiko v Rusijo. V debati so Aleksandra Kolontaj, Buharin in zastopnik nemške komunistične stranke nastopili proti Ljeninu. V obrambo Ljeninove politike pa je Trockij nastopil proti Koloiitajevi.
ZAKLJUČEK KONGRESA TRETJE INTERNACIONALE.
LDU. Moskva, 14. julija. 12. t. m. ponoč se je zaključilo zborovanje kongresa komunistične internacionale. Sinonjev je bil iznova izvoljen za predsednika izvrševalnega odbora.
NEMIRI V VITERBO KONČANI.
LDU. Viterbo, 14. julija. Tukajšnji nemiri so se končali.
NAŠA TRGOVSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
Berlin. 14. julija »Berliner Tagblatt« poroča iz Belgrada: Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za sklep kratkoročne trgovinske pogodbe bodo končana začetkom prihodnjega tedna, ker se je dosegel v vseh vprašanjih sporazum. Kakor se doznava z avtentične strani, Jugoslavija ne namerava podpisati trgovinsko pogodbo pred izvedbo rapall-ske pogodbe.
ATENTAT NA PILSUDSKEGA DEM EN-TIRAN.
LDU. Varšava, 14. Tiskovno - politični odsek ministrskega predsedništva oznaSu-e kot popolnoma neresnične vesti inozemskih listov, da je bil na državnega predsednika Pilsadskega baje izvršen atentat.
Guštajnska jeklarna odpušča delavce.
Intervencija pri deželni vladi za Slovenijo.
Ker se že bavimo z guštajnsko jeklarno, se nam zdi potrebno, da omenimo ob tej prililo še nekatere stvari.
Znano nam je, da hočejo menda v Bosni osnovati enako veliko tovarno, Zaraditega se gospoda nič ne gane. če propade ta industrija v Sloveniji. Prav podobno je. kakor bi hoteli izstradati našo industrijo, da bi potem, ko bi propadla ta. prišle tovarne prav poceni v roke kake banke, ali pa bi se popolnoma opustile. da se s tem ubije konkurenca. Narodnogospodarsko je ter povsem napačno. Ako se tovarna ustavi in ker druge enake tvoarne pri nas ni, bodo morali najbolje kvalificirani delavci odpotovati v inozemstvo za kruhom. Odkod naj potem zasnovana industrija dobi kvalificirano delavstvo? Pa tudi sicer bi bila ustavitev obrata za delavstvo in občino velik udarec. Mnogo teh delavcev, če ne upoštevamo samo to. da izgube kruh, je kočarjev. Če bodo brez posla ali se bodo morali izseliti, bo^lo morali prodati svoje koče, seliti se. z družinami ter tako porabiti ves izkupiček za brezposelnost ln selitev, tako da ne bodo imeli ničesar več. Občini pa je jeklarna dobra 1 davčna sila in ji grozi propast, Če se ustavi in odide delavstvo. Zato mislimo pač popolnoma opravičeno, da država stori svojo dolžnost le te.daj, če podpira interese državljanov, ne pa interese bankirjev.
Včeraj se je zglasila v Ljubljani pri deželni vladi za Slovenijo depu-tacija iz Guštajna, ki je predlagala deželni vladi, da se takoj skliče enketa, da se posvetuje o pomoči, ker guštajnska jeklarna neprestano od-r>ušča delavce. Že do sedaj jih je odpustila okolo 200. Deputacijo je vodil poslanec s. Tokan; v deputaciji so bili s. Mihevc, guštajnski gerent g. Kotnik, štirje zastopniki delavcev in zastopnik klerikalne organizacije. V imenu deputaclje ie v jako stvarnem poročilu govoril s. Tokan o položaju guštajnske jeklarne In razmerah delavstva ter o akcijah, ki bi bile potrebne, da se neugodni položaj reši v korist prizadetih.
Na enketi je bil tudi zastopnik poverjeništva za trgovino in obrt.
Guštajnska jeklarna nima dela, zaraditega odpušča delavce. 2e pred meseci je bila o železni industriji enketa v Belgradu. toda direktive, ki jih je izrazila takratna enketa se do danes niso izvedle. Za guštajnsko jeklarno sta važni tile dve vprašanji.: ureditev carine in nakazilo državnih naročil. Carina ovira možnost konkurence, sabotiranje naročil pa jemlje priliko zaslužka, dasi se naroča isto blago po višjih cenah v Inozemstvu. V tem zmislu se je zedinila tudi na predlog naše organizacije kovinarjev in strokovne komisije ter bo deželna vlada nujno intervenirala pri centralni vladi v Belgradu.
Politične vesti.
+ Razmejitev na madžarskih
mejah. Prihodnje dni (dan še ni določen) stopi v veljavo trianonska mirovna pogodba. Štirinajst dni nato se sestane komisija za določitev mej. Razmejitev z Madžarsko je važnega pomena tudi za našo državo. Od štajersko - prekmurske meje daleč tja do romunske meje teče demarkacijska črta. ki bo še-le z Zaključkom razmejitvenega dela postala definitivna državna meja. Ob-stoia možnost, da se izpremenljo lo-
kalne meje. Med slednje spada tudi par točk v Prekmurju.
+ »Komunisti*, Horthyi©vl špl|on|. Te
dni so v Počuju v Baranji, katero mesto je do časa dokler ne stopi v veljavo trianonska mirovna pogodba v naši uprav! pod vodstvom socialnega demokrata s. Bele Linderja, odkrila zanimivo Hortbyjevo madžarsko špijonsko organizacijo, ki je delovala pod firmo »komunizma«. Aretirali so tri take »komuniste«, pečujskega inž. lštva-na Steinmetza, tehničnega uradnika Rudolfa Horaka in inž. Jožefa Kalmana. Ti trije »komunisti« so vodili v Pečulu komunistično organizacijo, hi delali celo velike sitnosti tamošnii socialno demokratični or-
ganizacij!. Dokazali so sedaj, da so tl trije »komunistični« voditelji bfll v žpdlonskfh zvezah s Hortyjevimi oficirskmi špljonsKl-mi organizacijami. Ker se je pečujsko delavstvo svojčas izreklo zoper to, da pripade pečutfski trikot pod Madžarsko, kjer vlada naihiilši beli teror in banditstvo terorističnih oficirskih čet, so hoteli ti lepi »komunisti« celo umoriti voditelja pečujskib socialistov Linderja. Če Pečuj pripade Madžarski, je sigurno, da bo tamošnje soc. dem. delavstvo trpelo najhujši madžarski beli teror.
+ Rimska »Tribuna« objavlja besedilo italijansko angorske pogodbe, ki se je sklenila že v marcu t. 1., a je bila v Italiji doslej neznana. Pogodbo je inspiriral groi Sforza in sicer, ne da bi zaveznikom kaj o tem povedal. Za neke gospodarske koncesije se Italija obvezuje, da bo delovala na to, da se Turkom uresničijo njih želje.
+ Francija se približuje Nemčiji. LDU. Pariz, 12. (DKU.) Posvetovanja francosktfi in angleških izvedencev, ki so se pričela v Parizu 11. julija, so, kakor poroča »Petit Parisien« v dveh temeljnih vprašanjih dovedla do sporazuma. Izvedenci so se zedinili v vprašanju organizacijskega načrta, ki bo uvedel direktno zvezo med francoskimi kupci v razrušenem ozemlju z nemškimi prodajalci. Plačevanja se bodo vršila potom enega ali več mešanih uradov tako, da se bodo mogle reparacije ravno tako izplačevati, kakor navadna naročila med industrijalci. Da se preprečijo škodljive po. sledice tega sistema na trgovsko bilanco Francije, so se sporazumeli izvedenci, da se bo vršila kontrola uvoznih dovoljenj v rensko provincijo v bodoče skupno z nemško vlado.
4- Iz Revala porpčajo. da je Lenin na potu v London dospel v Re-val.
+• Ruska vlada je pripravljena umak. niti svoio čete iz Sibirije, ako se začne japonska z rusko vlado pogajati in sklene » njo pogodbo.
+ Komite nacionalističnih vojaških sil v Izinidu je izjavil, da nikakor ne more priznati nevtralnega pasu, ako sc sovražni poslužuje turškega glavnega mesta kot oporišča.
+ Kurdi so Kemal pašo izvolili za predsednika svoje republike Kurdistan. Kurdi Imajo po sevreški pogodbi pravico
samoodločbe.
Dnevne vesti.
Kraljevi namestnik Ivan Hribar v Ljubljani. Včeraj je dospel v Ljubljano kraljev?
namestnik g. Ivan Hribar.
G. Ribnikar ostane načelnik oddelka za socijalno skrb v Ljubljani.
Krasni razlogi. Pišejo iz Belgrada: Po nekem prejšnjem sporazumu je nažo vlada prisiljena, da sprejme še neko število V/ranglovcev. Na podlagi tega sporazuma (doslej nismo o njem n:č vedeli) je del kozakov prišel v Niš. Radi dolgega pota so kozaki v zelo bednem stanju In so jih zato namestili po vojašnicah. — Sporazum ... naša vlada prisiljena.. Wianglovcr Niš... bedno stanje... vojašnice: Če imaš vse te besede in pojme v slovarju, čemu bi iih :te uporabil, da »utemeljiš« ž njimi — sprejem?!
Kongres poštnih uslužbencev se je otvoril 12. t. m. v Belgradu. Zastopane so vse jugoslovanske poštne organizacije. Čire za izdelavo zakona o poštnih uslužbencih.
Zamenjava 10.000kronskjh bankovcev. Uradni list bo prinesel jutri naredbo, po kateri se bodo od 16. t. m. do 15. avgusta z madžarskim] žigi žigosani bankovci po tisoč in desettisoč kron zamenjavali za m5* ve državne bankovce samo še tako, da se starim bankovcem odtegne 25% vrednosti.
Otvoritev direktnega prometa z Madžarsko, ki je bilo določeno za 10. t. m., ;.e odloženo na 15. t. m.
— Vinski oddelek na Ljubljanskem ve* lesemniu. Na ljubljanskem, od 13.—24. avg, vršečem se velesemnju bo v posebnem vinskem oddelku paviljona »G« razstavljenih čez 150 i/branih vinskih vrst iz na). boljSih štajerskih in kranjskih vinskih goric. Ta vina se bodo točila v razstavnem prj-storu tako, da bo mogel vsak obiskovalec in interesent pokušati različne vrste ter _ obenem skleniti s producenti tudi eventualno kupčijo, — Tako si lahko marsikateri gostilničar odnosno vinski trgovec prihrani mnogo časa in stroškov, ki ga bi mora, drugače žrtvovati s potovanjem in z iskanjem dobre kapljice po raznih vinorodnih krajih. l?azstavljalcj - producenti bodo raz> vidni iz posebnih katalogov. — Glede na-daljnih tozadevnih pojasnil se je o Umiti v. Ljubljani na višjega kletarskega nadzornika Fr. Gombača, Dunajska cesta 38 ter va Kmetijsko družbo, v Mariboru pa na vvnar. ski odsek.
Vsled povišanja dneviiin, )„ voz„
mn kakor tudi stroškov 2a vzdrževanje; orodij se smatra mestni magi-mariborski Potrebnega pobili r IZ^°? ? s pneumatičnimi aparati od 1. ^,ijja 1921 naprej pro tono z 1 c^vj0 znesek 75 K. Za vsa-0 nadp^fll0 cev se pobira 2 K. isto-
časno se zviša podjetniku J. Mendlu v Pobrežju tarifa za izvoz fekalij iz kamer kakor sledi: Za 1 sod z vsebino 100 1 na 19 K. Za 1 sod z vsebino 200 1 na 22 K. Za 1 sod z vsebino 300 1 na 25 K.
Zavarovanje blaga na železnicah. V ministrstvu za promet se je vršila konjenica radi zavarovanja blaga in prtljage na železnicah. Razen pristojnih organov ministrstva za promet so prisostvovali konferenci zastopniki domačih in češkoslovaških zavarovalnih družb. S pristojne strani se je ob tej priliki Izrazila želja, naj bi se Cim-prej organiziralo zavarovanje na praktičen način, kakor je v drugih naprednih državah, kjer se zavarovanje vrši pri železnlč-tttfj blagajnah samih potom priznaj)le. #o razpravi se je dosegel sporazum, da naj zavarovalne družbe izdelajo načrt o osnovanju posebne zavarovalne družbe za blago in prtljago na železnicah, ki naj bi stopila v mednarodno zvezo s poučenimi družbami.
Dramska sekcija »Preporoda« priredi danes v ponedeljek, dne 18. t. m. v dvoran' St. Jakob, napred. društva (Florjanska ul. 27—1.) veseloigro v treh dejanjih »V Ljub. ijajrio jo dajmo!« Za obilno udeležbo vabi odbor. P, S. Pred predstavo še monolog »Mati«. Spisal S. Š.
Rešilne priprave pod dravskim mostom v Mariboru, Ker se čimdalje boli rnnože slučaji, da samomorilci skačejo bodisi s starega ali pa z novega mostu v Dravo ter je rešitev brez vseh pripomočkov nemogoča ali vsaj za rešitelja nevarna, je sklenil rešilni oddelek, da nabavi v ta namen poseben čoln. ki bo stalno na razpolago ter poseben rešilni pas, pritrjen na dolgo vrv.
Pogajanja med zagrebškimi stavci in lastniki tiskarn niso dovedla do nikakega uspeha. Stavci so izbrali nove zastopnike, da še enkrat poskusijo doseči sporazum. Izgleda pa. da pride najbrže do stavke.
Tedenski zdravstveni izkaz. V Ljubljani se je porodilo v tednu od 3. do 9. t. m, 26 oseb. umrlo pa jih je 28. — Od nalezljivih bolezni so se pojavjle davica. škerlatinka ln dva slučaja griže.
Izredna skupščina »Socijalistične družbe« se bo vršila v pondeljek, 18. julija t. 1. ob 8. zvečer v prostorih »Svobode«, Aleksandrova cesta. Dnevni red:	1.	Odborovo	poročilo;
2. VoliteV upravnega odbora; 3. Določitev društvenine; 4. Slučajnosti. — V smislu društvenih pravil je morebitne samostojne prijaviti odboru najmanj 3 dni pred skupščino. K obilni udeležbi vabi odbor.
skupino za novince, na kar prav posebno opozarjamo one, ki žele še letos začeti * kolesarskim športom. Prijave je vposlatl Fr. Ogrinu, Gosposvetska 14 do 21. t. m.
Vestnik Svobodi.
Šišenska podružnica »Splošne delavske izobraževalne zveze Svoboda« priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne veliko vrtno vese-*
iico v Zgornji Šiški v gostilni pri »Kamniti mizi«. Sodeluje godba na l.ok. Vstopnina 8 K. Cisti dobiček je namenjen za podporo ustanovljeni knjižnici. Sodrugi udeležite se je! —< Na sporedu je godba na lok. srečo-lov, ples itd. — K obilni udeležbi vabi ___________________________ odbor.
„Kres
II
naš krasni ilustrirani družinski list, je izšel! Sodrugi, ali ste nanj že naročeni? Če niste, storite nemudoma svojo dolžnosti Slane letno 20 D, za dijak© 12 D, za člane »Svobode« 9 D. Kdor dobi 10 naročnikov, ki niso člani »Svobode«, prejme cel letnik zastonj!! Uprava »Kresa« v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5.
Popisi.
Šport.
Kolesarsko dirko Ljubljana — Novo mesto priredi Klub kolesarjev In motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, v nedeljo 24. t. m. Istočasno priredi novomeški pripravljalni odbor kolesarskega kluba dirko ter zagrebški klub »Sokol« klubovo prvenstveno dirko v Novo mest,o, tako, da bodo združene 3 kolesarske dirke, vse s cillem Novo mesto. Ljubljanska dirka bo imela
Trbovlje. Stanovanjske razmere, Katere vladajo pri nas, so neznosne ter pod vsako kritiko. Imamo sicer stanovanjsko stanovanjsko komisijo sestavljeno iz delav« skih zaupnikov kakor tudi od Trboveljske družbe, vendar pa se ta komisija ne ozira na potrebo delavcev, kateri so v resnici v Stiskah, marveč se postopa zgolj stranka!'* sko. Tako imajo določene dneve in ure, v katerih se naj bi delila stanovanja. Delavci hodijo čakat, ati čakajo zamanj, Kjer je kakšno stanovanje prazno, se že poprej« odda v gostilni pri dobri kapljici ali pa do* ina pri zaupniku, taiko da človek res n« ve, kam se naj obrne, da bi res prišel en* krat pod streho, če pa tega ne ve, se ga kar teden za tednom vleče za nos, da hodi čakat na milost teh res zase tako sKrbnihi zaupnikov. Tako se je pripeti! slučaj, da jo oddal delavec ključ komisiji v torek, v sre* d Je pa za stanovanje čakalo približno 00 ljudi! Ker se je pa prisotni zaupnik Izrazil, da ni nobenega stanovanja praznega !n na pripombo od strani čakajočih, da je ravno od včeraj eno prazno, se je pa izrazil, dai mu je eden od zaupnikov naročil, da ga I0 že oddal doma na svojem stanovanju. se prizadeti ne moremo strinjati s takim postopanjem, ki gotovo n! v čast onim
upnikom, nam ]e pa v škodo, poživljamo na drugačen red. Nič čudnega se nam ne zdi, če si mora delavec koncem koncev vzeti življenje zaradi stanovanja! Prihodnjič taji več! — Več prizadetih.
V soboto 16. t. m.
KONCERT
na vrtu
restavracije glavni kolodvor.
Svira godba tukajšnje opere. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta. Koncert se vrši ob vsakem vremenu.
Nakup lesa.
Južna železnica potrebuje še za leto 1921 sledeče množine mehkega lesa:	*
Dimenzijsko blago:
Trgovsko blago:
Dimenzije			rabljena		Dimenzije			rabljena množina
dolžina	širina	debelina	množina		dolžina	širina	debelina	
m	cm	mm	m3		m	cm	mm	in3
4-3	15-16	33	211		6	15-16	33	456
4*7	15-16	33	265		6	24 in več	33	214
4-3	15-16	36	72		4-6	22 „ „	36	235
5*4	15-16	86	300		5-6	18 „ „	60	825
43	17	45	16		4-6	16	66	55
57	17	45	88		4-6	20	90	27
43	26	45	250		6-12	20	180	9
5-7	26	45	210		9-10	20	220	2-4
5-2	18	60	546		•	•	•	•
56	19	60	672 L		•	/,?v •	•	%
Skupaj .		• • • •	. 2630		Skupa	i • • ■	• • * *	. 1832-4
Izd;ya!clj: Ivan Mlinar.;
7ilsk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Ponudbe za dobavo, cele množine ali delnih množin, z navedbo cen, postavljeno na katerokoli postajo južne železnice, je staviti do 30. julija na
Obratno ravnateljstvo južne železnice odd. VI
v Ljubljani
v posebnem ovitku: Mehek les.
Pogoji glede kakovosti:
Les mora biti od zdravih in svežih debel ter mora biti bele barve^ (ne rudeiS, ne rujav), ne vrtinčasto raščen, brez razpok od ledu, ne od vršičkov, mora odgovarjati dimenzijam, brez pogostih prečnih vej. Oddana množina mora vsebovati najmanj 80c/o smrekovega lesa.	___
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec,