leto XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 2X0 din), za'/»leta 60 din, za ’/• leta 45 dlo, mosečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka 31. (Jrednilcvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tot 2S-52. Upr ara: Gregorčičeva ul 27. TB1. 47-61. Rokopisov ne vračamo.-— Plača lntoži se vLJuMJaut Časopis za trgovino. Industrllo, obrt In denarništvo "" p““ “ niči r Ljubljani št. UJMJ*. Ivftsla vsak ponedeljek, f3IJ«iasredo in petek Uubllana. petek 14. marta 1941 Cena *££?%. TSO Naša državna politika Vsaka država inia svojo politiko, ki je utemeljena v njenem nastanku, njeui zgodovini in čustvovanju njenega prebivalstva tor v njenih gospodarskih, kulturnih in socialnih potrebah. Tako more tudi Jugoslavija imeti svojo določeno politiko, ki ne more biti identična a politiko drugih držav. Najbolj jasno jo izražena osnovna črta politike Jugoslavije v jugoslovanski misli, ki je in ostane podlaga vse jugoslovanske politike. S tem je. tudi začrtana meja, do katere more biti jugoslovanska politika popustljiva in čez katero ne sme in ne more iti. To mejo je že pred kratkim poudaril knez-namestnik Pavle, zadnjič pa sla jo v skupni izjavi že posebej naglasila predsednik vlade Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček. Svoboda države in nedotakljivost države je tista meja, ki se nikjer ne sme prestopiti. Tu ni nobenega kompromisa, tu ni nobenega popuSčanja. Naš narod kot kmetijski narod je miroljuben, toda tudi njegova miroljubnost ima svojo mejo, ki je izražena v njegovi trdni volji, da svoje svobode ne žrtvuje za nobeno ceno in da smatra vsak napad na nedotakljivost državnih mej kot napad, ki ga mora odbiti na vsak način. Naš narod ne vsiljuje nikomur svoje volje, zalo pa si tudi ne pusti vsiljevati tuje volje. Naš narod si rte želi nič tujega, Kito pa tudi ne da nič svojega: To so aksiomi, ki veljajo za vse prebivalstvo Jugoslavije in zato tu ni nobenega nesoglasja med Srbi, Hrvati in Slovenci. Iz vseh teh vzrokov se je naša država tudi od vsega začetka izrekla za nevtralnost, ki jo tudi skrbno čuva. Ta nevtralnost ni posledica kakšnega strahu pred vojno, temveč je izraz naravnega čustvovanja našega naroda, da spoštuje tuje, da pa si tudi ne pusti vzeti svoje. Naš na rod je sicer miroljuben narod, no -boji se pa vojne, ki jo je Izkusil bolj ko marsikateri drug narod. Zato si naš narod vojne ne želi, zato tudi ne rožlja z orožjem, zato raje popusti, če ne gre za velike zadeve, kakor da bi za malo stvar šel v vojno. Resni možje se ne igrajo z orožjem, puške niso za otroke in zato tudi naš narod gleda na vojno vedno resno. Kakor rečeno, ue išče vojne in sl je ne želi, če pa se ne morejo drugače braniti osnovne ideje, na katerih sloni Jugoslavija, potem se naš narod tudi vojne ne ustraši. Potem pa tudi udari z elementarno silo, potem zastavi vse svoje sile, ves svoj pogum samo za eno stvar — za zmago. V»a to so stare resnice, ki so bile že stokrat izpričane in potrjene tudi s krvjo, a vendar je treba v današnjih dneh osvežiti spomin na to resnice. Kajti danes so postali nekateri posamezniki žrtve živčne vojne in se puste begati tudi od najbolj praznih govoric. Vsi ti pozabljajo, da ima naš narod neke zakone, ki jih nikdar ne more pozabiti ali kršiti. Naj se zgodi kar koli, ti zakoni imajo za nas vedno svojo trdno veljavo. Zato pa tudi vemo v vsakem položaju, kaj je naša dolžnost in do katere meje more iti naša popustljivost. Naša državna politika sloni na teh trdnih načelih in se zato ne more vsak hip spreminjati. Zato pa tudi nimamo nobenega razloga za vznemirjanje, ker je naša pot jasna in določena. Sebi in svoji ideji bomo ostali vedno zvesti in oprti na svojo moralno silo bomo tudi svoje interese obranili. Zato pa je tudi odveč vsako razburjanje, vsako prisluškovanje glasov iz tujine, kor pred nami je jasna i>ot za vsak primer. Zvesti svoji misli se zato posvetimo vsi z vso vestnostjo svojemu delu, ved- no pa tudi pripravljeni, da do popolnosti izvršimo svojo dolžnost do očetnjave. In mir bo v naših dušah, odločnost v naši volji in moč v naših ukrepih, da bo napredek našega naroda zagotovljen. Lepa manifestacija mariborskega trgovstva Občni zbor Združenja trgovcev za mefto Maribor Trgovstvo pripravljeno še za nadalinie žrtve v Interesu naše samostojnosti Združenje trgovcev za mesto Maribor je imelo v nedeljo dopoldne v svoji lepi dvorani v Jurčičevi ulici svoj redni letni obč-ui zbor, ki je izzvenel v mogočno manifestacijo za obrambo svojih bitnih interesov, pa tudi za oču-vanje naše državne samostojnosti. Dvorana je bila polno zasedena. Občnemu zboru so prisostvovali: obrtni referent mestne občine dr. Senkovič, zbornična svetnika Ferdo Pinter in Anton Maeun, tajnik Zveze trg. združenj dr. Pustišok, inž. Šlajmer za Tujsko prometno zvezo, g. Vrisk za pomočniški zbor itd. Predsednik Miloš Oset je prisrčno pozdravil zbrane zastopnike mariborskega trgovstva in zlasti drago goste. Potem se je v toplih besedah spominjal v pretekli poslovni dobi preminulih članov Združenja gg. Josipa Laufcrja, Amalije Vertriikove, Ivana Šimon-ea, Antona Tkalca, Jakoba Žagarja, Antona Tavčarja, Henrika Senekoviča, Izidorja Copettija, Ivana Babiča, Leopolda Gusela in Josipine Spittau. Navzočni so počastili spomin pokojnih s trikratnim klicem »Slava jim!« Predsednik Miloš Oset je nato podal sledečo poročilo o položaju. Po rali lo predsednika Miloša Oseta >Vojna traja dalje in z njo vse, tegobe, ki so njene stalne spremljevalko. Našo domovino sicer obkroža vojni hrup, a, hvala Bogu, stroga nevtralnost naše države nas še ščiti pred neposrednimi vojnimi grozotami. Nikakor pa ne moremo trditi, da bi ta svetovni požar ne imel na naše ozemlje slabih i>osledic. Te sicer niso krvave^, pač pa usodne v gospodarskem oziru. Morali smo in še moramo žrtvovati za obrambo naše domovine ogromne vsote, poleg tega pa so vojne posledico zagrabile naše gosjKKlarstvo tudi neposredno, ker povzročajo naraščanje draginje, zmanjšanje našega narodnega premoženja ter obubožanje našega naroda. Naša oblnstva so se in se še vedno trudijo, z več ali manj posrečenimi ukrepi, zagotoviti prebivalstvu vse ono, kar potrebuje. Začele so deževati uredbe druga za drugo, kot n. pr. uredba za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, uredba o kontroli '•en, v zadnjem času silno razširjena uredba o kontroli izvrševanja obeh prejšnjih uredb, uredba o kontroli izvoza in uvoza, uredba o prometu z žitaricami, uredba o kontrolnih knjigah, uredba o prometu z usnjem in kavčukom in sl. Vse te uredbe niso bile vedno tudi pravilno usmerjene, zlasti ne proti-draginjske, ker so bile naperjene vsaj indirektno proti trgovstvu, ki so ga več ali manj javno žigosale kot krivca naraščanja ^raginje. Nesmiselna je pa trditev, da si želi trgovec stalnega porasta draginje, saj vendar }>ovzroča ta pojav tudi njemu veliko škodo. Kaj mu pomaga, če proda blago nekoliko draže, kakor ga je kupil, saj mu je itak pri skoro vseh vrstah blaga predpisan maksimum dobička! Ko pa hoče prihodnjič isto blago nabaviti, potrebuje za vsako nadaljnjo nabavo več kapitala, ali pa se mu polagoma praznijo police in skladišča, zlasti se danes, ko se pojavi vsak čas pomanjkanje tega ali onega blaga, najpo- trebnejše blago pa je itak že kou-lingefilirano. Poleg že zvišanih davkov, kar se je letos prav posebno občutilo, je moralo prevzeti trgovstvo mnoga druga bremena, kot na pr. pokojninsko zavarovanje nameščencev, določeno »o bile minimalne plače ter Je bilo spričo draginje sploh potrebno zvišati prejemke nameščencev. No smemo nadalje pozabiti, da so bile med letom zvišane nekatere poštne pristojbine in železniške tarife ter da je končno tudi tujski promet padel skoro na ničlo. Na promet mariborske trgovine je pa tudi zelo sIal)o vplivala neugodna letina v okolici, delavske stavke in ne najmanj številne redukcije tovarniškega delavstva, da še ponovno naglasimo skoro stalno primanjkovanje najpotrebnejšega blaga. Poleg tega se je pa začela po dnevnem časopisju proti trgovstvu precejšna gonja, tako da jo bilo slednje primorano poseči po obrambnih sredstvih, s katerimi je doseglo, da je danes ta hajka ponehala. To bi bil nekako današnji položaj našega trgovstva, kako pa je poskrbljeno za red«« prehrano in preskrbo ljudstva z najvažnejšimi življenjskimi potrebščinami? Cisto na kratko povedano: pri kr. banski upravi se je ustanovil Banov, prehranjevalni zavod, krajše Prevod«, v Mariboru imamo mestni prehranjevalni urad. Najvažnejši predmeti, kot riž, sladkor, olje itd. so kontingentirani, moka in kruh so na nakaznice in za večino predmetov, ki so pod kontrolo cen, so določeni maksimalni brutodobički. Da ječi trgovstvo in trgovina pod vsemi temi tegobami pač ni treba posebej poudarjati. Kaj nas Jaka v bodočnosti? Predvsem želimo — in to vsi brez izjemo — skorajšnji konec te svetovne morije, kajti s tem bi si naše gospodarstvo avtomatično opomoglo. Sicer nas pa čakajo vsekakor še težki, mogoče celo poostreni eksistenčni boji, ko bo tre- ba podvojiti napore v naših vrstah. In tu se oziramo z zaupanjem v naše stanovsko korporacije, v prvi vrsti na našo Zbornico, ki se ji imamo že za preteklo leto zahvaliti za marsikatero izdatno pomoč in o kateri trdno upam, da nam tudi v bodoče, četudi okrnjena, zaščite ne bo odrekla. Zaupam tudi v uspešno sodelovanje naše bojne organizacije, naše Zveze, da nas bo podpirala tudi v bodočih, skoro gotovo še težkih ča-sili. Obema ustanovama moja najlepša zahvala za dosedanje usluge in podporo. Nič manjša zahvala pa naj bo izrečena tudi našemu obrtnemu oblastvu za njegovo uvidevnost in dobrohotnost, kadar koli jo bilo to mogoče. To priliko pa porabljam, da izrazim svojo zahvalo profesorskemu zboru na naši trgovski nadaljevalni šoli z g. prof. škofom na čelu, ki usposablja našo trgovsko mladino za življenjski boj, ki čaka našega trgovca v negotovi bodočnosti. Da se zopet povrnem k izgle-dom v prihajajoči dobi, izjavljam, da upam, da se bo v kratkem že uresničila napoved predsednika vlade g. Cvetkoviča, ki je ob priliki nedavnega sestanka zborničnih tajnikov izrečno obljubil, da bodo tudi gospodarstveniki pritegnjeni k reševanju usode našoga gospodarstva. Upam zlasti, da bo solidarnost našega trgovstva, ki se jo ob priliki zadnjega občnega Kai prinaša današnja številka^ Občni zbori združenj trgovcev bodo: Ljubljana-okolica 27. III. ob 8. v »Trg. domu« Murska Sobota 31. marca v Grajskem kinu Ptuj-mesto 22. III. ob 19. n gostilni ge. Zupančič Društvo trg. potnikov in zastopnikov 19. marca ob 10. v »Trg. domu v Ljub* Ijani Uredba o drž. računovodstvu: poglavje o drž. licitacijah Soc. zavarovanje trgovcev Davčni svetovalec zbora Zveze v Novem mestu pokazala v zelo lepi obliki, postala še intenzivnejša in medsebojna po* vezanost še večja. Vsi tu navedeni faktorji nam bodo skupno z našim stanovskim glasilom pomagali prebresti težko razmere, v katere smo prišli ne po lastni krivdi in lcl bodo mogoče še trajale nokaj časa. Še bodo prišle boljše razmere, prišli bodo pa tudi časi, ko bo. vsakomur jasno, da je slovenski; trgovec po-, šten ia če je eden ali dragi do* segel ugodnejši položaj, ga jo dosegel zgolj s svojo pridnostjo, varčnostjo in reelnostjo. Prodrlo bo prepričanje, da mu je treba dati kot poštenjaku in strokovnjaku možnost, da sodeluje tudi ▼ javnih gospodarskih vprašanjih, skratka, da kot strokovnjak na ton« polju soodlofujc no samo o svoji usodi, temveč tudi o usodi svoje domovine, kateri želi vs i k-dar posvetiti vse svoje duševno in telesne moči.« (Živahno odobravanje.) Zatem jo povzel besedo agilni glavni tajnik Franjo Skasa, ki je podal naslednje poslovno poročilo. Poroiilo tainika Skaze >Bolj kot kdaj prej se danes zavedam dejstva, da je glavna naloga vsake stanovske organizacije, zaščititi svoje članstvo v vseh položajih in proti vsakomur, v kolikor je to v okviru zakona mogoče. V današnjih težkih razmerah je prišlo namreč naše trgovstvo v položaj, ko je zaščite še prav posebno potrebno, saj so v nevarnosti njegovi vitalni in eksistenčni interesi. Tega se je naše Združenje v polni meri zavedalo, zato je skušalo vršiti svojo nalogo še intenzivneje kot sicer. Največ dela in truda smo posvetili številnim uredbam, ki so jih izdala obla st va spričo naraščajoče draginje in primanjkovanja raznega najpotrebnejšega blaga. To je bilo tembolj potrebno, ker so bile zlasti protidraginjslce uredbe žal po veliki večini naperjene proti trgovstvu, katerega so več ali manj jasno označevali kot krivca draginje in težkih razmer. N? trgovstvo so se nadalje letos zgrnila nova bremena poleg zvišanih davkov, zlasti zvišanje socialnih dajatev za nameščence. Socialni čut našega trgovstva sicer ni odklanjal teh novih izdatkov, ki gredo v prid nameščenstvu, ker so do neke meje zahteva časa, a treba je bilo paziti, da se to mejo ne prekoračijo, da se gospodarska moč naše trgovine ne preobremeni. Proti temu so bili potrebni koraki z naše strani. Nesrečni svetovni požar jo končno tudi pri nas razmere glede živilskih in življenjskih potrebščin, tako zaostril, da so bila oblastva primorana poseči po nedavnih prisilnih ukrepih. Določevale so se maksimalne cene in maksimalni bruto-zaslužki, ustanavljali so se prehranjevalni zavodi in uradi in končno so se uvedle karte na moko in kruh. Pri vseh teh ukrepih so se pa pojavljali nedostatki, ki so bili v škodo našemu trgovstvu in proti katerim je bilo treba nastopiti, kar jo Združenje tudi storilo. Vedno češče se' je pojavljalo pomanjkanje najpotrebnejšega blaga kakor moke, soli, sladkorja, petroleja itd. Obrniti se je bilo treba neštetokrat nujno, tudi brzojavno, na kompetentna mesta, da se temu odpomore. Večinoma so bile naše intervencije uspešne. To so bile v kratkih potezah' našo glavne akcije obrambnega značaja, a bilo jo še mnogo drob* nejSega dela v tej smeri. Krošnjarji bo hoteli doseči omiljenje svoje že itak premalo strog© uredbe. Z navedbo Številnih konkretnih deliktov, ki so jih zagrešili ti gospodje pri svojih :poslih« v zadnjem času, se nam je posrečilo na pristojnem mestu to nakano preprečiti. Cešče smo morali nastopiti za pravočasno dostavljanje železniških vozov, zlasti zaradi dobave sladkorja in izvoza lesa. Pri Narodni banki smo morali intervenirati, ker je zavlačevala izvršitev nakazil, kar je bilo zlasti z ozirom na nedavno zvišanje tečaja nemške marke trgovstvu v veliko škodo. Deloma smo uspeli z našo intervencijo glede ukinitve vlakov, ki je še bolj utesnila tujski promet na škodo našega gospodarstva, predvsem naše trgovine. Protestirali smo proti zaračunavanju občutnih stroškov pri vzorcih brez vrednosti, ki so prišli iz inozemstva, pobijali smo šuš-marstvo na našem živilskem trgu v mestu, ki je zelo ogrožalo naše branjevce itd. Ko tako podajam obračun o delu v pretekli poslovni dobi, mi je prijetna dolžnost zahvaliti se vsem onim, ki so mi stali skoro pri vseh teh akcijah ob strani. Zahvaljujem se predvsem šefu našega obrtnega oblastva dr. Benkoviču za vso dobrohotno pomoč. Prav iskrena zahvala bodi izrečena za vse števil ne strokovnjaške nasvete, katerih sfem bil deležen s strani zborničnega tajnika dr. Plessa in konzu-lenta Žagarja. Končno se zahvaljujem za uspešno podporo vsem lunkcijonarjem Zveze, naše bojne organizacije, zlasti pa predsedniku Vidmarju in tajniku dr. Pustišku Prosil bi samo, da mi vsi imenovani gospodje tudi v bodoče ne od rečejo svoje pomoči, ko bo moralo biti naš« delo še intenzivnejše. Ibo gotovo tudi v bodoče svoje dolžnosti pravilno izvrševalo v korist vse naše javnosti. Važen pogoj za to pa je tesna poveza- Z veseljem moram ugotoviti, da se je tudi naše članstvo v preteklem letu marljivo udejstvovalo v svoji stanovski organizaciji. Tu ne mislim samo na delo uprave in nadzorstva, ki je bilo lansko leto izvoljeno ter se je potem konstituiralo pod predsedstvom: g. Miloša Oseta za upravni in Ivana |.. . ... , . * . Kravosa za nadzorni odbor, tem-L1 * ^ ’ pnna a najtoplej- več tudi ostalih članov, ki so se nost v močno organizacijo, s katero ni težko delati. Veliko pozornost so izzvala izvajanja zborniinega svetnika Ferda Pinteria. zbirali, bodisi v svojih strokovnih sekcijah, bodisi kol zastopniki ;na-riborskega trgovstva z zunanjimi tovariši v naši lepi dvorani, kjer so razpravljali o aktualnih dnevnih vprašanjih, ki se tičejo gospodarstva, davkov, socialnih dajatev, regulacije cen itd. Tudi vsem tem bodi izrečena iskrena zahvala. Prosim pomoči tudi še za nadalje. Končujem. — Ne vem, kaj nas čaka v bodočnosti, ki je z ozirom na odigravajoče se dogodke nekako tajinstvena, zastrta. Vem samo toliko, da se morajo nase delo in naši napori v označeni smeri, t. j. še pozdrave nove Zbornice za trgovino in industrijo, ki se je šele pred kratkim konstituirala. Zbornica za TOI je bila v avgustu preteklega leta razpuščena in na čelo ji je bil postavljen komisar. Sedaj sta bili ustanovljeni dve zbornici, ločeni za trgovino in industrijo in za obrt. Obe zbornici se naslanjata na dosedanja načela in se v bistvu prav za prav ni nič spremenilo. Cez novo stanje se ne moremo pritoževati in bomo imeli od obeh zbornic vsi enako dobre koristi. Upa, da bosta obe zbornici složno sodelovali za napredek našega gospodarstva. Delo Zbornice se je zadnje me v zaščiti našega članstva, še po- ®ece zeJ° Pomnožilo. Rešiti je bi- večati. Izjavljam, da se bo to tudi zgodilo. Pri vsej temni porspek- lo treba neštete akte, največ dela pa povzročajo intervencije, tivi za bodočnost pa 6em mnenja* I zlasti P1'* Prevodu, pri uradu za da nikakor ne smemo kloniti za- kontrolo cen in pri magistratu, radi finančnih neprilik, temveč I j30rrl'ca kontrolira naše Združe-naš pogled mora biti vprt v bo-1 nl® *n ie ugotovila, da je vse v - - - - - - -•1 najlepšem redu, kar mora izrečno naglasiti. »Imam nalogo,« je dejal govornik, »da izrečem vodstvu, nadzornemu odboru in uradništvu za vestno in temeljito delo popolno priznanje.« sNajveč preglavic in dela po- dočnost, v ono lepšo bodočnost, ki pride, ker mora priti, v dobo trajnega miru, urejenega gospodarstva in vračajočega se blagostanja — v ono dobo toliko opevanega novega reda, od katerega pa bo treba v prvi vrsti zahtevati, da Društvo trgovskih potnikov in zastor *ukov v Ljubljani ima XVII. letni redni občni zbor v sredo dne 19. marca 1941 (sv. Jožef) ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani »Trgovskega doma«, Gregorčičeva ulica. Dnevni red: 1. Otvoritev in poročilo pred- [ sednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora (pred- skili potrebščin. Trgovstvo ima dandanes izredno važno misijo in opravlja važno socialno funkcijo. Biti moramo na stališču, da se našemu gospodarstvu ne sme vzeti zasebna iniciativa, ki je tako zelo važna in potrebna. Zato je izredne važnosti intenzivno sodelovanje gospodarstva z oblastmi. Kljub te-1 sodnika, 9 odbornikov in prodsed- mu se vedno znova ponavljajo napake, ker se ne pritegnejo gospo. [nika razsodišča). 6. Volitev dveh darske organizacije k praktičnemu računov. preglednikov reševanju gospodarskih problemov. Vsa ta vprašanja so velike | kov, važnosti in bi se lahko dobro reševala, ako bi odločujoči činitelji pritegnili k sodelovanju praktično izkušene gospodarske ljudi. 7. Določitev Članskih prispev- 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. NB. Občni zbor je sklepčen ob . . . napovedani uri, če je prisotna Javnosti se je polastila psiho- vsaj tretjina vseh rednih članov, za, da je trgovstvo krivo vsega Sicer se vrši pol ure nato drugi naraščanja cen. Javnosti je treba I občni zbor na istem mestu in z pojasniti, da so vzroki drugod in I istim dnevnim redom ter je sklep-da je trgovstvo pri tem nedolžno. | £en pri vsakem številu navzočih članov. Morebitne samostojne predloge Pojasniti je treba, zakaj narašča jo cene in kaj je treba storiti, da se ta vsem tako zelo neljubi val I je‘tVeto ■^' d^št7en7rpravi'l7M§ postavi na pravo mesto prave ljudi, vzroča dandanes trgovstvu razde-Javno gospodarstvo naj vodi prak-1 ljevanje živil in drugih življenj-tični gospodarstvenik, med katerimi zavzema brez dvoma najvidnejšo vlogo naš jugoslovenski trgovec. (Odobravanje.) Tajnik g. Skaza je po obširnem zajezi. Naše trgovstvo je solidar- 1(J tožka e) naznaniti odboru naj. »A ronlnn in nAMAnn »n parceli ralo in bo gotovo prav živahno povpraševanje po stavbi-Sčih, ker se v tem delu mesto vedno bolj širi na periferijo. Občni zbor je vzel nakup parcele z Namesto obolelega člana g. Pre- gospodarskih in zlasti trgovskih. ROrna Sf moral njegovo mesto v obratov v preteklem letu uvidev- kuratoriju Simon Novakove u»ta-ni in bolj širokogrudni. Inove za potrebne bivše trgovce Težki časi, ki jih vsi preživlja- prevzeti g. Ivan Klanjčnik. G. Premo, imajo za posledico, da se na- Serml ie bila M njegovo devetlet-še trgovstvo v določenih smereh no del° izrečena globoka zahvala tesno organizira. Pri Zvezi se j zborovanja, ustanavljajo vedno nove sekcije trgovcev z določenimi predmeti G. Vrisk je pozdravil zborovanje |v imenu Pomočniškega zbora in Končno je tajnik dr. Pustišek se je zahvalil za gmotno podporo, opravičil predsednika Zveze Sta- Prosil Je principale, naj imajo v neta Vidmarja, ki ga je bolezen I teh hudih časih potrebno uvidev-priklenila na posteljo, tako da se nost in naj svojim nameščencem tega zborovanja ne more udele-1 regulirajo plače in jih spravijo s žiti. stalno naraščajočo draginjo G. Hinko 8ax je nato poročal | sklad, v imenu jposnemamo: Vsi dohodki združenja so znašali s prenosom salda iz 1. 1939 004.980 din, in izdatki pa 182.901 Wn, da se je dosegel presežek dogodkov v vidini 21.968 din. Hišni sklad je imel 171.488 din ttobodkov, s prenosom salda iz 1. 1809 pa 412.495 din, izdatkov pa •135.756 din. Hišni sklad se je zvi-4al na 276.738 din. Podporni sklad je izplačal obubožanim trgovcem in vdovam ter brezposelnim nameščencem 12.170 din podpor. Vajenski sklad je narastel od 9.729 na 11.168 din. Podporni sklad branjevcev se je dvignil od 8.891 'na 9.537 din. Vsi skladi so se zvišali v letu 1940 za 49.809 na 438.296 din. Po podanih obširnih poročilih o delovanju Združenja v pretekli poslovni dobi je povzel besedo predsednik nadzornega odbora Ivan Kravos, ki je izjavil, da je nadzorstvo temeljito pregledalo vse poslovanje. Izredni časi so dovedli do tega, da se je moral proračun za približno 28.000 din pre- kuratoriia Simon Novakove ustanove >Minulo leto je bilo za Simon Obrtni referent dr. Senkovič I Novakovo ustanovo precej mirno je pozdravil zborovanje v imenu I in brez posebnih dogodkov. Zara-mestne občine in izjavil, da ima I di pomanjkanja sejnega materiala stalno priliko, prepričati se, kako I sta bili od zadnjega občnega zbo-zelo se Združenje trudi, da bi bilo I ra združenja samo dve seji kura-kos svoji nalogi. Časi so izredno I torija, na katerih so se obravna-težki in zato so tembolj pohvale I vale tekoče zadeve, vredni oni možje, ki zastavijo vse I Omeniti moram, da je dolgolet-svoje sile za obrambo trgovstva in I ni nadzornik in upravitelj usta-za napredek našega gospodarstva. I novne hiše, katerega si je za vsako Ugotoviti mora, da je spričo danih triletno funkcijsko dobo izvolil ku-razmer odkazalo oblastvo trgov- ratorij, g. Ivan Prešem, v pretek-stvu veliko vlogo in mu zaupalo lem letu resno obolel in ni mo-funkcijo razdeljevanja potrebščin gel več opravljati nadzorstva nad med prebivalstvo. Trgovstvo si jel hišo. Zato je kuratonj izvolil za svestno te naloge in je tudi pre- novega nadzornika Ivana Klanč-vzelo za pravilno izvrševanje vso nika, ki je radevolje prevzel ta odgovornost. Oblastvo gre trgov- ne ravno zavidanja vredni posel, cem pri izvrševanju eminentno G. Klančnik posveča vso potrebno socialne naloge, razdeljevanja živ-1 skrb za red v hiši, kar mu je ne-ljenjskih potrebščin na roko in koliko olajšano s tem, da se na-jim je hvaležno za njihov trud, baja njegov poslovni lokal i/ ne-ker je oblastvo s tem v nemali I posredni bližini hiše, da lahko vse meri razbremenjeno. Trgovstvo I vidi. Celih devet let Je g. Prešern V nadaljnjem poteku občnega zbora so bile iznešene razne želje in tudi pritožbe. G. Uršič je želel, naj se blago po veletrgovcih bolj enakomerno razdeljuje detajli-stom. G. Voršič je kritiziral v z veliko vnemo opravljal nadzor- I imenu trgovcev s tekočim gorivom stvo nad hišo, za kar mu s tega I neupravičene odtegljaje za vsako mesta izrekam najtoplejšo zahvalo I malenkost pri vožnjah za državni z željo, da bi čimprej okreval od erar. Napravijo naj se koraki, da zahrbtne bolezni, ki ga je na- I se bo s 1. aprilom t. 1. razvelja- padla. Ivila določba glede omejevanja vo- Ko je lani novoizvoljeni kurato- ženj z osebnimi avtomobili, kakor rij prevzel svoje posle, je našel je bilo svojčas obljubljeno, ustanovno hišo v zelo dobrem sta-1 Predsednik Miloš Oset je apeli-nju, venffar pa so se morala izvr- liral na članstvo, naj se tesno šiti tudi lani nekatera nujna po- I oklene svojega stanovskega gla-pravila in se je pri ogledn hiše I sila »Trgovskega lista«. Vsak tr-pokazalo, da bo treba še več po-1 govec naj bo nanj naročen, ker to pravil, ker je strogo paziti na to, I zahteva stanovska dolžnost. Le Če da hiša ne propade in da ostane za [bodo vsi trgovci naročeni na list, čim daljšo dobo ohranjena svoje-1 bo ta lahko v polni meri zadoščal mu vzvišenemu namenu, toda za-1 svoji nalogi. enkrat se bomo še lahko izognili | večjim investicijam. S prošnjo, naj se prihodnjo nedeljo člani v čim večjem številu V hiši stanuje sedaj sedem pla-1 udeleže koncerta Trgovskega pev-čujočih strank in je proti plačilu I skega društva v Marenbergu, je oddana tudi dvoriščna klet, brez- J predsednik Miloš Oset zaključi iz->plačnih stanovanj je pa oddanih redno uspeli občni zbor Združe- sedaj osem.« J n ja trgovcev za mesto Marihor. Občni zbor trgovcev za ptujsko okolico V četrtek 6. marca je bil v spodnji dvorani Narodnega doma občni /.bor Združenja trgovcev za ptujsko okolico. Občni zbor je bil dobro obiskan ter ga je otvoril predsednik Ivan Rašl, ki je po konstataciji sklepčnosti zbora pozdravil vse zborovalce, imenoma pa zastopnika Zbornice za TOI zborničnega svet- nika Milka Senčarja ter zastopnika Zveze trg. združenj tajnika dr. Pustiška. Predsednik se je nato spominjal umrlega člana Davorina Tombaka, ki je mnogo delal za napredek trgovskega stanu in njegovih organizacij ter vodil 10 let združenje. Zborovalci so pietetno {»oča-stili njegov spomin. Predsednik Rašl je nato podal naslednje poročilo: Ze nekaj let ugotavlja trgovstvo na svojih skupščinah svoj težavni položaj, ki ga je povzročila svetovna gospodarska kriza ter razno od nje povzročene uredbe kakor o kmečki zaščiti, zaščiti denarnih zavodov itd. Toda takrat je bilo še vsega blaga v izobilju, pi pa bilo zadostnega povpraševanja po njem in zato so se morali prodajati kmetijski proizvodi prav ceneno. Vojna pa je povzročila, da so se za trgovino razmere znatno poslabšajo. Nastalo je veliko pomanjkanje blaga, kar onemogoča trgovcu vsako redno poslovanje. Najhuje pa je prizadeta podeželska trgovina. Mal podeželski trgovec ne more dobiti več pri svojem dosedanjem dobavitelju zadostnih količin blaga, ker ga tudi ta ne dobi v takih množinah, da bi lahko oskrboval svojo detajlno trgovino in svoje dosedanje odjemalec. V prvi vrsti skrbi seveda za svojo detajlno trgovino, a le drobec ostane tu ali tam za kakega odjemalca na deželi. Možnosti za nabavo blaga drugod pa podeželski trgovec nima, ker se vsakdo sklicuje na to, da mora oskrbovati svoje stare dolgoletne odjemalce. Nepravilno favoriziranje zadrug na škodo trgovstva Pri aprovizaciji se daje prednost zadrugam in celo takim zadrugam, ki niso imele nikakega življenjskega pogoja in so obstajale samo še na papirju, prav tako pa tudi zadrugam, ki se ustanavljajo šele sedaj. Tem zadrugam se dajejo večji kontingenti kontroliranega blaga na razpolago kakor trgovcem, ki s fakturami in tovornimi listi dokazujejo svojo potrebo po blagu pred 1. septembrom 1939., a kljub temu ne dobivajo niti četrtine dokazano potrebne količine. Razdeljevanje blaga pa je bilo občutno prizadeto tudi radi številnih novih predpisov, ki se tičejo zatiranja draginje, kontrole cen ir prijavljanja zalog. Poslovanje tr govine je danes v znaku negotovosti, ki izključuje solidno delo na podlagi zdrave konkurence. Da se preprečijo škodljive posledice za trgovino pri določevanju in kontroli cen, je potrebna nujna revizija vseh dosedanjih predpisov ter izdaja novih s sodelovanjem in v soglasju s praktičnimi gospodarskimi zastopniki. Pomanjkanje blaga povzroča tudi stalno padanje prometa trgovinskih obratov, fiskalna bremena pa se v nasprotju s tem vedno zvišujejo. Resno se vprašujemo, kje naj dobi država sredstev, če bo trgovski stan kot največji in najboljši davkoplačevalec uničen? In kaj bo potem z našim narodnim kapitalom, ki ga predvsem zbira trgovina. Posebej moram omeniti nered pri občinskih prehranjevalnih uradih, kar dokazujejo številne pritožbe, ki jih je naše združenje za svoje člane odposlalo na pristojna mesta. Zal, moram ugotoviti, da se te pritožbe rešujejo prav s polževo hitrostjo. Dogaja se, da se izdajajo karte občanom z večjo posestjo, dočim se socialno šibkejše odslavlja brez teh, x izgovori, da jih je zmanjka- lo ali da jim ne pripadajo. Prav tako se ne razdeljuje moka trgovcem pravično. Velik nered vlada že precej časa v preskrbi maloprodajalcev s soljo. Trgovcem, ki so potrebovali mesečno po par ton soli, se dodeljuje po ena ali dve vreči soli. Združenje je zaradi tega nekajkrat interveniralo na pristojnih mestih, vendar se položaj do danes ni znatno zboljšal. Združenje je dostavilo svojo predstavko v pogledu reorganizacije prodaje soli monopolski upravi ter poudarilo, da se solidarizira s zahtevami beograjske trg. zbornice, ki so bile objavljene v novoletni številki »Trgovskega lista«. Stalno naraščajoča draginja jo povzročila številne krivične napade na trgovski stan. Trgovstvo je bilo primorano organizirati proti tem napadom svojo obrambo. Pri Zvezi je osnovan ožji odlx>r za določanje smernic obrambnega dela. Ustanovljen je bil tudi poseben obrambni sklad, v katerega so prispevala vsa združenja primerne prispevke. Na naš poziv so se odzvali tudi nekateri naši člani, ki so tudi po svoji moči podprli ta sklad. Zamisel je bila {»osrečena. Dosedanji uspeh obrambnega dela je prav zadovoljiv. Gospodarski položaj se je v našem okraju zaradi izredno slabe letine zelo poslabšal. Prizadete so bile zlasti naše vinorodne Haloze, ki niso dosegle uiti desetino svojega povprečnega pridelka. Prebivalstvo Haloz je potrebno nujne pomoči, ki naj se mu nudi s primernim zaslužkom pri javnih delih, ki so baš tu nujno potrebna. Težki časi, ki so nastopili za trgovino, nam nujno narekujejo, da strnemo svoje vrste v borbi za svoj obstanek. Za ceno složnosti svojega stanu je treba pozabiti vsa osebna nasprotja, vse osebne koristi smo dolžni žrtvovati v korist celote. Le tako strnjeno nam bo mogoče prijadrati s svojo barko po razburkanem morju v varen in miren pristan. Glasno odobravanje je sledilo tem besedam predsednika, nakar je sledilo tajniško poročilo g. Mišiča. Tamiško poročilo Mednarodni dogodki so povzročili prav težko gospodarsko stanje tudi pri nas, ki ga občutimo zlasti v pomanjkanju blaga, kar je zopet povzročilo znatno zvišanje cen. V svobodno trgovino so posegle oblasti ter izdale celo vrsto predpisov. Te uredbe in predpisi pa so bili izdani na hitro in brez sodelovanja gospodarskih ljudi, zato so se kaj kmalu pojavili veliki njihovi nedostatki. Združenje je imelo v zvezi s temi predpisi prav obilo posla. Posebej je tu omeniti nered v občinskih prehranjevalnih uradih, ki v nekaterih občinah poslujejo popolnoma samovoljno, ne oziraje se na predpise. V ilustracijo navajam samo občinski prehranjevalni odt>or pri Sv. Vidu, kjer sta župan in tajnik podpisala odločbo, s katero sta izključila trgovca, ki je član prehranjevalnega urada, od prodaje moke, ne da bi se zadeva obravnavala na seji tega odbora. Prav tako izvršuje vse rnsle tega urada tajnik sam, brez s'd in sklepov prehranjevalnega odbora. S takim nedopustnim postopanjem si oblasti ne morejo ohraniti potrebne avtoritete. Nujno je, da nadzorna oblast skrbi, da bodo občinski prehranjevalni uradi pravilno delali. Proti nameravani uvedbi prodaje olja po aprovizacijah brez posredovanja trgovcev je združenje odposlalo 4 protestne brzojavke in to na ministra za trgovino in industrijo, pomočnika trgovinskega ministra, na Prizad in na direk cijo zunanje trgovine. Banski upravi sta bile dostavljeni predstavka za revizijo ured be o minimalnih mezdah ter pritožba proti odločbi sreskega načelstva o maksimiranju bruto-za-služka v nadrobni trgovini. Poštni direkciji v Ljubljani pa je bila dostavljena predstavka za zopetno uvedbo drž. potniško-pošt-nega prometa na krožni progi iz Ptuja v Slovenske gorice in nazaj. V obrambni sklad je prispevalo združenje skupno z nabranimi članskimi prispevki znesek 4900 din. Za božičnice raznim šolam je bilo darovano din 350*-, za ob- mejno šolstvo pa din 985'-—. Skupaj torej din 1315"—. Združenje je tudi v minulem letu vzdrževalo svoj Cmescčni trgovsko nadaljevalni tečaj za učence in učenke svojih članov. Tečaj je bil od 1. aprila do konca septembra. Tečaj je imel tedensko po 8 učnih ur. Imel je dva oddelka. V prvem oddelku je bilo vpisanih 16, v 2. pa 13 vajencev in vajenk. Statistika članstva Koncem leta 1940. je bilo pri združenju včlanjenih 197 rednih in 2 prostovoljna člana. Vseh trgovin na debelo je bilo 11, večinoma z deželnimi pridelki, nekatere od teh začasno ne obratujejo. Trgovin na drobno je 186, od teh največ z mešanim blagom 93, z živino 34, z deželnimi pridelki in sadjem 13 itd. Vajencev in vajenk je bilo ob koncu 1940. 50 (za 8 več kot pred enim letom), pomočnikov 24 (za 7 manj) in 16 pomočnic. Delo tajništva je bilo živahno, za kar priča veliko število prejetih in odposlanih dopisov ter okrožnic in opominov. Združenje je bilo zastopano na vseh sejah glavnega odbora Zveze po svojem predsedniku. »Trgovski Ust« se je med članstvo precej razširil. K zaključku poročila je omeniti še težkoče, ki jih je imelo združenje za dovolitev uporabe učilnice na našem tečaju. Vse prošnje, ki smo jih dostavili na tukajšnje šole, so bile odklonjene, kar pač no more dati dobrega izpričevala ptujskim prosvetnim razmeram. V skrajni sili smo bili primorani zateči se k društvu »Narodna Čitalnica«, ki nam je dovolilo uporabo male dvorane, in to brezplačno. »Narodni čitalnici« smo dolžni zato posebno zahvalo, zato predlagam, da se to objavi javno v dnevnih časopisih. (Odobrava-nje.) Tajnik Mišič je nato poročal tudi o blagajniškem stanju združenja. Vsi dohodki so znašali 31.422 dinarjev, vsi izdatki 28.924 din Fond trg. nadaljevalnega tečaja se je zvišal od 1775 na 3321 din Bilanca izkazuje čisto premoženje v višini 52.183 din in se je lani povečalo za 4944 din. Proračun predvideva 29.990 din izdatkov in 30.300 din dohodkov. Vpisnina in članarina ostaneta ne-izpremenjeni. Za prijavo nakupovalca se plača pristojbina 50 din. Vsa poročila je občni zbor soglasno odobril, ravno tako tudi proračun. Soglasno je bilo sprejeto tudi poročilo nadzornega odbora, ki ga je prečital tajnik, ker je bil g. Krajec vpoklican k vojakom. Občni zbor je soglasno pritrdil predlogu nadzornega odbora, da se podeli upravi združenja raz-rešnica. Predsednik Rašl je nato poročal o sklepu Zveze, da se predlaga uvedba popolnega nedeljskega počitka v vsej dravski banovini. 0 tem predlogu se je nato razvila živahna debata, vendar pa večina navzočnih trgovcev z mešanim blagom ni bila za ta predlog. Predsednik Rašl je nato poročal o »Trgovskem listu«, ki je danes slehernemu trgovcu nujno {>o-treben. Vsak trgovec z mešanim blagom bi moral biti naročen na vse tri številke »Trgovskega lista«, ker le na ta način bo zadostno in pravilno informiran o vseh stvareh, ki so važne za njegovo poslovanje. Vsak trgovec pa tudi zmore mesečno naročnino 15 din za »Trg. list«. Naj zato vsi podpišejo predložene naročilnice in jih izro-če tajniku. Predlogi Uprava je predložila skupščini naslednje predloge: 1. Obnovi naj se prepoved o razdeljevanju novoletnih dariL Kazen 1000 din naj se steka v fond za trg. nadaljevalni tečaj. 2. Vsi nakupovalci se morajo javiti združenju in plačajo 50 din, nakar dobe posebne legitimacije. 3. Zveza in Zbornica naj pravočasno intervenirata, da bo smel velezakupnik soli prodajati sol le trgovcem-detajiistom, ne pa tudi na drobno ali zasebnikom. 4. Zveza in Zbornica naj tudi intervenirata pri banski upravi, da se odpravi nered v obč. prehranjevalnih uradih. Z odobravanjem so bili vsi ti predlogi sprejeti. V imenu Zveze se je zahvalil za pozdrave tajnik dr. Pustišek ter nato (»odal obširno poročilo o delu Zveze ter o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo trgovine. Njegovo poročilo so sprejeli zborovalci z vidnim zadovoljstvom. Pri slučajnostih so člani podali številne pritožbe o poslovanju obč. prehranjevalnih uradov. Tako se je pri Sv. Barbari ustanovila zadruga, ki še ni registrirana, prehranjevalni urad pa jo odvzel večje število odjemalcev trgovcem ter hoče, da sedaj ti odjemalci kupujejo pri zadrugi, čeprav niti niso njeni člani. G. Primožič navaja, da mora trgovec vedno imeti najprej obrtno pooblastilo, šele potem more po* slovati. Od zadrug pa se to ne zahteva. Vrhu tega pa se dopušča, da kršijo zadružni zakon, ko po« slujejo tudi z nezadružniki. Navedene so bile še druge pritožbe zaradi nerednosti v aprovizaciji. Nato se je zahvalil za pozdrave zbor. svetnik Senčar, ki je izjavil, da še ni pooblaščen, da bi zastopal zbornico. Nato je poročal o novem zborničnem svetu. V jedrnatih be?. sedah je opisal položaj trgovine. Vsi trgovci naj vse pritožbe o delu aprovizacijskih ustanov, podprte s konkretnimi primeri pošljejo združenju. Le na ta način bo mogoče nered odpraviti. Na vse trgovce pa, ki so člani prehranjevalnih uradov, apelira, da zastopajo svoj stan v teh odborih tako, kakor je v interesa vsega trgovstva in da zapostavijo lastne osebne interese interesom vsega stanu. Razvila se je živahna debata o delu prehranjevalnih uradov, nakar se je predsednik Rašl zahvalil vsem za udeležbo, dr. Pustišku in svetniku Senčarju za njuna stvarna izvajanja, ter Zbornici in Zvezi za njuno pomoč. Nato je zaključil uspeli občni zbor. Denarstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 8. marca navaja naslednje spremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je zvišala za 1,05 na 2.791,2. Devize izven podloge so narasle za 47,5 na 936,06. Vsota kovanega denarja se je zvišala za 21,1 na 412,2. Posojila so se skupno povečala za 159,7 na 1.843,6, in sicer so narasla menična posojila za 158,3 na 1.786,6, lombardna pa za 1,4 na 59.03. Vrednostni papirji so izkazani z 294,1 (— 28,0), razni skladi pa z 20,2 (—22,0). Eskont bonov za drž. obrambo se je dvignil za 61 na 7.189. Razna aktiva so narasla za 29,1 na 2.296,1. Obtok bankovcev se je povečal za 88,0 na 14.060,9, obveznosti na pokaz pa so padle za 23,5 na 3.486.3. Obveznosti s rokom so narasle za 200 na 900. ltazna pasiva so se povečala za 5,7 na 362,9. Skupno kritje znaša 25,45%, samo zlato pa 20,96%. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremeujena. Novega drž. posojila je bilo v Italiji podpisano po izjavi fin. ministra za 18 milijard lir. Glavna letna skupščina delničarjev Italijanske banke bo 29. marca. Delničarjem se bo predlagalo, da se izplača 6% na dividenda. Banca Commerciale v Milanu je imela lani 36,4 milijona lir čistega dobička ter bo izplačala \% divi- dendo, 5 milijonov lir pa bo dodeljeno rezervnemu fondu. Delniških bank je bilo v Nemčiji 1. 1940. 251, za eno več ko L 1939. Število zasebnih bank se je zvišalo od 525 na 535. V britanske denarne zavode je bilo pretekli teden naloženo 15,8 milijona funtov, za 1,5 milijona več ko prejšnji teden. Poleg tega je bilo podpistno za 8,9 milijona funtov novega 2 5% vojnega posojila, za 6,3 3% vojnega, za 8,3 starega vojnega in za 0,5 milijona funtov brezobrestnega vojnega posojila. Naš dolg Nemčiji se je znova zvišal Zadnji izkaz o stanju naših kli-ringov z dne 8. III. navaja naslednje izpremembe (vse številke v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi: 8.3. 28.2. Bolgarska din 2,49 0,94 Francija fr. fr. 3,53 3,64 Franc, kolonije fr. fr. 4,94 4,94 Nizozemska fl. 6,84 7,01 Norveška din 0,48 0,48 Finska din 2,12 2,12 Pasivni kliringi; Madžarska din 96,12 98,05 Poljska din 18,51 18,51 Romunija din 3,34 3,34 Slovaška Ks 25,12 24,58 Ceško-Moravska Kč 82,12 79,88 Turčija din 1,63 2,99 Nemčija RM G5,17 60,54 Italija din 13,85 14,69 Belgija din 3,37 3,71 Danska (zbiralni) din 2,80 2,84 Danska, likvidacijski račun din 2,74 2,73 Uradni dan Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani, bo za Ptuj - okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, v četrtek, dne 20. marca v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Združenje trgovcev za srez Ljubljana okolica obvešča članstvo Združenja, da bo 22. redna letna skupščina Združenja v četrtek dne 27. t- m. točno ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma z običajnim dnevnim redom. Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred občnim zborom (čl. 17, pravil). — Uprava združenja. Združba trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti ima XX. redno glavno skupščino v ponedeljek 31. marca ob pol 10. ®ri dopoldne v dvorani »Grajske ga kina c v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja, imenovanje zapisnikarja in 2 overovate-Ijev; 2. Pozdrav predsednika; 3. Odobritev zapisnika zadnje skupščine; 4. Poročila: a) predsedniško, b) tajniško, c) blagajniško, nadalje poročila šolskega vodstva dvoraz-redne trgovske šole in šolskega vodstva strokovne nadaljevalne JSole; 5. Poročilo nadzornega odbora ln predlog za razrešnico; 6. Proračun za leto 1941; 7. Samostojni predlogi uprave združenja trgovcev; 8. Samostojni predlogi članov in vekcij; 9. Zaključek skupščine. Pojasnila k dnevnemu reda: Zapisnik zadnje glavne skupščine se ne bo čital, ker je bil objavljen v -Murski Krajini< v štev, 19—82 1940. leta. Računski zaključek in proračun za leto 1941 bosta objavljena v prostorih združenja. Takisto bodo v prostorih združenja objavljeni vsi sklepi, ki jih bo ta skupščina sprejela in to v rokih, ki jih določa zakon. ' Samostojni predlogi članov in sekcij morajo biti predloženi upra vi združenja najkasneje do 27. marca t. 1. do 12. ure. Predložiti jih smejo samo tisti Člani, ki so poravnali svoje članske obveznosti do koma leta 1940, sicer bodo zavrnjeni. (Slednje ne velja za člane, ki so pridobili članstvo v letu 1941.) Skupščine sc smejo udeležiti samo člani imetniki obrtnih poobla stil. Udeležba na skupščini po pooblaščencih ni dovoljena, razen v primerih, kjer tvorijo članstvo javne trgovske družbe. (Čl. 14/1 pravil.) Za vse člane j« udeležba na Skupščini obvezna. Izostanki morajo biti s tehtnimi opravičili pismeno javljeni upravi združenja, sicer se predpišejo denarne globe, (Za člane izven Murske Sobote 20 din, za člane iz Murske Sobote pa 50 din). Skupščina je sklepčna ob določeni uri, če je prisotna vsaj ena tretjina od skupnega števila članov, sicer se vrši eno uro kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih. Na skupščini se bo razpravljalo samo o vprašanjih, ki so postavljena na dnevni red. Predsednik: Prane Čeh. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da bo zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opoiorilo je smatrati kot opomini Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uveBti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad te-vršuje važne socialne dolžnosti, ki ■e dopuščajo odlašanja. Uredba o državnem računovodstvu »Službene novine« z dne 10. III. so objavile uredbo o državnem računovodstvu. Uredba je velike važnosti ne le za državno gospodarstvo, temveč tudi za zasebno gospodarstvo, ker je le malo zakonov, ki bi tako globoko posega- li v javno upravo in tudi v zasebno gospodarstvo. Treba upoštevati samo to, da gre skoraj 60% vseh državnih materialnih izdatkov za razne dobave in licitacije. Dose-daj je veljal srbski zakon o državnem računovodstvu iz 1. 1910. Ta zakon je v mnogem ozira že zastarel, vendar pa tudi ni bil tako slab, kakor se je dostikrat govorilo v javnosti. Nato se je izdelal. 1. 1984. nov zakon, ki pa ni stopil v veljavo. Glavni razlog za to je bil, ker je bil izdelan na načelu ločitve proračuna za državno upravo in za gospodarska podjetja in ustanove, dočim so vztrajali takratni politični faktorji na načelu enotnosti proračuna. Nova uredba stopi v veljavo 1. aprila. Uredba o državnem računovodstvu je precej obsežna in ima uvodna določila, 6 poglavij in prehodna določila, skupno 255 členov, nov. Uvodna določila so navedena v členih 1. do 0. Prvo poglavje govori o državnem proračunu ter obsega člene 7. do 04. Drugo poglavje govori o računovodstveni in blagajniški službi ter obsega člene od 05. do 112. Tretje poglavje govori o državnih pogodbah in licitacijah. To poglavje je zlasti važno za gospodarske ljudi in zato pričnemo objavljali najprej to poglavje. To poglavje je tudi največje in obsega člene 113. do 18(1. Četrto poglavje govori v členih 187. do 213. o državnem premoženju, peto v členih 214. do 230. o samostojnih državnih ustanovah in šesto poglavje v členih 237. do 240. o kontrolni službi. Prehodna določila so navedena v členih 247. do 255. Zaradi obsežnosti uredbe o državnem računovodstvu jo moramo objavljati v vseh številkah ^Trgovskega lista«, ker drugače je ne moremo objaviti do 1. aprila, ko stopi v veljavo. To cnova dokazuje, kako potrebno je, da vo trgovci naročeni na vse tri številke »Trgovskega lista«. Državne pogodbe § 113. Vse nabave, dela, zakupi in ostale usluge, ki povzročijo za državo izdatke, se morajo izvršiti z javnimi licitacijami. Izjeme so dopustne samo v primerih, navedenih v čl. 147. in 157. te uredbe. § 114. (‘) Z naredbo za izvršitev posla odredi pristojni nared-bodavec tudi način sklenitve pogodbe. (*) Z odlokom o odstopitvi posla ali odobritvi pogodbe izvrši pristojni naredbodavec angažiranje izdatkov ter mora ta naredba vsebovati vse, kar navaja § 89. odst. 2. (a) Pri izdaji naredbe po točki (*) pristojni naredbodavec ne sme deliti posla na več delov, da bi se izognil izvršitvi posla na način, ki je predviden po § 113. odst. 1. § 115. (’) Če je ocenjena vrednost posla večja ko 300.000 din in manjša ko 1,000.000 din, je potrebno predhodno soglasje finančnega ministra samo za naredbo o izvršitvi posla (§ 114.). Izjemno za posle po § 147., toč. 5. je potrebno to soglasje tudi za posle, ki presegajo vrednost 100.000 din. (a) Če je znesek angažiranega izdatka večji od 1 milijona din so mora zahtevati predhodno soglasje fin. ministra samo za odlok o odstopitvi po^la ali potrditvi pogodbe. (a) V primeru, da je znesek angažiranega izdatka večji od 10 milijonov din, je potrebno za odlok o odstopitvi posla ali odobritev pogodbe še soglasje predsednika in podpredsednika ministrskega sveta. § 116. (*) Fin. minister izdaja odloke o soglasju po §§ 115., 147. točka 17. in 18. in § 180. in 182. odst. 1. toč. 1. po predhodnem zaslišanju odbora za presojo državnih nabav (§ 117.). (*) Pristojni naredbodavec, zahtevajoč soglasje, mora dostaviti fin. ministru naredbo za izvršitev posla in občne in posebne pogoje kakor tudi vse podatke za presojo dotične potrebe, če pa gre za primer po § 115. odst. 2. tudi utemeljeno mnenje, kateri ponudnik je najbolj ugoden ter vse akte javne licitacije oz. pogodbe in vse podatke za presojo ugodnosti ponudbe. C) Če je potrebno soglasje predsednika in podpredsednika min. sveta, predloži po danem svojem soglasju predmet predsedniku min. sveta. (*) Soglasnost se zapiše na naredbo za izvršenje posla. (o) Pogoji se po izdanem soglasju ne morejo menjati. (•) Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za samostojne drž. ustanove, razen za upravo drž. monopolov. § 117. Odbor za presojo drž. nabav je posvetovalni organ fin. ministra. Ustanovi se pri fin. ministrstvu ter šleje 10 članov, od katerih štiri določi fin. minister, 2 vojni, po enega pa prometni, gradbeni, trgovinski, in sicer iz vrst načelnikov svojih resorov. Načelnik oddelka drž. računovodstva fin. ministrstva je predsednik odbora po položaju. Namestnika predsednika imenuje fin. minister. Minister, v čigar pristojnost spada predmet, o katerem naj se izjavi odbor, mora imenovati vsaj enega referenta iz vrst svojih slrokovnjakov-uradnikov. Odbor more sklepati, če je navzočnih vsaj šest članov. § 118. Če naj se sklenejo posli, ki bi obremenili več proračunskih let, mora naredbodavec pred izdajo naredbe za izvršitev posla nabaviti si soglasje fin. ministra. Pogoji § 119. (>) Naredbodavec mora za vse posle, po katerih se sklenejo pogodbe na podlagi licitacije, predhodno predpisati pismeno pogoje. (!) Za posle, ki sC sklenejo z neposredno pogodbo ali na podlagi pismenih ponudb odloča pristojni naredbodavec o predhodnem predpisu pismenih pogojev po naravi posla. Če pristojni naredbodavec odloči, da se predhodno ne predpišejo pismeni pogoji, mora določiti v naredbi za izvršitev posla vse, kar je po § 120. potrebno za racionalno izvršitev posla. (8) V vseh primerih, ko narava posla to dovoljuje, se mora i*>leg predpisanih pogojev določiti tudi obrazec (model, načrt, tip, vzorec). § 120. Pogoji so splošni in posebni. Splošni pogoji vsebujejo določbe o sposobnosti ponudnikov, varščini ter o posledicah neizvršenih pogodb glede varščine. Posebni pogoji vsebujejo določila o načinu izvršitve posla (§ 113.), o količini, kakovosti in dimenzijah, o roku in kraju izvršitve posla, o preizkušnji, presoji in sprejemu, o načinu izplačila ko tudi določbo, katero sodišče je pristojno za razpravo o sporih po § 175. Če to narava poslov zahteva, se mora v posebnih pogojih objaviti tudi njegova ocenjena vrednost ter , določiti maksimalne meje za od stop od določene kakovosti ali di-meuzij. Če se mora določiti obrazec (§ 119. odst. 3.), izvrši to strokovna komisija, ki jo imenuje pristojni naredbodavec. Ta komisija mora potrditi obrazec s svojimi podpisi in pečati. Če se obrazci j>o naravi pred meta ne morejo določiti, predpišejo se z opisom ali s skicami in ti opisi oz. skice se morajo potrditi s podpisi in pečati. V pogojih se mora povedati, če se ponudbe sprejemajo za ves posel ali za njegove posamezne dele. Pristojni naredbodavec je dolžan, da v vseh primerih, kjer to dovoljuje posel, omogoči vlaganje delnih ponudb, da se omogoči udeležba v čim večjem številu ponudnikov. Ne smejo se predpisati pogoji, ki so nasprotni določbam te uredbe. v pogojih se mora izrečno navesti, da v vsem veljajo določbe te uredbe. Pogoji ho sestavni del pogodbe o izvršitvi posla. Za vse posle, katerih vrednost znaša nad 31HMHH) din, se morajo ti pogoji pred izdajo naredbe za izvrševanje {»osla dostaviti pristojnemu državnemu pravobranilstvu, ki mora poslane pogoje najuujneje oceniti ter o sijih podati svoje mnenje in pripombe. Za splošne pogoje se more dobiti generalna soglasnost državnega pravobranilstva, za posebne pa samo, v kolikor s** za nje more določiti enako besedilo z ozirom na enakost poslov. § 121. Sposobnost jKmiulnkov vsebuje njih moralno, materialno in strokovno sposobnost za izvršitev posla ter se potrjuje s potrdilom oblasti oz. pristojne ustanove za gospodarsko delavnost, kateri pW$adk'po*io.l, .ki fete naj izvrši. V posebnih pogojih se mora natančno določiti oblast oz. ustanova, ki naj izda potrdilo o sposobnosti, izdano potrdilo pa velja eno leto. Katera oblast oz. ustanova bo pristojna, določi trg. ministrstvo. Varščina (kavcija) § 122. Ponudnik mora položiti varščino (kavcijo). Varščina služi kot garancija, da bo ponudbeni k zadostil svojim ob vezuostim. Na položeno varščino ima država pravico pred vsemi upniki. Varščina znaša za domače ponudnike 5%, za tuje brez ozira na državljanstvo opolnomočenca pa 10% od ocenjene vrednosti posla. Pristojni naredbodavec more v izjemnih primerih določiti tudi večji znesek varščine. Če se zaradi narave posla ocenjena vrednost ne določa, se določi višina varščine v posebnih pogojih. Kot tuji ponudnik v smislu te uredbe se smatra lastnik obrata, ki ni registriran pri naših oblastvih po določbah obrtnega zakona in drugih posebnih zakonih. Država se ne more zavezati na plačevanje obresti od položene varščin«. Položena kavcija se more zamenjali z isto vrsto kavcije (§ 124). Če zahteva jamčevalec izmenjavo položene varščine z drugo vrsto varščine, odloči o tem naredbodavec in proti njegovemu odloku ni pritožbe. Izmenjava kavcije se more dovoliti največ dvakrat. Za vsako drugo izmenjavo je potrebno predhodno dovoljenje finančnega ministra. Kadar se po § 170. odst. 2. dogovori plačilo vnaprej, odloči pristojni naredbodavec, če je sopo-gpdbenik dolžan, da za dogovorjene predujme položi posebno varščino. Poleg varščine iz § 124. more biti posebna varščina za dogovorjene predujme tudi v garantni listini tujih denarnih zavodov, če predhodno to odobri finančni minister. Izjemoma od odst. 1. ne polagaj« varščine samostojne in druge državne ustanove, banovinska gospodarska podjetja in ustanove ter gospodarska podjetja, v katerih j« država ndeležena z več ko 80% delniškega kapitala. § 123. Blagajna, pri kateri se polaga varščina, izda ponudbeniku poleg reverui tudi duplikat re-verza. Položena varščina se vrača samo po naredbi pristojnega nured-bodavca, ki je Izdal odlok o izvršitvi posla, zaradi katerega je bila jioložena varščina, in sicer proti vrnitvi reverza. Kot varščina služi; 1. gotovina, 2. državne in od države garantirane obveznice ter blagajniški boni in zapisi, 3. papirji, ki noti rajo na borzi in katere označi fin. minister kot sposobne za jamčevino, 4. garancijske listine denarnih zavodov v državi, 5. vložne knjižic« DIIB, Poštne hranilnice in sainoupruvnih hranilnic. § 125. Državne in od države garantirane obveznice ko tudi blagajniški zapili in boni se sprejemajo kot varščina po njih nominalni vrednosti. V primeru neizvršenja obveznosti se obračuna varščina, položena v drž. ali od države zajamčenih obveznicah, v korist države po borznem tečaju na dan prodaje. Če gre za državne vrednostne papirje ima fin. minister pravico, da jih uporabi za povečanje amortizacije dotičnega državnega dolga in odrediti njih obračun po zadnjem srednjem borznem tečaju, ki je veljal na dan odloka o odvzemu varščine v korist države. § 12(1. Papirji iz § 124. toč. 3. se sprejemajo kot varščina v vrednosti % zadnjega srednjega borznega tečaja, ki je veljal na 4an polaganja, v primeru neizvršitve prevzetih obveznosti pa po borz-nem tečaju na dan prodaje. § 127. Kot varščina po § 124. toč. 4, se morejo sprejeti samo garancijske listine registrirane po fin. ministrstvu oz. od finančnih direkcij. Finančni minister bo predpisal pogoje za registriranje garancijskih listin. Garancijske listine veljajo za ves čas trajanja dogovorjenih obveznosti in morajo vsebovati samo zavezo zavoda, ki jih izstavlja, da bo dobila država v primeru neizvršitve obveznosti po ponudniku ali so pogodbeniku ter na poziv pristojnega naredbodavca plačan v gotovini znesek garancijske listine. Garancijske listine, ki bi vsebovale katere koli druge pogoje in omejitve, se ne smejo registrirati niti sprejeti kot varščina. § 128. Varščina iz § 124. toč. 5. so sme sprejeti samo, če za izplačilo denarja ni nikakih omejitev. V dokaz tega mora ponudnik predložiti potrdilo Državne hipotekarne banke oz. dotične hranilnico. Od dneva izdanega potrdila ima država prvenstveno pravico plačila vseh svojih terjatev iz položenega denarja. (Daljo prih.) Ali bi se mogle doma delati ladje Nekateri priporočajo, da bi ladijske družbe naložile svoj razpoložljiv kapital v gradnjo novih ladij, ki naj bi jih napravile naše domače ladjedelnice. Kakor pa se poroča iz obveščenih krogov, so se vodila pogajanja z našimi ladjedelnicami o gradnji novih ladij, pa so se pri tem pokazalo znatne težave. Predvsem ni mogoče dobiti ladijskega jekla. Dobaviti bi ga mogla samo Madžanr ska, ki pa bi mogla povedati cene šele ob dobavi jekla. Kalkulacija bi bila zato zelo težavna. Druga težava je nabava strojev, ki bi jih mogli dobiti le iz Švice, ki po večjih strojev ne bi mogla dobaviti. Kar se pa tiče nabav obalnih ladij, bi te zahtevale zelo mnogo investicij, a se ne bi rentirale, razen če bi se dosegla državna podpora za obalno plovbo, Omtdttot mm, imeti zd*M* Navadi ga pravočasno na SARGOV KALOOOHT proti zobnemu kamnu Združenje trgovcev za mesto Ptuj ima redno letno »kupnino v soboto dne 22. marca 1941 ob 19. nri (7. zvečer) v posebni sobi gostilne ge. Marije Zupančič. Zapisnik zadnje redne letne skupščine z dne 30. marca 1940 se ne bo čital, marveč je p. n. članom v pisarni združenja na vpogled. Dnevni red: 1. Otvoritev redne skupščine ter določitev 2 overovateljev zapisnika. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Proračun za leto 1941 in določitev članarine za leto 1941. 7. Volitev enega namestnika v upravo. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Samostojni predlogi se morajo pismeno predložiti predsedniku oz. njegovemu namestniku najmanj 3 dni pred skupščino. O predlogih, ki niso bili pravočasno predloženi, se ne bo sklepalo. Za pravnoveljavno razpravljanje in sklepanje skupščine je potrebno, da je prisotna ena tretjina članov. V primera, da bi ob 19. uri ne bilo tega števila, se točno ob 20. uri vrši druga skupščina isto-tam in z istim dnevnim redom, ki sklepa pravomočno ob navzočnosti vsakega števila članstva. V smislu § 40.,,pravil sta sklepni račun za leto 1940 kakor tudi proračun za leto 1941 razgrnjena v pisarni združenja, da ju člani lahko pravočasno prouče. Udeležba je za vse člane obvezna. P t u j dne 5. marca 1941, Predsednik: Snoj Ivan s. r. Politične vesli Agencija Avala Je demantirala vesti inozemskih listov, da bi stavila Nemčija Jugoslaviji neke ultimativne zahteve. Italijanski tisk je na vidnem mestu objavil ta demanti. Tudi v Berlinu so sprejeli beograjski demanti z odobravanjem. V Berlinu naglašajo, da so bile vesti o postavljenem ultimatu Jugoslaviji samo poskus, da bi se skalili dobri odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo, da se pa ta poskus ni posrečil. Uradno se la Aten poroča da je neresnična vest, da bi nemški poslanik v Atenah izročil grški vladi neke predloge Nemčije. Turški zun. minister Saradžoglu ne bo podal izjave o turški zunanji politiki in tudi min. predsednik Seydam ne bo govoril o tem vprašanju, kakor Je bilo napovedano. Turška vlada je izdala obsežne vojaške ukrepe za primer vojne. Velik del carigrajskega prebivalstva se bo evakuiral v Malo Azijo. V vseh večjih m*'Mh so odrejene zatemnitve. Ustai^r 'U so se posebni oddelki za boj proti padalcem. Angleške vojaške misije v Turčiji so pridno na delu za ureditev letališč ter obrambe proti napadom iz zraka. Angleške čete so se izkrcale v Pireju ln Soluna, kakor poročajo ameriške vesti. Teh vesti pa ne potrjujejo niti Grki niti Angleži. Pač pa se potrjuje, da so bile avstralske in novozelandske čete poslane iz Anglije na Bližnji vzhod. Mnogo se komentira, da so bile poslane čete, ki so bile določene za obrambo Anglije, Na Bolgarskem pravijo na vest o sprejetju Rooseveltovega predloga o pomoči Angliji, da bo ameriška pomoč prišla prepozno. Obisk japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlinu in Rimu naj bi bil odgovor na ameriško pomoč Angliji. Listi poročajo, da bo Macuoka obiskal tudi Stalina. Zunanji minister Eden je končal svoje konference v Egiptu in odpotoval v Anglijo. Francoska vlada demantira vse vesti, da bi odstopila Nemčiji pomorska in letalska oporišča v Maroku. Ameriška poslanska zbornica je sprejela Rooseveltov zakonski načrt s 317 proti 71 glasovom. 15 minut kasneje, ko je Roosevelt podpisal zakon in je ta stopil v veljavo, so že odletela ameriška letala v Anglijo. Kakšen vojni material bo poslala Amerika Angliji, o tem se ne bo poročalo. Po sprejemu Rooseveltovega zakona so izjavili tudi poslanci, ki so glasovali proti zakonu, da se pokoravajo večini ameriškega naroda in da bo ameriški narod tudi glede pomoči Angliji enoten. Predsednik Roosevelt je zahteval po sprejemu njegovega zakonskega načrta od parlamenta kredit sedem milijard dolarjev za izvajanje novega zakona. Od teh 7 milijard se bo porabilo dve milijardi za letala in letalski material, za industrijske in kmetijske proizvode 1350 milijonov (Amerika bo pošiljala Angliji tudi živila), 1340 milijonov za vojni material in orožje, 630 milijonov za ladje, 360 milijonov za tanke in motorna vozila in 200 milijonov dolarjev za druge namene. Predsednik Roosevelt je Izjavil po sprejetju njegovega zakonskega predloga: Največji industrijski narod na svetu je postal arzenal demokracije In prvi prenositelj razpoložljivega vojn. materiala ameriške mornarice in vojske. V Anglijo in Grčijo začenja teči studenec ameriške pomoči, hi bo kmalu narastel v veletok. Min. predsednik Churchill se je v angleški zbornici s posebno Izjavo zahvalil Združenim državam za uveljavljenje Rooseveltovega predloga o pomoči Angliji. Najmočnejša demokratska država je s tem zakonom povedala, da hoče svoja mogočna finančna in industrijska sredstva dati na razpolago za poraz nasprotnikov svobodoljubnih narodov. Ameriški narod je s tem ustvaril magno carto za spoštovanje pravice ln zakonitosti, na katerih počiva ves napredek človeštva. S tem pa je dal tudi lep Prizadevanje naših organizacij za izvedbo zavarovanja elanov za primer bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče ne datira od danes, temveč že od preobrata sem. 2e od takrat neprestano ponavljamo svojo zahtevo, da pride trgovski stan do svojih socialnih ustanov. Na lanskem občnem zboru smo sprejeli resolucijo, v kateri smo ugotovili, da ni v državi stanu, ki je po 20 letih svoje borbe glede socialnega zavarovanja tako zapuščen kakor naš trgovski stan. Danes ni čas za to, da bi govorili o našem prizadevanju, pač pa je dolžnost uprave, da vam odgovori, kako daleč je napredovalo to vprašanje od lanskega občnega zbora. Lansko resolucijo smo predložili Zbornici za TOI s prožnjo, da jo Zbornica predloži na pristojno mesto. Zbornica je našo resolucijo s svojimi ugotovitvami takoj predložila ministrstvu, ki je pa predlog Zbornice poslalo zopet vsem zbornicam v državi v izjavo. Na skupni konferenci vseh zbornic, ki je bila dne 28. in 29. junija lanskega leta v Beogradu, je imel glavno poročilo o tem vprašanju generalni tajnik Zbornice Ivan Mohorič. Po njegovem temeljitem poročilu so bile vse zbornice soglasne s predlogom obveznega zavarovanja trgovcev. Vendar so se zbornice izjavile, da se mora to vprašanje zopet predložiti plenumu zbornic. Nato so sledili sklepi posameznih zbornic, ki so soglašali, da se mora čimprej pristopiti k zavarovanju trgovcev. Po informacijah, ki smo jih pozneje prejeli od tajnika zbornice dr. Plessa, pa ni bilo pričakovali, da bo vprašanje socialnega zavarovanja kaj kmalu rešeno. Ker pa je članstvo združenja pritiskalo, z vprašanji, kaj je s socialnim zavarovanjem, je uprava sklenila predložiti Pokojninskemu zavodu predstavko, v kateri smo navedli vse, kar smo v 20 letih doživeli v naši borbi za socialno zavarovanje. Prosili smo Pokojninski zavod, da o našem predlogu čimprej sklepa in skliče anketo, vzgled vsem svobodnim narodom in ljudem, kjer koli žive, da morajo tudi oni nositi svoj delež v odgovornosti in bremenih. Pri, nadomestnih volitvah za parlament v pokrajini Manhattan U.S.A. so dobili kandidati republikanske in demokratske stranke 40.000 glasov, kandidati lzolacioni-stov pa samo 4000 glasov. Japonski veleposlanik v Moskvi je priredil v čast zun. komisarju Molotovu banket, ki so se ga udeležili številni višji zastopniki sovjetskega komisariata za zun. zadeve. To Je drugič, da je bil Molotov v Japonskem poslaništvu. Mnogi smatrajo to kot dokaz, da so se sovjetsko-Japonski odnošaji znatno zboljšali. Is Rima zanikajo, da bi padel na albanskem bojišču minister Bottai. Verjetno je, da Je bil ubit neki major Bottai, ki pa ni identičen z ministrom. na katero naj povabi Zbornico, Zvezo in Združenje. ' Pokojninski zavod je naši želji ugodil ter sklical sestanek za v torek dne 4. t. nt. Sestanek je bil v pisarni tajnika zbornice dr. Ples-sa, in so se ga udeležili direktor Pokojninskega zavoda dr. Vrančič, poddirektor Santif, tajnik Zveze dr. Pustišck, za združenje g. Verbič, tajnik Smuc in moja malenkost. Direktor dr. Vrančič je podal obširno poročilo, iz katerega smo ugotovili, da je Pokojninski zavod že leta 1926 predložil ministrstvu predlog, da se k Pokojninskemu zavarovanju pritegnejo tudi svobodni poklici t. j. odvetniki, notarji, zdravniki, lekarnarji, trgovci itd. Na večkratnih sejah pokojninskih zavodov je bil končno sprejet predlog, naj ministrski svet na podlagi pooblastil izda posebne uredbe o obveznem zavarovanju svobodnih poklicev. Zakon je sedaj že pripravljen in pričakujejo, da bp dobil zakonsko moč ie s 1. aprilom t. 1., po katerem se bo moglo pokojninsko zavarovanje svobodnih poklicev izvršiti v enem letu, t j. do 1. aprila 1942. leta. S tem je prišlo to vprašanje po 20 letih z mrtve točke. Pri nadalj-1 nji debati je direktor dr. Vranfič pojasnil, da bodo prispevki za vse enaki, to se pravi za nameščence in svobodne poklice, dokler Pok. zavod ne bo ugotovil kalkulacije zavarovanja za svobodne poklice, ki bodo lahko nižji ali nekoliko višji. V zavarovanje se bodo morda pritegnili tudi oni, ki so bili svojčas že zavarovaui, z všteljem prejšnje zavarovalne dobe. Nadalje bo stavljen predlog, da se smejo svobodni poklici zavarovati še pred prvim aprilom 1942. leta. V splošnem bo bodoči zakon o pokojninskem zavarovanju mnogo ugodnejši od sedanjega, skrajšana bo zavarovalna doba, tudi izplačilo rent bo ugodnejše, nadalje bo določeno, da se bo renta izplačevala otrokom do 24 leta itd. To je kratek pregled o našem dolgoletnem delu in uspehih. Naš pogled v bodočnost je jasnejši, se- Angleske čete prodirajo še nadalje proti Uararju ter so zasedle mesto Dagabur, ki je samo še 200 kilometrov oddaljeno od Hararja. Angleška admirali teta sporoča, da je neka britanska podmornica potopila večjo italijansko ladjo, ki je prevažala čete v Afriko. Pri zadnjem nemškem letalskem napadu na London je bila zopet poškodovana kraljeva palača. Nemška letala so začela zopet hudo bombardirati angleška mesta. Zlasti je bilo težko napadeno mesto Birmingham. Angleži pa so bombardirali Klel in Wilhelms-hafen. Angleška letala so izvedla v noči na četrtek dosedaj najhujši napad na Nemčijo. Bombardirana so bila mesta Berlin, Hamburg in Bremen. To je bil po 82 dneh prvi napad na Berlin. Nemci pa so v isti noči bombardirali Liverpool. Napad je trajal vso noč. daj vemo, da bomo na stara leta imeli tudi mirnejše življenje '’e-de starostne preskrbe, čeprav smo prišli med vsemi stanovi glede starostnega zavarovanja zadnji, na vrsto. Danes ste izglasovali obvezno zavarovanje za primer smrti, bližnji meseci nam prinesejo starostno zavarovanje, na drugi strani pa imamo že odbor za zgradbo Zavetišča za onemogle trgovce, ki je tudi ]>odal razveseljivo bilančno poročilo. Vse to nas navdaja z dobrimi upi in nas vzpodbuja k nadaljnjemu delu do končnih uspehov. Pri tej priliki smatram za potrebno v imenu uprave zahvaliti se vsem, ki so nam pomagali v našem prizadevanju in približali to vprašanje uresničenju, predvsem zastopniku zbornice tajniku Plessu, naši Zvezi trgovskih združenj in končno tovarišu Verbiču, ki je stalno vzpodbujal upravo, da delo nadaljuje do končnega uspe-na. (Odobravanje.) Q. Janko Krek je nato še poročal o bolezenskem zavarovanju. Uprava združenja je storila vse potrebne korake, da bi se mogli člani združenja obvezno ali prostovoljno včlaniti pri Trgovskem l>ol-niškem in podpornem društvu ter s tem imeti pravico za zdravljenje v Slajmerjevem domu. Trgovsko bolniško in podporno društvo pa je odklonilo sprejem trgovcev v društvo, ker da ne morejo po pravilih društva postati redni člani društva samostojno trgovci, temveč samo nameščenci-Samo redni člani pa imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v Šlaj-merjevem domu. Društvo pravi v svojem odgovoru nadalje, da je članstvo v višjem zavarovanju tako zelo naraslo, da bo Šlajmerjev dom kmalu komaj zadostoval za zasebne nameščence. V svojem drugem pismu pa opozarja društvo, da imajo trgovski pomočniki, ki so se osamosvojili, pravico nadaljevanja prostovoljnega članstva pri društvu, če se v treh mesecih po izstopu iz službe izjavijo za nadaljevanje Članstva. (Tako torej trgovci, ki so ustano- vili Trgov, bolniško in podporno društvo, ne morejo biti danes niti njega pravi člani! Prip. urednika.) G Krek je zaključil svoje poročilo z besedami: »Uprava združenja bo storila vse, da bodo člani združenja deležni tudi zavarovanja za primer bolezni. Ker so se vsa trgovska združenja že 1, 1934. soglasno izrekla za socialno zavarovanje svojih članov, se mora to zavarovanje tudi izvesti. Vsi moramo složno delati v ta namen! Kratke gospodarske vesti iz države - Na dnevnem redu ohčnega zbora delničarjev Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode je tudi (sklepanje o. piepoeu družbe v Beograd. Mora se priznatis da ljubljanska socialna davščina v resnici hitro učinkuje, žal pa. le v negativnem smislu. Nova tvornica olja se ustanovi v mestu Djurinci v donavski banovini. Tvornica bo proizvajala ricinusovo -olje ter. razna mazilna olja. Delniška družba ».lavna skladišča« z delniško glavnico 25 milijona din se je ustanovila v Novem Sadu. Tvornica svilenih in polsrilenih tkanin S. Trebitsch in šin V Zagrebu je likvidirala. Tvornica volnenega, polvolnene-ga in bombažnega prediva se je ustanovila v Rakovicj pri Beogradu. Glavnica znaša 6 milijonov dinarjev. Kartel tvornic ocetne kisline je sklenil, da zviša cene za 10%. Tovarne za lepenko So sklenile, da zvišajo ceno za lepenko, ker se je zaradi velikega izvoza zelo povečala cena okroglega lesa. Generalna direkcija železnic proučuje predlog, da se ustanove v Banjaluki nove železniške delavnice. 860 ton parafina je prišlo iz Romunije v našo državo. Pričakuje se, da bo urad za kontrolo cen določil ceno tega parafina, nakar bo konferenca zainteresiranih tvornic o razdelitvi tega parafina na tvornice. Na konferenci t nemškimi zastopniki v Beogradu so zahtevali naši delegati, da se zniža cena stanične volne za 15—20%. Zaradi pomanjkanja kredita so ustavljena dela na progi Črnomelj —Vrbovško. Edino 2230 m dolgi tunel pri Vrbovškem se dela še naprej. V gostilni in restavraciji zahtevajte Vedno izrecno RogaSko mineralno vodo Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in VaS organizem Vam bo za to hvaležen. .., Socialno zavarovanih trgovcev Poročilo Janka Kreka na občnem zboru ljubljanskega združenja trgovcev Davčni svetovalec Kdaj so pobotnice v trgovskem prometu oproščene kolkovine? O. F. P. v L. — Vprašanje; Prosim za pojasnilo, kdaj moram v trgovskem prometu kolkovati pobotnice, oz. kdaj so te pobotnice oproščene kolkovine. V trgovskem svetu obstoje glede tega vprašanja še vedno nejasnosti in bi bilo umestno, da to v vaši rubriki razjasnite. Odgovor: Glede kolkovne prostosti pobotnic v trgovskem prometu je izdalo ministrstvo za finance že z razpisom z dne 30. januarja 1935., št. 8580 povsem zadovoljiva pojasnila. Po točki C. tega razpisa velja sledeče pravilo: >Ako se izstavljeni in taksirani račun ne izplača pri izstavitvi ali se ne izplača popolnoma, poznejša izplačila tega računa ne podlegajo nikaki taksi, vendar se morajo potrdila o teh plačilih točno pozivati na izstavljeni račun.« To določilo se kar brez nadaljnjega porablja tudi za klavzulo o saldira-nju na računu samem. Take klavzule so na podlagi tega določila takse proste ne glede na to, ali se datirajo z dnem izstavljanja računa ali pozneje. Izjemo tvori le primer, da se saldi ran račun predloži kaki javni blagajni. V teni primeru je tak račun kolkovati z računskim in pobotniškim kolkom. Kolka so oproščena tudi obvestila, katera vsota se je knjižila za poravnavo izdanih in seveda pravilno kolkovanih računov. Pod točko 7. navaja namreč isti razpis: »Isto tako ne podlegajo taksi trgovska pisma, s katerimi se potrjuje knjiženje posameznih vsot, katere jiošlje dolžnik za poravnavo neplačanih, a izstavljenih in kolkovanih računov, ki izhajajo iz medsebojnega poslovanja. Toda tudi ta korespondenca se mora točno sklicevati na izstavljene račune.« V nadaljnji točki 8. pa določa razpis, kdaj se mora tudi v trgovskem prometu plačati pohotniško takso. Tozadevno besedilo se glasi: »Ako se izroči blago na podlagi pismene pogodbe na odplačila (v obrokih), pa dolžnik polaga odplačila mesečno ali v drugih pogojenih rokih, potem se mora na odplačila, plačana za odplačilo takega dolga, ki izvira iz nabave blaga proti odplačilu v obrokih, plačati taksa za pobotnico iz tar. post. 33. V tem primeru se namreč pismena pogodba smatra za pogodim o kupoprodaji in če se s posebno listino potrjuje prejem denarja iz te pogodbo, se mora plačati 'A % pobotniška taksa.« Važna je končno Se točka 9. tega razpisa, ki se glasi: »Začasne pobotnice in poročila trgovskih potnikov, katere izdajajo kupcu o prejemu denarja, oz. obveščajo kupca o prejetih iznosih za račun dolga, niso zavezani taksi, ker se take listine poznejo zamenjajo s priznanico ali poročilom firme, katero potnik zastopa. Na te listine se morejo brez nadaljnjega jmrabiti odredbe št. 7. in 8. navedenega razpisa. Navedeni razpis pa se ne nanaša na določila pripombe 1. tar. post. 34. taksne tarife. Po tem določilu se morajo priznanice, ki se predložijo državnim ali samoupravnim blagajnam brezpogojno taksirati. Kako in kdaj je kolkovati račune iz inozemstva Družba z o. a. v L. — Vprašanje: Kako in kdaj je kolkovati račune iz inozemstva? Odgovor: Po naši informaciji na pristojnem mestu velja točka S. čl. 12. zakona o taksah, ki ureja vprašanja kolkovanja listin, fzplač-nih v inozemstvu, sicer samo na ozemlju bivšo kraljeviue Srbije, vendar pa je ta odredba v soglasju z ustreznimi odredbami, ki veljajo na ostalih območjih naše države. Taksna tarifa oz. taksni in pristojbinski pravilnik določa glede kolkovanja inozemskih računov v bistvu naslednje: V inozemstvu izdani računi so zavezani tuzemskemu kolku, ako se vnesejo v našo državo »radi svojega učinka«. Kdaj se v«iesejo radi svojega učinka, pravilnik ne navaja. V splošnem se pa lahko smatra, da ta izraz še najbolj ustreza pojmu v tuzemstvu prav-noveljavne terjatve. Pravnoveljav-post doseže terjatev v tuzemstvu, ako se kraj plačila fakturirane terjatve nahaja v tuzemstvu. To je primer, če je kraj plačila v tekstu računa samega naveden (n. pr. Plačljivo pri banki v Ljubljani.) ali ako je bil pogojen. Ako je na računu navedeno, da ima izdajatelj konto pri jugoslovanski poštni hranilnici ali pri kaki jugoslovanski banki, je smatrati, da vsebuje račun uakazilo, da je prejemnik računa dolžan, ali vsaj upravičen, račun poravnati na navedeni način. Radi svojega učinka se račun prenese v tuzemstvo tudi, če se fakturirana terjatev po računu ali dogovoru more v tuzemstvu izterjati, n. pr. s pripom-bp: »Toži se v Ljubljani ali v Zagrebu ...« Tak račun je kolkovati s .tuzemskim kolkom v roku 30 dni po prenosu v državo, če bi se morebiti še prej uradno uporabljal, pa še prej, vsekakor pa predno se inozemski računi plačajo ali na njihovi podstavi izvrši kateri koli pravnoobvezni posel. Uradno se račun porablja v tu-zomstvu, ako se račun sam ali njegov prepis kakomu uradu ali sodišču predloži. Za uradno predložitev pa se ne smatra, ako se račun v originalu ali prepisu predloži kakemu carinskemu ali finančnemu (trošarinskemu) uradu za odmero carino ali kake davščine, predložitev Narodni banki radi dodelitve inozemskih plačilnih sredstev itd. Kolki se prilepljajo na prvi strani vsake pole računa, uničujejo pa s tem, da zapiše prejemnik računa čez nje, in sicor v spodnjem delu svoj podpis in to tako, da začno pisati na čistem papirju, nadaljuje pa čez kolke. Razen tega se smejo uničevati kolki, tudi na teh računih s prejemnikovim žigom tako, kakor je določeno glede uničevanja računskih kolkov na tuzemskih računih. Razen tega se mora zapisali datum uničbe s Številkami na vsak kolek. Kot pravilo lahko velja, da je vsak inozemski račun v tuzemstvu kolkovati, predno se plača. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr. z o. zn. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte. štra-ce, lournale, šolske zvez'r ke, mape, o d J e m a I n e knjižice, risalne bloke itd. Vreče vseh vrst kupnjem, kakor razne odpadke in cunje - Plačam po najvišjih dnevnih cenah Zavržen Jože (Grebenc) Ljubljana. Pralakna ul 2 Doma in po sveto Knez namestnik Pavie je sprejel v svečani nastopni avdienci novega portugalskega poslanika Fer-nanda Quartina in novega japonskega poslanika Toshitako Okuboa. V Skoplju Je bil slovesno pokopan župan Skoplja Josip Mihajlo-vič. Umrl Je zaradi komplikacij, ki so nastale po operaciji slepega čreva. Josip Mihajlovlč je bil sin uglednega srbskega mojstra, ki je obnovil najznamenitejše srbske cerkve kakor Gračanlca, Dečani itd. Pokojni Mihajlovlč je bil zelo zaslužen srbski patriot iz one mlade srbske generacije, ki Ima največ zaslug, da je prišlo do našega osvo-bojenja in zedinjenja. Kot četnik se je udeležil velike bitke pri Ku-manovem, kjer je bil težko ranjen. Ko je izbruhnila 1. 1914. svetovna vojna, se Je zopet prijavil v vojsko, se udeležil bojev, prestal Golgoto umika skozi Albanijo na Krf, odkoder ga je vlada poslala v Ameriko, da propagira jugoslovansko misel med izseljenci. Po vojni je delal kot arhitekt v zasebnih službah, a se vedno zanimal za javna vprašanja. Veliko pozornost Je vzbudil v vsej Javnosti proti 200 milijonskemu posojilu občine Skoplje. Dokazal je, da posojila ponuja firma, ki je sploh v Franciji ni. Po uvedbi 6. januarskega režima je postal župan Skoplja, 1. 1936. je bil odstavljen, nato pa je bil znova imenovan. Silno mnego Je storil za napredek Skoplja, kateremu Je dal električno centralo, vodovod, celo vrsto velikih novih palač, regulacijski načrt itd. Večna slava spominu velikega rodoljuba Josipa Mihajloviča! Ministrski svet je predpisal uredbo o spremembi zakona o inšpekciji dela. Z uredbo se uvaja nova nadzorna taksa v višini \% predpisanega prispevka na bolniško in nezgodno zavarovanje, ki ga pobira OUZD. Banovina llrvatslm bo izdala blagajniške bone, s katerimi se bo omogočilo finansiranje velikih javnih del. Med drugim se namerava zgraditi velika hidrocentrala pri Sušilcu. Bonov bo izdala banovina za 500 milijonov din, poleg tega pa namerava še najeti za javna dela za 355 milijonov dinarjev posojila. Ban drinske banovine je predpisal naredbo o minimalnih plačah za trgovske pomočnike in višje pomožno osebje. Nove plače stopijo v veljavo 15. marca. Banska uprava v Sarajevu ceni, da je bilo letos v Bosni posejano za 20% več zemlje kakor lani. Stojan Omarčevski, sodelavec Stambolijskega in bivši bolgarski minister je umrl. Pridobil si je velikih zaslug za napredek bolgarskih prosvetnih institucij. Peklenski stroj je eksplodiral v avli hotela »Pera Palače« v Carigradu, kjer se 1e nastanil angleški sofijski poslanik ItendeU s svojim spremstvom. Med prtljago je bil zamešan kovčeg s peklenskim strojem. Učinek eksplozije je bil zelo hud. Osebna tajnica angleškega vojnega atašeja je bila ubita, tajnica poslaništva pa tako težko ranjena, da so ji morali odrezati obe nogi. Ubiti sta bili še dve osebi. Poslanik Rendell pa Je ostal ne-ranjen. Hotel je bil zelo težko poškodovan. Po ameriških vesteh je bil namen atentata smrt poslanika Rendetla in uničenje dokumentov, ki jih je pripeljal iz Sofije. Takoj po atentatu je policija obkolila ves prostor okoli hotela ter aretirala več oseb. Po zadnjih vesteh so bili atentatorji tudi že prijeti. Tudi med prtljago oseb J a angleškega poslaništva, ki se je nastanilo v drugem hotelu, je bil zamešan en kovčeg s peklenskim strojem. Kov-čege pa so pravočasno preiskali in našli peklenski stroj. Kakor je ugotovila preiskava, so bili kovčegi s peklenskimi stroji zamešani med prtljago poslanlške-ga osebja že v Sofiji. Uradno se sporoča, da je Velika Britanija izgubila od začetka vojne skupno 4,8 milijona tonaže bro-dovja. V to številko pa so vključene tudi vse izgube zavezniškega in nevtralnega ladjevja. Dve tretjini teh izgub sta že nadomeščeni z novimi, zaplenjenimi in rekvirira-nimi ladjami. Isto poročilo navaja, da so sile osi izgubile tri milijone ton brodovja. Diplomatske, konzularne in trgovinske zveze so bile vpostavljene med Sovjetsko unijo in Siamom. Po nemških podatkih so dali Nemci v zadnjih mesecih zasedeni Franclji: 25.000 ton jekla in železa, 30.000 ton olja, 25.000 ton tkanin in sintetičnih surovin, 5000 ton časopisnega papirja, več sto ton pa krompirja in 150.000 ton premoga. V kratkem pa bo dobila Francija 400.000 ton krompirja. Obsedno stanje, ki je bilo proglašeno nad Nizozemsko, Je bilo sedaj ukinjeno. Sovjetska vlada je ponudila madžarski vladi, da vrne 56 madžarskih zastav, ki so jih osvojile ruske čete za časa osvobodilnih bojev 1. 1848. Zastave bodo izročene 25. marca, ko se otvori redni železniški promet med Madžarsko in Sovjetsko unijo. Zunanja trgovina Bolgarska vlada je uvedla monopol na koruzo. Izvoz koruze je prepovedan, da se zagotove zadostne količine koruze za lastno potrebo. Karte za oblačila so dosedaj uve-C ne v 6 evropskih državah, in sicer: v Bolgarski, Finski, Norveški, Švici, Nizozemski in Nemčiji. Nove določbe za železniški poštni in telefonski promet ter uvedba cenzure so povzročile na Bolgarskem velik zastoj v prometu. Bol-ga.ska je morala poleg tega racio-nirati potrošnjo mnogih predmetov. Tako je bila objavljena uredba o omejitvi potrošnje mila. Nadalje je bila omejena potrošnja čaja, kave ter moških in ženskih nogavic. Pšenični moki se mora odslej v Švici obvezno primešati 5 odstotkov ržene moke. Nameravajo se zvišati cene kruhu hi raclonirati potrošnja moke. Proda se v prometnem kraju na Dolenjskem tik železniške postaje enonadstropna hiša z velikim, zidanim gospodarskim poslopjem ter več hektarov sveta. Hiša pripravna za trgovino ali kakršnokoli obrt, gospodarsko poslopje pa za manjšo Industrijo. Na željo se prodasta še dve hiši v neposredni bližini prve. — Natančnejši podatki v upravi lista. Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2*/»!l Vsi drugi pa se mučilo In delalo brez ozira na zdravjel Zato vsa) doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC w v Malega c rdečimi arcl, našo nalbollšo prlrodno mineralno vodo. Zdravic In užlfekl Doma* iidelekl TITAN o. D., KAMNIK Priporočamo naše preizkušene in dobrd vpeljane AVTOMATSKE BRZOTEHTHICE M 2 kg do 20 kg iz najboljšega materiala — ležaji iz ahatov — garancija 2 leti Izdelujemo tudi velike elektromline za kavo Zastopnik: Riko Debelak, Ljubljana Tyrševa 67. Telefon 27-29 Vse udeleženec javnih licitacij opozarja tajništvo Ljubljanske borzo, da morajo predložiti svoje sezname oziroma analize cen (v treh izvodili!) vsaj dva dni pred licitacijo v pregled, alco si hočejo pravočasno preskrbeti kontrolno klavzulo borzne uprave. Tajništvo Ljubljanske borze, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 27/11. v Itarva, plesir* la Ze v 24 ura h itd. Skrobl ia svetlelika srajce, »vratnike in manšete. Pere, suši, mnoga in lika dtitunfe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski rut d p 4-6. šelenburgova ni. 3 Tolctoo Sl. 22 72. i nniriHHi i mn mi m umni mirni umu mini Sejmi 17. marca: Trbovlje, Frankolovo, Podčetrtek, Rečica v Sav. dolini, Motnik, St. Vid pri Illokah, Semič, Mengeš, Škofja Loka, Žužemberk. 18. marca: Krško, Stari trg pri Črnomlju, St. Vid pri Illokah, Ormož, Ptuj, Šlrigova. 19. marca: Lemberg, Vitanje, Celje, Ptuj, Trbovlje, Vuhred. 20. marca: Šmihel - Stopiče, Ig, Kočevje, Dravograd, Bogojina, Šmarje pri Jelšah, Dol. Lendava, Turnišče. 21. marca: Pernovo, Maribor, Sv. Krištof, Zigarski vrh nad Sevnico. 22. marca: Celje, Slovenj Gradec, Brežice, Trbovlje, Šmarje ob PakL Viljem TC\ABXA AMLIMSKIH BABV IJV #tfniČNIH IZPCLK9V Celfe Priporoča svoje specijalne izdelke barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zavn barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje. Anilinsbe barve za obriniibe potrebe barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljivo v masti, barve topljive v olju, barve za svečo, barve topljive v vod?, barvo topljive v Špiritu. Paine kemične iiJelke za gospo- dinjstvo in obrt Zahtevajte cenikel Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, nje® predstavnik dr. Ivan Plese, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otnar Mihalsk, vsi v Ljubljani.