283. številka. Ljubljana, nedeljo 8. decembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. I.diaja vaak dan, isv»*ioaJi povevoij«« ta arntm po p samolh, fefff vo^a po pošti prejemanja a vtiro-ogersko dolo'e ta celo leto 16 gld., ta p >; leta a gL, ■a četrt leta 4 gld, — Za LJubljano kros po*djarja na doni m oalo leto 1? gld., *a četrt leta 3 gld. 30 kr., ta en meieo 1 gld. 10 kr. Za poli I jame /a dom se računa 10 kc, H aieseo, ilO fcr. vr. eoivt l?»n. — Za fcaje deiele toliko več, kolikor poštnina icuala, — Za goipode učitelje na Ijcdskih lolah in za dijake velja miUna cena in sicer '!n Ljubljano r.a 2 £ld. 60 kr., po poiti prejeunui a« Mri leta 3 gld. — Za oznanila «■<. plaču;e od fothlatopne potil-vraco 6 kr., 6o se OtJi»»flo enkrat tiska, 5 kr., če s* dvakrat in 4 kr. Če ae tri- ali vočkrat tiaka. Dopisi naj Be iavolo frank trati. Rokopisi M ne vračajo. — UredniČtvo je v Li oblam v Franc Kcluanovej hiii f*. 3 „gledalilka ■folba". Opravnist vo, na katero naj se blagovolijo posiljfiti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. aatohditraltviic reči, |e v ..Narodni tUkarni" v Koloianovej hiši. Opozicija nemških ustavovercev proti Andrassyju. Prepir mej ustavoverno stranko avstrijskega državnega zbora in mej grofom Audras-syjem ne je poostril, ter se bliža odločitvi. Poročilo, katero je sestavil ustnvoverui dele-giranec Schaup v imena neimkega budget nega odseka o budgetu mimsterstva vnanj i h Stvari), zaznamoval je grtf Andrrtnsy kot zatožni'upi s, kateremu nasproti bode on če svoju ustavno mišljenje dokazal. To poročilo, ki Andrassyja obtožuje tuko budo, pa je bilo kljubu teiiiii i 12 proti G glasom sprejeto. Grof Andrassy je pa to poročilo dobro označil. Diploniatični ovinki in koti, katere je rabil v svojem razložen j i za to, da bi se mislilo, da nij on nikdar mislil na okupacijo Bosne, da 80 ga k tej le silili evropski mandat iu cela vrsta u-ja.ikib in političnih potrebnostij, pustili so se ali čisto na strani, ali so se pa neizprosljivo logično raztrgali od ustavovercev. Poročilo uaiavoveicov obsega budget uii-nisterstva vuaujih stvarij v zvezi z okupacijsko predlogo, ter se ozira nazaj na razjasnitve, katere je grof Andrassv dajal G. maraja t. 1. v delegacijah, ko je šlo za dovoljenje 00 mi lijounega kredita. V tedanjim eksposeju o okupaciji nij bilo če omeujeuo, GO milijonov se je le dovolilo, da bi Avstrija mogla na kongres priti oborožena, in da bi s tem svojo voljo bolj poudarjala. Ko ue je pa kongres sešel, — pravi na dalje Schaupovo poročilo, — sicer nijsmo doživeli ueuadejanih dogodja jev, nič nepričakovanega se nij vmes zgodilo, a vlasti so se zjedinile o poslanstvu, katero se mora naložiti tej monarhiji, iu katerega 80 zastopnik Avstro Ogersko nij le branil spre- Nedeljsko pismo. Pravijo, da v6asl tudi Blepa kura zrno vjame. Tuko se je jedeukrat pripetilo tudi tukajšnjemu nemškemu dnevniku ta teden, da je jeduo dobro povedal, da si ne v uredniškem delu, temuč mej inserati, kur se \c du mi njegova zasluga. Prej ta dan je poročal namreč, da so v Ljubljam zmenile se neke znune mlade neuiškute, da bodo naredile „klub", v katerem bodo sumo angleški govorile, katera bu bode izpozabda ali nupuko storila, plača globo na korist ranjenim vojakom. Na to se oglasi nekdo v inseralU iu ponuja: d v« mili jona za nevesto, ki zna brc/, kluba po&teno juho skuhati. Da si deklice vedo, da v Ljubljani nemarno nobediiegu tacegft milijonarja, ki bi tako drago juho plačeval, vendar so te besede baje tak vtLkuusk viis imele, da so izmej ouih nemških gospoeiičiu kar štiri naje- ieti, ampak katero se je pospeševalo in u Že naprej odobravalo, ker je znano, da bo bila pred rednimi kongresnimi sejami, tajna dogo varjanja. V članku 30 berlinskega ugovora sprejemlje avstro-ogerska monarhija zasedenje in upravo turških provincij Bosne in Hercegovine. . Poročilo preiskuje nadalje, je li Sprejetje te misije ležalo v avstrijskem interesu, ter naglasa, da je vslt-d berlinskega ugovora vrhovna oblast ali suverenitet turškega vladarja nedotakljiva tuli po dovršenem zase sedenji. To se razvidi tudi iz proklamacije, s katero je vojskovodja avstrijsko ogerske armade prebivalstvu naznanil svoje vinarši runje. „Velevlast Avstro Ogerska kaže se v obeh deželah v takem položaji, kateri more (astno voljo te monarhije nevarno v izvrševanji ovirati tako v oziru na suverena zasedenih dežela, kakor tudi v oziru druzih vele vlastij. Ako se pa zasedenje pretresava iz vojnega gledišča, potem se mora pnpoznati, da je vsled protivljenja jeduega dela tamošnjega prebivalstva, katero se je še po načinu zasedanja zvekšalo, velik del vojne moči te monarhije trajno zvezan, kateri del pa še vojne davščine namnožuje, katere itak teško obe državni polovici plačujeti, nalprotno pa se z njim v oziru občne vojaške dolžnosti v monarhiji ne more več računati. Ako so je pa s tega stališča navedlo, da se je zasedenje teh dveh dežela moralo v obrambo naših mej izvršiti, sme se po pravici temu oporekati, da vojna sredstva monarhije tej še dovoljujejo, da s trajnim trudom varuje ona svojo državo proti malim sosednjim državam, kakor tudi to, da je bila skrb našega urada vrtanjih stvarij v tem oziru nemožno zmirom tako ve- denkrat začutile glas vesti zarad poštene juhe, in ker vseh vkupaj nij bilo mnogo več kot štiri, razbil se je klub še preduo se je bil prav osnoval, dekleta . so se izpokorile in iz-preobruile. Ce pa bo vsled tega prihodnji možje U h gospodičin kar se tiče juhe vsled tega izprecbiheiija očito na boljem, izgubili so ranjeni vojaki baje precej mnogo, če so mislile lepotice besedo držati, zlasti kar Be tiče napak. A še diug slučaj uemškutarskega izpre-obruenja \6ai povedati. Na večer llleivveisove baklude se je. kakor znano, vsa Ljubljana na glavnem trgu in bližnjih ulicah gnotla. Iu prignetil so je bil tudi znau, tu naseljen Nemec s svojim cilindrom na glavi , ter se vstavil mej ljudi ob zidu. Videč, da je zbranega toliko naroda, toliko Bveč, toliko slavja, nemški mož nij bil nič kaj zadovoljen, temuč je glasno nemški zummiral: „tega pa (Blei-weis) ne zazluži, kaj je pa storil V živino je zdravil." Zdajci se začuje debel basov glus za lika, ker drugače bi gotovo ne zadržaval rok Turčije v odločilnem trenotku, in ne bi dovolil, da bi bo te sosednje države silno ne poveličale in močnejše postale." S tem so bil; čudne izjave grofa An-dras;yja o strahu pred Srbijo in Črno goro, da j a vsled tega strahu morala Avstrija zasesti d.e turški provinciji, drugače da bi i •■gubila Dalmatinsko, kratko a temeljito odbite. Poročilo budgetnega odseka omenja na dalje denarnega in državopravnega vprašanja, in potem obžaluje, da armada, naslanjajoča se na občno vojno dolžnost, na ono dragoceno ustanovo, katero si je monarhija z uporablje-njem vseh svojih močij, če jih nij morda še preveč napela, napravila, da ljudska armada, sestavljena iz vseh razredov prebivalstva, katere požrtvovanje in dejanja so se tu kakor povto i navdušeno priznavala, bi se rabila za podjarmljenje nepokornih poddanikov turškega sultana. — Jasno je, da po razpravah grofa Aadrassyja se ouo, kar on misli, da se mora zgoditi, da bi se zdanje ponrrsloka vredno stanje ponehalo, gotovo ne bode nikdar izpolnilo. Marveč se mora priznati, da je več onih zahtev prav takih, kakoršae je uze večkrat Rusija Turčiji stavila, in katere so stvarno mnogo pripomogle do obžalovanja vredne vojne z vsemi svojimi doslednostim! Nemogoče je misliti, da bi kateri državnik brezštevilno milijonov in činnost toliko državljanov uporabljal v interesu tuje dežele, tujega vladarja; o drugej mogočnosti, katera je našla le jednega zagovornika v generalnoj debati, o bodočem vteleseuji v monarhijo se mora še govoriti. Nikar naj se Bebe ne slepi z ono trditvijo, da bosta obe deželi v kratkem njim: „Da, živino je zdravil, ali tebe še nij ozdravil, zato te bom pa jaz." Ob j dnem s temi besedami je pala po nemškutarjevein cilindru groba in ob'la pest necega mesarja tako nemili), da se je nemškutarjev nos v klobuku skril, in je ubogi pacijent s težavo osvobodil spodnjo glavo iz kloburniee, ki je le za gornji del namenjena, pa tiho iu brez ugovora izgubil se. Jaz priznam sicer, da mesarjeva pest nij nič kaj »parlamentaren izraz", vendar jaz ravno tako ne bi bil moža „na red" zavračal, kakor gospod Laschan ljubega bratca DeSmana nij, temuč bi bil rajši črez kake tri dni izgovoril se, da nijseni slišal, kako je pest pala po klobuku, ali koder je bilo, tembolj, ker je lastnik njegov tako ponosen bil, da nij nič ugovarjal: ponos je Nemcem uže prirojena čednost. Zato so pa tudi nemškutarski ljubljanski mestni očetje ponosni Meni Be zdi, da sera. vam uže lani pravil o Višnjanih, kako so v starih časih pouosni bili na Bvoja vezala ali razvili zadosti moči, da bosta sebe tako vzdr-1 da se pripravi na „neizgibno" vojsko zoper zevali, kakor je potreba kulturnej državi; naj | Rusijo (!) se učinki položaja objektivno opazujejo. Poudarjati treba je le malo: kakošna morala bi biti jamstva, katera bi dala Turčija, da se nered v teh deželah ne bode več povrnol? Kdaj in kako Be misli, da bode Turčija, katera je bila fiaacijalno utl ra/ruščetia ša pred pričetkom vojne, zdaj po tolikih izgubah, zdaj, ko Be je njeno ozemlje tako hudo skrčilo, ene svote dobila, da bi avsiro ogerskej monarhiji vsled okupacije izislih in še raztočih stroškov povrnila? To zahtevati se ne pravi nič druzega, nego da bode zdanje zasedenje in opravljevanje Bosne in Hercegovine in turška nadvlada še dalje trajala. Gospod minister preveč zaupa stalnosti iz nova ustvarjenega stanja." O tem ustavovernem Schaupovem poročilu, ki je delo Herbst-Giskrovo, začela se je v delegaciji 5. dec. ostra debata. Proti temu poročilu, torej proti nezaupnici Andrassyju se je oglasilo 34 (!) govornikov, a za poročilo je in bode govorilo vse, kar je .odličnega" v nemškem ustavoverstvu s Giskra, Kuranda, Demel, Sturm, Russ, Neuvv.rth, Ilerbst itd. Vendar bodo IlerbBtovci ppdli, kukor je videti. Naj tu po vihu posnamemo govore prvega dne za in zoper poročilo. Oppenheimer govori proti. On meni, da je treba trdno stati v Bosni in Hercego vini, da bo vpljiva v sosednje države. O i se strinja z Andrassvjem, da bi Avstrija nehala biti velesila, ako bi obmorske obale izgubila. Giskra govori „za". O u pravi, da je naša vnanja politika zadnja leta vedno motila se. Andrassy je obetal, da Srbija ne pojde V boj, a šla je. Obetal je, da se bole svetovni mir ohranil, a prišla je rusko-turška vojska. Tudi berlinski dugovor nam u j prinesel nič kot ubogo deželo Bosno in Hercegovino, za katero bomo morali plačevati, kakor plačujemo uže dolgo po dva milijona na leto za Dalmacijo in vojno granico. Jaz se bojim, da nam pojde z Bosno in Hercegovino tako, kakor nam je šlo s Šlezvik-IIolsteinom,.. Govornik Giskra pravi, da po tej vojski je Busija železen pisker, a Avstrija lončen; če ta dva lonca, prsteni in Železni skupaj trčita, železni prstenega ubije. Poljak Dunaj evski govori zaAudrassyja. On meni, da mora Avstrija svojim Slovanom posamezno in individualno pravična biti, K u ran da meni, da je okupacija za Avstrijo nevarna, ker okolo in okolo nas so zd-i j države, ki se opirajo na načelo narodnosti in poželjivo pogledujejo na dele naše drŽave. Dr. Klaio odobrava zasedenje Bisne io Hercegovine, ker more biti začetek velike politike, ki monarhiji večjo bodočnost, in ki osvobaja jedno plemenito pleme ve lice ga slav-janskega naroda izpod jarma sužnjosti. Demel je ravno zato zoper Anird8syja in njegovo politiko, ker ie iz Klaićeva hvale razvidno, da je ta politiki jugoslovanska, ker jugoslovansko stališče ne more biti nikoli avstrijsko. Konservativni Nemec Lienbacher je govoril za bosensko okupacijo, in na konci govora rekel: „Jaz tudi ne morem pritrditi, da Avstrija ne bi vedela kaj početi z novima pro vi ne; jama Jaz bi svetoval, združiti in zliti jugoslovanske provincije v Avstriji, in če se bode jugoslovanskim provincijam pravica storila, bodo tudi hvaležno pri Avstriji ostale". (Dobro klici na desnej.) Potem so govorili Se Sturm (za poročilo), baron P i r q u e t zoper, Blaas in Foreg ger in Oelc za poročilo. „gavge", ki so stale pri cesti. „Te imamo mi le za nas in za naše otrokeodgovorili so Žuženberčanom, ko bo jih vešal na posodo prosili. Ravno tako so ljubljanska nemška gospoda dali na pr. pod Tivolijem napisati na table samo v svojem nemškem jeziku, da se tu ne sme nasad poškodovati itd. To je jasno kot beli dan, da bo s tem nemški in nemškutarski gospodje hoteli ravno tako kakor Višnjani reči: ta opomin velja le nam in našim otrokom. S tem pa nij rečeno, da bi nam Slovencem Bvobodno bilo nasade in grede na Tivoliji in pod Rožnikom pustošiti in pokvar jati, temuč nemškutarji so nam se samo nem škimi napisi naredili kompliment, da nas Slo vencev niti opominjati nij treba, mi uže brez tabel znamo, da se ima tuja zemlja varovati In ker se nam od te strani tako malo kom plimentov, tako malo lepega pove, i nu, vzemi to s tem večjo zadovoljnostjo. Politični razgled. Motrit ti J«* «1 «'*;<'le. V Ljubljani 7. decembra Glavno stvar dnevne notranje politiki obravnava predstoječi prvi čhnek. Kot deputacija hoten*Uegn pre bivalstva so odšla 26. t. m. iz Saraieva v Bač k njegovemu Veličanstvu cesarju sledeči do stojanstveniki in znatni veljaki Bosne: Katoliški episkop Vuičić, provincijal frančiškanov bosenskib, Krilić, zenički župnik, Fra Jako Duić, pravoslavna vladiki Antim i Dionisije, gradonačelnik sarajevski, Muatajbeg Fazli Pa-šič, zastupnici .sarajevskega mesta: Fra Grgo Martić Makso Despić, Solomon Isak Salom Asim efendija Uzunić, Muhamed beg Kapetanovih, Esad efendija Uzunić, Dimitrij* Jefta nović, Petro Petrovič. Zatim Ali paša Čengić, Ju3uf beg Fdipovie i Hašim aga Gdortjo iz Sarajeva, Semsi beg Pašić iz Tuzle, Ibrahim beg Džinič iz Banjaluke, Hadži Jusuf beg B9 gović, Husein efendija Karabegovie iz Bisca, Ahmed aga Pozderac iz Bi^ća, Joso MaruŠie" i Hamid beg Teskeredžič iz Travnika, Bo*o Cvetic iz Brčkoga, N. Babic iz Gradašca, G Kostić iz Derventa, Lazo Kujundžie iz Livna še drugi trije ali četirje. Zber6 se v Zagrebu kamor bo nekateri uže došli, in jih Hrvatje jako simpatično sprejemajo. Viiitiiff *Hff narodna skupSSina bila tam 5. dec. od kneza s prestolnim govorom odprta, kateri je bi* s navdušenimi kl:ci sprniet. Predsednik je skupščini Biž'd*r T m zakovic, in podpredsednik Vuja Vasi č Dohod nemikegn cesaria v Berlin 5. dec. je bil, — če se sme nemškim listom verjeti — slovesen. Mdsto je bilo okinčano, zvečer razsvitljeno. Cesar ie večkrat na balkon in na okno prišel zbranej množici zahvalit se za klic« sočutja. — Pri vhodu v mesto je nemški cesar dejal okolo stoječim: „V veselje tega lep°ga sprejema se mi meša bolečina in žalost o tem, kar sem moral pretrpeti. Moj« srce je bolj krvavelo, kot moie rane. Jas bi rad vse pretrpel, rad bi svojo kri prelil, ko bi mogel prenričan biti. da bode to za blagost domovine in za dobro zapeljanega dela mojega naroda." Dopisi. Is TrMt'.i G. decembra [Izv. dopis.} Pri banketu, katerega bo dali nekateri patri-jotje 4. bat?.lj«nu polka Weber govorilo in napivalo se je v slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku. — Hrvatski govornik je posebno poudarjal, da Slovani so bo v prvej vrsti borili in odlikovali v Bosni, in da tudi hrabri polk Weber je jugoslovanski. Zanimivo .ie bilo pri včerajšnjej demonstraciji to. da so skoro večinoma kričali „Ev-viva Nabergoj. Živili Slovenci". — Cittadino sam to opazi nukam ironično. Fravijo, da volitev za starešinstvo ne bole morda Se celo leto; joz pa sera mnenja, da bi prav hitro morale biti, dokler je 8e Železo tako gorko. — Lahoni ždo" in se zbirajo ▼ konventikeljne. Iz laofcaite na Notranjskem 5. dec. [Izviren dopis,] Kakor se je iz večine krajev naše slovenske domovine slišalo, da je letina dobro izpadla, ravno tako je tudi v našej dolini. Ljudje bo si vsega potrebnega živeža za zimo preskrbeli, tudi vina, katero je tu splošno pod imenom „vremš'na" znano, je vsak vinogradnik črez nadejanje pridelal. Le zadnje neprestano deževanje je sploh kmeta nadlegovalo, da nij mogel vseh svojih pridelkov domu spraviti, toda zdaj imamo zopet dobro vreme, iu ljudje hitijo orat in sej a t, kar so prej zaostali. V sredo dne 4. t. m. nas je kar nenadoma vzbudil zvon, kateri je ljudi klical pomoči proti ognji. Gorelo je v „Nada nje m selu". Začelo je goreti okolo 2. ure po polu noči. Začetek je bil pri Janezu Penku, kateremu ste zgoreli dve kravi, dve teleti in jeden prašič, od tu se je ogenj še dalje razširil, in zgorela so desetim gospodarjem vbb pohištva. Hudo je bilo videti, ker si ljudje nijso mogli radi pomanjkanja vode dosti pomagati, in je še burja ostro pihala. — Ljudje iz druzih vasij so prišli v obilem številu na pomoč, toda nij se dalo več dosti pomagati. Ogenj se je pričel, kakor bo pravi, najprej po nemarnosti. J. P. je prišel ravno iz semnja t Postojni malo pred drugo uro po noči domov, in si je še ob tako poznem Času pripravljat jesti, in pri tej priložnosti gosovo zabelo cvrl, ter tako ogenj prouzročil. Tako je sam pri- povedoval. Bolj verjetno bi pa bilo, kakor se od drugod sliši, da je domov prišedši Sel s petrolejsko lučjo v hlev, ter je oodi luč preobrnil, ker je tu zafielo goreti, sicer bi si bil gotovo rešil živino. Tako je radi nemarnosti jednega gospodarja devet druzih nesrečnih. Ljudje so imeli uže vse seno in drugo pod streho, in zdaj jii« je ogenj skoro vse uničil. Razen one živine je tuli zgorela neka neumna ženska, katero bo videli ljudje mej ognjem iz vasi leteti, a se je potem zopet nazaj obrnila, in ne da bi jo bil kdo videl, šla v neki hlev, ter ondi konec stori'a. Domače stvari. — (Narodni dom v Ljubljani) Se stavil in v odseke razdelil se je te dni v I/ub Ijani odbor odličnih narodnih mož, ki bode na to delal, da ustanovimo v Ljubljani Nar o d n i dom, vredno središče slovenskega socijalnega in narodnega življenja. — (Miroslav Hubmajer.) Iz hercegovskega in bosenskega vstanka znani naš ro jak Miroslav Hubmajer je odpovedal pretečem teden svojo stavako Blužbo v našej „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani, in odšel zopet v boj na jug, v M a c e d o n i j o k bolgarskim vstaSem, ki so ga klicali. Denes je menda uže doli. — (Dr. J a n e z B1 e i w e i s) še vedno do biva od občin častnega ob^aostva diplome. Ta teden bo mu Se sledeče občine naznanile ča-Btno občanstvo: Loški Potok, Tržišče pri sv. Trojici, Moravče poleg Turna, M a v čiče, Dornberg-Pervačina. — (G. dr. Vošnjak) je včeraj iz Ljubljane Sel na Dunaj v državni zbor, ki Be, kakor uže povedano, vtorek prične. — (Umrl) je 5. dec. v Zagrebu M iti j a Mesie, prvi rektor jugoslovanskega vseučilišča zagrebškega, zmirom dober domoljub in značaj. — (Odlikovanje.) Cesnr je podelil celjskemu sod. predsedniku J. Hei nricherj u, ki je bil prej v Ljubljani, naslov in značaj dvornega svetovalca. — (Someščani!) V nekoliko dneh se zopet vrne iz Hercegovine 8—i'00 reservistov domačega bar. Kuhn ovega polka in lovskih bataljonov. — Gotovo vsakdo želi, da se zdaj vračajoč naSi junaki enako slovesno sprejmejo in pogostijo kot prvi. Da bo to mogoče, Vas uljudno naprosimo v ta namen podpisati, kar pred moč doneskov, katere prijazno sprejemajo: ekspedit za časnike v J. Blaznikovej tiskarni na Bregu, — prodajalnica F. Ks. Sovan na velikem trgu, — prodajalnica J. Fabijana pred šolami in gospoda Franc Doberleta frančiškanskih ulicah. Odbor meščanov za sprejem. — (Iz spodnjega Logatca) se nam piše G. dec: Pri nas se je bralno društvo in požarno društvo vstanovilo in je bil odbor vo Ijen. Živeli logaški narodnjaki! — (Iz Griž pri Žavcu) se nam piše G. dec: Pri dvorazrednej šoli v Grižah blizu Celja je učiteljska in podučiteljska služba raz pisanu. Kompetenti imajo svoje prošnje do 15. decembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Grižah blizu Celja vložiti. — (Na gimnaziji 1 j u b 1 j an s k e ni) so VBled ministerske privolitve ta teden razdelil IV. šolo v dva razreda, da so paralelke sedaj v vseh Štirih razredih spodnjega gimnazija. — (Tonzuro in štiri manjše bi a goslove) je ljubljanski knez in škof 5. t. m podelil 8 bogoslovcem 1. leta. Razne vesti. * (Roparski umor) V Berlinu je urno ril neznan človek 72 let Htaro vdovo Hael. Ta žena nij nikogar pustila k sebi, nij nikomur zaupala, in se ie zmirom zaklepala v svojo sobo. Tu li pomoči, katera se jej je no nudila, nii snrejela. Minolo soboto je prišla neka gospodična k njei, a je bilo vse kakor navadno zakleneno. Povpraševala je v hi$i, in ker stare žene tudi drugi nijso v minolih dneh nikjer videli, ulomili so vrata in našli vdovo pred vratmi ležejo s prebitim čelom. Koliko in kaj je ropar pokral, se ne ve. * (Pogozdna deklica.) Iz Trenčina se poroča 4. t., da so v jedno uro oddaljenem gozdu delavci našli neko stvar in ujeli, o ka-terej se nij takoj vedelo, je li to Človek ali žival. Pokazalo se ie, da je mlada ženska osoba, popolnem divja. Govoriti ne zna nič. Do zdaj se nij moglo izvedeti, kdo da je, a ugiba sa. da je kakova zločinka, ki ie od strahu pred kaznijo zblaznela in ubesla v gozd, kjer je morala už' več let živeti. Odpeljali Bo jo v deželno bolnico. * (Velik tat.) Rotšild je bil ooslal pred kratkim zlata za 1 Va miliiona v Bordeaux da bi se tam v državnej denarnici cekini naredili. Vodja denarnica, Delehecnjie pak je veliko zlata za sebe porabil. Zarad tega so ga zaprli. * (Plače amerikanskih novinarjev.) Urednik „N. J. Suna" ima 12 000, urednik -Tribune" isto toliko tolarjev na leto. Charles Nordhoff piše samo sem in tja kak političen spis v „Heraldu", za to dobiva 10.000 tolarjev. Hascal, urednik „Boston He-ralda" dobiva 10.000 tolarjev. IIenry \Vater son dobiva za souredništvo časopisa „Sonis-ville Courier Journala" 7500, a urednik „Chig. Timesa" G000 tolariev. George W. Curtis za uredovanje „II pers Wecke!ys a" dobiva 10.000 tolarjev. — Pri nas je to pač drugače. Zahvala. P. n. gg. prof. Ant. Artol, Jos. BeiUj, prof M. Karlin, Pot. Mayr ml., dr. J«n. Mencinger. Mat. Pire n dr. Jan. Tavčar so učitelj k>j knjižnici kranjskega šolskega okraja dirovali mnogo knjig munstvonoga u podučnegi zadržaja. Za lopo to darovo izrekam v momi tovarišev prisrčno valiva'd. Kranj, dno 5, decembra 1878. J. Poz dio, predsednik blbl. komisije. Zlata renta.........73 „ 10 1860 drž. posolilo......112 „50 Akcije narodne banke .... 787 „ — Kreditne akni i h.......231 „ 40 London..........116 „ 30 Snool..........9 w 29«/, C. kr. cekini........5 „ 56 Srebro..........100 „ — Državne mark).......57 .45 Za božič in novo leto ča- najprimornejša darilo otrokom jo „Vrtoc", sopis s podobami za slovensko mladino. TrK< h. konditor na kongresnem trgu v Ljubljani, Rvojo -velllco aalogo bonbona, bonbonier, najfinejših sladeic, krhljaka iKletzenbrod), mandolatov, sadja v lepih koških, in sto druzih stvarij. Vanjska naročila so točno izvršujo. u II O. „Tagblattovemu" „iiacht\vachtarju". Pisič'm ljubljanskega „blatta" Napočila doba jo -/lata, Začoli s) pesni kovati In meno po „blatni" valjati. Al' piSito verze, posluž'te so pro/.e, Odovele uža vendar vam davna) so rože, Ja/. hodil po „bregu" še bodem vesel, Ko o „TagbLittu" nikdo ne bode več pel. .losij* 1 :<-^-ai I i. Tulci. 6 decembra: Pri Momi: Bar« M-r/lj ik iz Bi :ke. — Sebneidor Miiller iz Dunaja. — Marsbale iz Londona. Pri Muliveo iz Materijo. — KinetiČ iz Kranja. Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci. 1>r. It ose krepilni balzam, rutjintljiv in tmjisrtttttttvjif sredstvo za ohranitev zdravja, ristitev in v/dr/anje čistoče sokov in krvi ter za pospešenjo dobre prebave, dobiva so pravi po 50 Icr. Ixi 1 gfolđ.. vedno v zalogah: v L j ubijani pri lekarni -carjih t G. Piceoli, Jos. Svoboda, Krasmus Birschitz; v lt u Enotni drž. dolg v bankovcih . . 61 gld. 25 Enotni dri. dolg v srebru ... 62 „55 kr. \V'ir empfehlcn = gnscftiltst.L^: ats Bestes und Prelsvviirdlgstos Die Regenmantel NVagendeoken (Fhchen), Belteinlagen, ZHisioffc der k. k. pr. Pabrik von M J. Elsinger & Stihno | in Wien, Neuban, Zollergasso 2, K^^P Licferanten dei k. und k. KrleEsminiBterium«, Sr. Maj. Kriegsmarine, vider HumanitUtimnatalten ctc. etc. (195—124) AC Trin« tene ▼ Ljnblani 7. docombra t. 1. Plenica hektoliter 6 g!d. SO be.: - rez 4 prid 65 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.* — ovea 2 gld 7r, kr.: — ajda 4 gld 39 kr.; — prosrt 4 gld. 55 k; — koruza 4 gobi. 80 kr.; krompir 100 kilogram«* 3 $'d. — kr.; — fižol ln ktol er 8 »rl. — kr,: mas; k*i< gram — ari £2 kr — OB Ml :' Q0 k ipoh h-i«en —gl. 60 kr.; — špeh povojon — gl. 72 k.: -jajc« po 3 kr.; — mteka liter 7 kr.; — gnvednine .•ilograni 64 kr.; — teletnine 56 kr.; — svinjsko ae»o 48 kr^ — sena 100 kilogfamov 1 gld. 87 kr. alamo 1 goid. 60 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold. 50 kr.; — mehka 5 gld. 50 kr. Gozdni varh se sprejme pri graščini Turii-f»ullou--steiii pole« Litije. Ponudbe se spričevali naj se pošljejo imetji omenjene graščine. (40">—2) h 5£ a ~c+ rt B o 1-1 CO p° "2. h: 13. 5: *r 2 3 p -o * cd 5' co 09 n —•« Cl. • o — 1—1.8» B • S n _^ M< "O li II cd o on m S. 'S * B n • 0 C0 rn » O JI C">< E piiepsijo (božjast) iu vse bolezni v čutnicah zdravi pismeno specijalni /druvuik dr. Killisch v Dren den-u (Neustadt). Zdravil je uže v Črez 11.000 slučajih. (378—5) Mlin oddaljen dve uri od Ljubljane ln jedno uro od Kamnika na Kranjskem, polog reke Bistrico, bo stalno znatno vodno močjo, so proda, v štant da, ali zamenja. Mlin jo na 8 kolesih, ima mehanične stope za pšouo in Booivje, žago, da se režejo dosko, in arondi-ranega svota okolo 50 oralov. To posestvo zamenja 8a tudi za obrestno hišo v Ljubljani, Gradcu, Mariboru, ali pa za kako aroudirano posestvo na Sujcrskein. Ponudbe prevzema F. Mtlllorjev Annoncon-Bureau v IJufclJani. (402—2) i Mi darujemo vsakemu najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kavo Iu Jedi« nože in vilice itd. itd. Od konkurznega upraviteljstva pred kratkim na nič prišlo velike angleške tovarne za britanija-srebro smo dobili poziv, naj vso izdelke od britanija-srebra, ki jih pri nas v zalogi imamo, za majhouo odškodnino prevoza in '/4 delavske plačo darujemo. Ako so vpošlje zneBek ali tudi proti povzetju ceno, ki je pri vsacem izdelku označena, samo za povrnitev treskov prevoza iz Angleškega na Dunaj in majhen dol delavske plače, dohode vsakdo sledeče zastonj. 6 kom. britanija-srebrnih žile ca Jedi, (> kom. baš takovih žile ta kavo, vkupo 12 komadov, stalo jo proj gld. 6, a sedaj atano vseh Iti komadov vkup«- ......... 6 „ britanija-srebrnih namiznih uožev z angleškimi ostrinami, 6 kom baš takovili vilic, vkupo 12 kom., kateri so prej stali gld. 9, stoji zdaj vnela 12 v k upe 1 zajemalka zu mleko, težke vrste, proj gld. 3, zdaj 1 » n Julio, najtežjo vrsto, ud najboljšega britanija-8rebra, prej gld. 4, zdaj ..... Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 2.—, 2.50, 3.— 1 zdo-lico po kr. 50, 75, 80, gld. 1.-, l.*U; uiajolko za kavo ali čaj po gld. 2.—, 2.50, 3.—, 4.— ; sladkorne klešče po kr. 35, f 0, 80, gld. 1, sladkorno pusice po gld. 2.—, 2.80, 4.—, 5.50, 7.—; sladkorno slpnico po kr. 96, 40, 7o, 90, gtd. 1.— ; skieuico za kis in oljo po gld. 2.50, 8.80, d.CO, 4.75, 5.—; piišice za surovo maslo po kr. 7.r>, 95, gld. 1.70, 2.80, 3.25, 4.—; ter šo mnogobrojni izdelki. Osobitega pozora vredno. gld. 1.95 «.25 — .»5 1.25 6 komadov namiznih uožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-src-bra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, li komadov baš takovih vilic, 6 komadov težkih izvrstnih žlic za Jetii, 6 komadov baš takovih žlic za kavo, vkupo 24 komadov, ki so prej stali gld. 15, stane zdaj vwoli ltomiLclov le 4»i