Poštnina olajana v gotovini Maribor Cetrtelc 5. aprila 1934 Stev. 77 Leto VIII. (XV.> MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Urtdniltvo tn uprava: Maribor, Ooapoak« ai.1t/ Taloloa arartalltva 3440, uprava 24M Izhaja razea nedelj« In praznikov veafc dan ob 16. uri / Volja neaaino prajomaa v upravi afl po polti 10 Oln, doatavljon na do« 13 Din / Oglsal po oanika / Oglooo aprojoaaa tudi oglasni oddolok Jutro” v L|ubl|anl t Poštni tekov« ra tun it. 11.400 (MMnmi—l IMMMMTJ.initMaaaaMaz.vmagnnnM« M JUTRA Mučen spor med severnimi Slovani Nesoglasja med Poljsko in Češkoslovaško Koncem tega meseca bo obiskal fran--oski zunanji minister B a r t h o u obe prestolnici severnih Slovanov, Varšavo in Prago, in dasi se je z raznih strani trdovratno zanikalo, da bi imelo njegovo potovanje mimo drugih tudi namen posredovati v sporu med Poljsko in Češkoslovaško, se vendar zdi, da so bile te informacije točne. Zanikanje je Pa tudi razumljivo, tako s strani Varšave kakor s strani Prage, saj noče nobena priznati, da bi bil ta spor tak, da bi bilo potrebno Barthoujevo posredovanje. V resnici bi pa bilo zares potrebno, da se preženejo megle, ki so se zadnje čase zcpet zbrale na poljsko-češkoslovaški meh. Nesoglasja med Poljakj in Čehi ni-So najnovejšega in tudi ne šele povojne-ga daiuma. Med obema slovanskima na-r°doma so obstojali spori že pred vojno na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. Avstrij-ski Poljaki so vodili v Avstriji skoraj vedno in dosledno neslovansko politiko. Na Dunaju so podpirali vsako vlado tudi če je bilo treba proti interesom Čehov, Slovencev In drugih, samo da so dobivali koncesije za Galicijo in Šlezijo. Zato so imeli v Avstriji nekakšno privilegirano stališče in so mogli na Tešinskem celo raznarodovati češki živelj, o čemer nam pričajo mimo drugega tudi Bezručeve »Šlezke pesmi«. Prav zaradi T e š i n s k e g a je nastal tudt tik po zrušenju Avstro-Ogrske prvi resnejši spor med mlado češkoslovaško m obnovljeno Poljsko. Poljaki so reklama ali vse Tešinsko zase, čehi so pa hotel: priključitev tega ozemlja k svoji državi. Nastali so celo oboroženi spopadi in tema je bratska slovanska kri, a spor bi bil posta! lahko še usodnejši, da niso bili tako Čehoslovaki kakor Poljaki takrat preveč zaposleni na drugih straneh in da ni posegla vmes antanta, ki je končno razsodila tako, da je večina ozemlja Pripadla češkoslovaški. Naravno is, da je prišlo tako v Češkoslovaško tudi nekaj tisoč Poljakov, med katerimi je Pa zelo veliko renegatov, to se pravi po-Poljčenih Čehov. Čehi so se postavili popolnoma upravičeno na isto stališče kakor ml Slovenci glede naših nemčurjev, da renegati niso narodna manjšina, do-čim so so Poljaki orientirali v duhu Nemcev, češ, da so vsi ti mešanci čisti Poljaki. Tu so nastale težkoče zaradi ureditve položaja poljske narodne manjšine na Češkoslovaškem, dasi so Čehoslovaki dali pravim Poljakom vse ono kar so jim zagotovile kot narodni manjšini mirovne konference, in še veliko več. Tako je za vsaj 10 let utihnil spor zaradi Tešinskega, dokler se hi letos obnovil v obliki casniških izpadov in obojestranskih polemik. Iniciativo za obnovitev tega spora je dal Krakov s svojo neslovansko, še izza avstrijskih časov orientirano men- taliteto. Napadom na češkoslovaško v krakovskih listih so sledila razna sovražna predavanja, prirejale so se manifestacije in demonstracije in registriranih je bilo celo nekaj prav neljubih incidentov. Če pa hočemo pravilno razumeti kra kovsko mentaliteto, moramo mimogrede omeniti, da je tamkajšnja Poljsko-ltalijan ska liga priredila pred meseci tudi predavanje o »italijanski« Dalmaciji, združeno z manifestacijo za »italijanske pravice« in da se je v istem Krakovu poveličevala »pravica okrnjene« Madžarske. Krakovsko in gališko razpoloženje na-pram Češkoslovaški se je polagoma, da-1 si v znatno oslabljeni meri, prenašalo tudi na ostalo Poljsko. Tako je nastalo r.a Poljskem zastrupljeno ozračje in slišali so se v javnosti (sicer neoficielni) prav sramotni glasovi o »potrebi vrnitve Slovaške Madžarski«, o »potrebi skupne poljsko-madžarske meje«, o »upravičenosti nemških teženj na Češkem« i. t. d. Tudi glasovi, ki so zahtevali priključitev Slovaške in Podkarpatske Rusije k Poljski niso manjkali. Sporazum Varšave z Berlinom je tudi nekaj prispeval k temu, zlasti stališče Poljske, da priznava in o-dobrava priključitev Avstrije k Nemčiji. Na vse to je odgovorila seveda tudi češka javnost, in deloma v enakem tonu. Očitalo se je Poljski, da je nova Avstrija, v kateri so Pojjaki _sploh v manjšini in naštevale so se dosti prebrane številke moči narodnih manjšin na Poljskem. Vsemu temu so se pridružili razni incidenti, aretacije poljskih časnikarjev in kulturnih delavcev, zaplenjenje denarja nekemu poljskemu diplomatu itd., čemur Je sledil izgon velikega števila Čehov iz Poljske. Kot Slovani moramo biti napram tem nebratskim sporom med Čehi in Poljaki absolutno objektivni in naša najiskrenejša želja mora biti, da se činiprej odstranijo. Zato moramo ugotoviti, da niso brez krivde ne eni ne drugi, zlasti kar se tiče glavnega vzroka nesoglasij Tešinskega. To ozemlje in število prebivalstva na njem Je tako neznatno, da nikakor ni vredno, da bi se zaradi njega kalilo slovansko bratstvo. To je potrebno še toliko manj, ko so tako Poljaki kakor Čehi ob koncu svetovne vojne dobili sko raj do zadnjega kosa vse svoje narodno ozemlje in mimo tega še milijonske narodne manjšine. Kaj bi šele dejali, če bi se jim zgodilo to, kar se je zgodilo nam Slovencem, ki smo izgubili veliko tretjino svoje zemlje in ljudi? Tešinsko je zato muha napram slonu in zlasti tako ostra polemika gotovo ni bila potrebna, dasi moramo vendar priznati večji greh Poljakom kakor Čehom. Zato upamo, da se bo Barthouju posrečilo, odstraniti to meglo, ki nas kot Slovane boli. Obnovitev bratstva je velika zahteva časa In vseh slovanskih Interesov! -r. Ponesrečitev obnovitve ostane Francosko prizadevanje za obnovitev antante izza vojne propadlo * Francija mora preorientirati svojo zunanjo politiko LONDON, 5. aprila. Včeraj se je se- j političnih krogih zatrjuje, da bo Fran-stala angleška vlada k prvi seji po cija prisiljena izvesti pregrupacijo Veliki noči, vendar se ne pričakuje od i svojega zavezniškega sistema in sicer te seje nobenih pomembnejših skle pov, ker se bodo diplomatska pogajanja nadaljevala še do konca tega tedna. Včerajšnji rezultat diplomatskih posvetovanj med Parizom, Brusljem, Londonom, Rimom in Berlinom se označuje kot neuspeh francoskega načrta, da se iz londonske pripravljenosti za mir znova vzpostavi antanta iz svetovne vojne. Zlasti italijanska vlada je doslej najodločneje odbila predlog, da bi se osnovala fronta proti Nemčiji. Zaradi tega se v tukajšnjih v prvi vrsti tako, da utrdi svoje položaje v vzhodni Evropi. Zato se tu pričakuje, da bo francoska diplomacija načeino sprejela angleški memorandum o razorožitvi ter storila vse, da se zaostrijo italijansko-uemška naspro tja v Podonavju, zlasta pa da izvede zbližanje med Poljsko in državami ma le antante. Temu namenu bo po zatrdilu informatorjev namenjeno tudi Barthoujevo potovanje v Varšavo in Prago, a obiskal bo tudi Bukarešto in Beograd. laponski atentat na Singapur OBLASTI ODKRILE ZALOGE EKSPLOZIVA, KI BI LAHKO ZRAK VSE MESTO. DVIGNILE V LONDON, 5. aprila. Iz Slngapura poročajo senzacionalno vest, da se Je tamkajšnjemu redarstvu posrečilo najti sredi mesta ogromno skladišče eksploziva. Skladišče je bilo tako veliko, da bi se mogio vse mesto dvigniti v zrak. Nobenega dvoma ni, da gre tu za zaroto proti varnosti tega največ’ega oporišča angleške mornarice v Aziji in bi v primeru uspelega atentata bile ogrožene tamkaj- šnje pozicije Velike Britanije. Kolikor je bilo mogoče izvedeti sta bila doslej prijeta dva Kitajca, ki sta delala po nalogu neke druge države, ne Kitajske. Očito je, da gre tu za Japonsko, kateri je Singapur trn v peti, ker preprečuje svobodo njene akcije v Aziji. Če se uresničijo sum nje, da so tu vmešani Japonci, je čisto gotovo, da se bodo odnošaji med Velikn Britanijo in Japonsko znatno poostrili. Nevarnost desničarskega puča v Nemčiji ZANIMIVA POROČILA ANGLEŠKIH LISTOV. GENERALI IN MONARHISTI NEZADOVOLJNI ZARADI POLJSKE. BERLIN, 5. aprila. Angleški dopisniki javljajo svojim listom, da se vedno bolj veča spor, ki obstoja med narodnosocia-listično stranko In državno vojsko. Voditelji vojske so posebno nezadovoljni zaradi vzhodne politike vlade, to je zaradi pomirjen ja s Poljsko. Tako, trdijo ti dopisniki, raste v vojski vedno bolj ugled bivšega kancelarja generala Schleicherja. Nekateri listi poročajo v zvezi z zadnjim govorom ministra Hessa, ki je sam priznal možnost desničarskega puča, da tak puč ni izključen ter bi bil započet iz vrst vojske in monarhistov. Vojaški krogi in monarhisti iz Vzhodne Prusije so slino nezadovoljni zaradi spr razuma s Poljsko. MSsiia podkancelaria von Papena PODKANCELAR SE MUDI V ITALIJI, DA BI DOSEGEL PRI VATIKANU NOV MODUS VIVENDI. RIM, 5. aprila. Bivanje nemškega pod-kancelarja von Papena v Rimu se spravlja v zvezo z novimi nesporazumi, ki so se pojavili med Nemčijo in Vatikanom. Vatikan je vznemirjen zaradi ukinjenja katoliških mladinskih organizacij in oviranja katoliških organizacij pri delovanju na kulturnem in prosvetnem področju neodvisno od podobnih društev in Institucij narodnih socialistov. Katoliška mladina je nasilno priključena Hitlerjev] mladini, kjer je pod uplivom protestan- tov, ki se povsod trudijo pridobiti jo za svojo veroizpoved. Po informacijah Iz Berlina so Hitler in nekateri drugi zmernejši voditelji za sporazum z Vatikanom In ugoditev njegovim zahtevani, da se katoliška mladina prepusti vodstvu katoliških organizacij. Hitler in njegovi trdijo, da je v Nemčiji 20 milijonov katolikov, ki jih ne smejo teratl v nasprotni tabor. Naloga von Papena je sedaj, da izdela v duhu Hitlerjevih jnstrukcij nov modus vlvendi za nemške katoličane. Obsedno stanje v Parizu? PARIZ, 5. aprila. Če bi se zaradi vladnih odredb, ki se pričakujejo danes, pojavili nemiri, katere napovedujejo državni uradniki, ki so nezadovolj ni z znižanjem plač, je vlada sklenila takoj proglasiti nad vsem Parizom obsedno stanje. V ta namen so bila že včeraj poklicana v Pariz velika vojaška ojačenja z dežele. Pa tudi redarstvo je stalno v alarmni pripravljenosti. FRANCOZI ZANIKAJO. * PARIZ, 5. aprila. V službenih krogih kategorično zanikajo vest, katero je objavila neka tuja agencija, trdeč, da se bo pristanišče v Calaisu spremenilo v bazo za francoske podmornice. HENDERSON V PARIZU. PARIZ, 5. aprila. Predsednik razoro-žitvene konference Henderson pride jutri semkaj in bo ostal tu 3 dni. Sestal se bo z Barthoujem, ki ga bo obvestil o sklepih francoske vlade zaradi varnosti in razorožitve. NEMŠKO KRITJE PADA. BERLIN, 5. aprila. Včeraj je bilo objavljeno poročilo nemške Državne banke, iz katerega sledi, da znaša njeno kritje samo 6.7 odstotkov. Še prejšnji beden je znašalo kritje 8 odstotkov. Papen obišče Duoai? RIM, 5. aprila. Nemški državni podkancelar vqn Papen, ki se mudi že izpred Velike neči v južni Italiji, na merava po vesteh, ki so se danes razširile v tukajšnjih političnih krogih, ob vrnitvi v Berlin obiskati Dunaj. Nemško poslaništvo v Rimu te vesti ne po trjuje in ne zanika. HANSI N1ESE UMRLA. DUNAJ, 5. aprila. Znana gledališka in filmska igralka Hansi Niese je danes umrla. MAROŠKI SULTAN V EVROPI. RABAT, 5. aprila. Maroški sultan obišč: Franoijo, kjer bo ostal več tednov v nekem kopališču. JAPONCI ZA ENAKOPRAVNOST NEMČIJE. TOKIO, 5. aprila. V listu »Japan Advertiser« je objavil baron Sakotani, član gornjega doma, apel na vse državnike na svetu, naj priznajo Nemčiji, kakor tudi vsaki drugi državi na svetu pravico do lastne obrambe. Nadalje navaja 10 točk, pod katerimi bi se Japonska mogla vrniti v Ženevo in zahteva v glavnem revizijo vseh dosedanjih aktov Društva narodov. Ena izmed 10. točk je tudi ta, da se omogoči tudi Nemčiji vrnitev v Društvo narodov. V političnih krogih se zatrjuje, da ta apel ni izšel brez vednosti in volje vlade. Stna 2. Mariborski »V e Čer ni k« Jutra Mariboru, dne S. IV. 193T mm«■■MMBBHm Dnevne vesti Jz vojaške stažbe. V Beogradu je napravil izpit za kapetana mariborski rojak artilerijski poročnik g. Vilko Ogore-lec, sin upokojenega nadučitelja g. Ogo-relca. Mlademu slovenskemu častniku naše iskrene čestitke! Iz banovinske službe. Ostavko na banovinsko službo je podal banovinski sekundarni zdravnik v splošni bolnišnici v Mariboru dr. Janko Benedik; v višjo položajno skupino je napredoval pisarniški uradnik Rudolf KolavčiČ pri okrajnem glavarstvu Maribor, levi breg; vpoko-jena pa sta banovinski služitelj v mariborski splošni bolnišnici Marko Kramberger in banovinska služiteljica istotam Elizabeta Pepelnakova. Iz železniške službe. Premeščeni so po službeni potrebi; prometnik Henrik Fabijan iz Pliberka v Prevalje, prometnik Franc Smodiš iz Ivanjkovcev na Pragersko, prometnik Stanislav Čretnik iz Kctoribe na Zidani most, telefonist Franc Žnidarič z Zidanega mosta na Pragersko, zavirač Rudoli Likavec iz Ljubljane Ekskurzija v Palestino. Ob priliki le-vantskega sejma v Tel Avivu priredi etru štvo »Putaik« veliko ekskurzijo v času od 21. aprila do 16. maja (Zagreb - Beograd - Solun - Atene - Pirej - Jafa -Porsert - Kairo, Aleksandrija in nazaj). Prijave do 7. aprila, kakor tudi vse podrobne informacije, preskrba vizumov in valut pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova c. 35 tel. 21-22. Ponesrečen kolesar. Ko je včeraj popoldne kolesaril po Ruški cesti posestnik Mihael Robrešek, ga je doletela hujša nezgoda. Izgubil je oblast nad vozilom in padel tako nesrečno, da je obležal hudo poškodovan v nezavesti in so ga morali poklicani reševalci prepeljati v bolnišnico. K vojakom potrjeni dijaki, ki še niso končali svojih študij, naj najkasneje do 15. t. m. zaprosijo za odložitev kadrske službe, če tega še niso storili, ker bodo sicer brezpogojno vpoklicani in se nji' hove naknadne prošnje ne bodo upošte vale. Prošnje naj naslovijo s kolkom za v Maribor in prometnik Miha Ferenčak 5 Din ter jim priložijo še kolek za 20 Din. iz Maribora k prometno-komercialnemu oddelku ljubljanske direkcije. Pisatelj France Bevk izpuščen. Naši listi so obširno poročali o aretaciji in konfinaciji znanega goriškega pisatelja Franceta Bevka in se zgražali nad krivico. ki se mu je zgodila. Pisatelj Bevk je bil konfiniran na otoku Ventotene. Včeraj pa je bil izpuščen iz konfinacije in se je že vrnil v Gorico. Poroke. V Mariboru so se te dni poročili: Edvard Zepan, železničar in Angela Beraničeva. posestnikova hči iz Cirkovc; Franc Krajnc, delavec in delavka Marjeta Niklova; Franc Repo lusk, strojevodja in blagajničarka Ema Karnerjeva; France Has, zasebni uradnik in Hilda Radičeva, hčerka restavra- Prošnji morajo priložiti tudi z 20 Din kolkovano potrdilo šole, da so redni u-čenci. ) Važno za vojne invalide! Mariborska garnizija je razpisala zakup kantine v Meljski vojašnici. Vojni invalidi v Mariboru. ki bi reflektirali na zakup kantine, se pozivajo, naj se čimpreje zglase v društveni pisarni na Rotovškem trgu v ponedeljek, sredo ali soboto med uradnimi urami od 9. do 11.. kjer dobe vsa podrobnejša pojasnila. Za veliko sokolsko tombolo v nedeljo. 8. aprila so razstavljeni dobitki od danes naprej v garaži hotela »Orel« na Grajskem trgu. 11 tombol, med njimi 5000 Din v gotovini, in izredno veliko ostalih dra- terke; Jože Repnik, delavec in posestni-. kova hči Otilija Ramutova; France gocenib dobitkov čaka na srečne dobit Knehtl, trgovski pomočnik in gospodinja nike. Kupujte tablice! Justina Koblarjeva; Konrad Kajnih. pe-kovski pomočnik in šivilja Štefka Veko-1 n jeva iz Hoč. Bilo srečno! Razpisana zdravniška služba. Pri ba-1 Krajevna organizacija JNS za V. ina gdalenski okraj. Prihodnja redna odbo rova seja bo v ponedeljek dne 9. t m. ob 20- uri v gostilni Golob »Pri lokoino- uovinski splošni bolnišnici v Mariboru je tjvig y Franl{fVpan0Vj ulici. Udeležba za razpisana služba zdravnika uradniškega pripravnika. Prosilci naj vložijo prošnje lavna, kajti imela je že lepo predavanje kmetijskega referenta g. Žnidariča in dva praktična tečaja o pravilnem sajenju, obrezovanju in negovanju. Zanimiv je bil tečaj 11. marca v Štrigovi, ki se ga je udeležilo okrog 300 oseb. V nedeljo 25. marca je bil sličen tečaj v sado-nosniku ge. Stajnkove. Oba tečaja je vodil iz prijaznosti priznani drevesničar g. Štampar. V prakso so posegli tudi naši pridni absolventi raznih kmetijskih šol, med njimi Stanjko, Fiau, Reich in Kramberger. Podružnica šteje 111 članov in ji predseduje upokojeni učitelj g. Zacherl. Ker potrebuje podružnica numo še tretjo škropilnico, bo priredila na belo nedeljo zvečer v Zavrtnikovi gostilni tombolo- Ljudska univerza v Mariboru. V prepričanju, da ustrežemo našemu občinstvu, smo prevzeli na hitro izven programa skupno s tukajšnjim Angleškim krožkom interesantno predavanje znanega londonskega profesorja mr. F. L. Ed-wardsa, ki je na turneji in pride sedaj iz Beograda. Predaval bo na podlagi izbranih skioptičnih slik o angleški arhitekturi sedanjosti in preteklosti, in sicer v petek 6. aprila ob 20. uri. Tudi onim slušatebem,- ki ne obvladajo .nvlešči.e, bo nudilo predavanje velik užitek in pa spoznanje zelo interesantne, nam malo znane angležke arhitekture. Saj bodo slike najboljši tolmač! Opozarjamo, da je angleška stanovanjska kultura r.e; c-kosljiva in bo gotovo g. profesor posvetil notranjosti arHeške hiše potrebno pažnio. — Angleški krožek pa poziva svoje članstvo, naj se zanimivega in poučnega predavanja udeleži v čim večjem tevilu- Gasilska razstava. V okviru XV. Ljub-janskega velesejma spomladi leta 1935 se bo vršila v smislu soglasnega sklepa seje osrednjega odbora Gasilske zaied-nice dravske banovine gasilska razsta va. ki bo prva te vrste v Jugoslaviji. Izvoljen je že poseben razstavni odbor, ki bo takoj pričel priprave, da bo ta razstava res nudila tp, kar bo pripomoglo našemu gasilstvu do pravega zasluženega ugleda med vsemi sloji prebivalstva. O obsegu te razstave bomo mogli kmalu več poročati. Radio Ljubljana. Spored za petek 6. tm.: Ob 12.15: češka lahka orkestralna glasba: t?.45: poročila; 13: čas. reproducirani vokalni koucert; 18: kmečka kapela, igra na ploščah; 18.30: izleti za nedeljo; 19: francoščina: 19-30: predavanje Narodne obrane; 20: prenos iz Zagreba: 22: čas, poročila, tadio-iazz. Narodno gledališče REPERTOAR. Četrtek. 5. aprila ob 20. uri: »Gorenjski slavček«. Red A. Petek, 6. aprila ob 20. uri: »Vijolica 2 Montmartra«. Red B. Gostovanje En* ke Druzovičeve. Sobota, 7. aprila ob 20. uri: »Rože v snegu«. Zadnjič. Globoko znižane cene. (Od 20 Din navzdol.) Prihodnja uprizoritev najboljše letošnje operetne predstave »Vijolice z Mont martra« bo v petek, 6. tm. za red B. Tudi pri tej predstavi gostuje v naslovni partiji Erika Druzovičeva, odlična J članica zagrebške opere, ki je tej opereti pripomogla do popolnega uspeha. Prva ponovitev pravljične igre »Jurček« bo v nedeljo, 8. t. m. ob 15. uri. Delo je ob premieri prav ugajalo in deco izborno zabavalo. Pri tej otroški predstavi veljajo znižane cene. »Rože v snegu«, poslednjič v sezoni in po globoko znižanih cenah. Opereto »Rože v snegu«, ki si je ob začetku letošnje sezone radi svoje krasne, mestoma kar operne muzike, takoj osvojila simpatije občinstva, uprizore v soboto 7. t. m. poslednjič v sezoni in po globoko znižanih cenah. (Od Din 20 navzdol.) Grajski kino. Danes zadnji dan »Velika ljubezen mladega- princ: z Wiilyjem Fritschem. Naš prihodnji velefilm »Carica Katarina« z Eliz^eto p.”-»erto'"- Kino Union. Od danes četrtka dalje •Na stranpoti življenja«, v.lefilm izredne lepote z Johnom Bolesom in Ireno Dunne v nemškem jeziku. z. v Mzritoru. Omtoz^m «1. *<- k*** S Strankazsto-Mna tasta Jefoo 29.70. I umetnostni stroki, (-tj- Pri motnjah prebave, želodčnih bo ' -činah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, o-slabclosti, nevolii do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo iii mirno spanje. Po/: izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vozne olajšave. Jadranska obala, zdra ' vilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča po 10-dnevnem bivanja četrtinska vožnja pri povratku na železnici. Novi Sad: Sejem plemenske živine 14.—17. aprila. Polovična vožnja od 12.—19. aprila. Legitimacija Din 20.— Skoplie: 20-tetnica prvih rekrutov iz Južne Srbije. Četrtinska vožnja v času od 10.—19. aprila. Legitimacija Din 10. Avstrija: Po 10-dnevnem bivanju v pred sezoni od 1. aprila do .30. junija 50% popusta pri povratku iz letovišč. Basel: Vzorčni sejem 7.—17. aprila. Popusti na železnicah. Bruxelles: Mednarodni sejem od 4.—18. aprila. Popusti na železnicah. Tunis: Industrijski in poljedelski sejem od 14. aprila do 4. maja. Popusti na železnicah in parnikih. Rim: Sveto leto podaljšano do 31. maja. Polovična vožnja. Rim: Zgodovinska razstava še do 21. aprila. 70°/« popusta na železnici. Milan: Vzorčni sejem in Turin: Modna razstava od 7.-27. aprila. 70% popusta na italilan skih železnicah. Italija: Za vse kraje po 6-dnevneni bivanju polovična vožnja na italijanskih železnicah. Vse uadalinle informacije, nabava kart, valut itd. pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta •35, Tel. int. 2122. Otvoritev rednega potniškega letalskega prometa med Ljubljano ter Zagrehom in Sušakom bo 1. maja. Razen tega bo 1. maja otvorjena proga Ljubljara—Celovec. Zasačen tihotapec. Na velikonočno nedeljo zjutraj so obmejni stražniki aretirali delavca Antona L-, ki je nameraval rano zjutraj prekoračiti našo mejo. V nahrbtniku je uosil nad 8 kg saharina, več zavojčkov vžigalnik kamenčkov in vžigalnikov. Tihotapcu so stražniki blago zaplenili in ga izročili finančni oblasti, njega samega pa v zapore mariborskega sodišča. Živalske kužne bolezni. V Sloveniji se je po stanju z dne 25. marca pojavila svinjska kuga na 33 dvorcih, svinjska rdečica na 9. steklina in perutninska kolera pa na 1 dvorcu. Za zaščito ribjega zaroda. Na podlagi zakona o ureditvi kmetijskega ministrstva in zakona o ribolovu je kmetijski minister naročil pristojnim oblastem, naj strogo pazijo, da se zagotovi in omogoči svobodna vrnitev rib s poplavbenih zem Ijišč v tekoče vode in da ograditev voda, ki se odtekajo s poplavljenih zemljišč in mlak, ne bo nikjer večja kakor to določajo zakoni in predpisi o ribolovu. Vsak prestopek morajo oblasti najstrožje kaznovati. V Mariboru, dne 5. FV. 193?. Mariborski »V e 2 e r n I k« Jutra Pokl!cna svetovalnca v Mariboru Pojasnila iniciaforiev akcije za to ustanovo 2 ozirom na razne ankete, ki so se vršile sedaj, a tudi že v prejšnjih letih v tej zadevi, kakor z ozirom na notice, ki so se pojavile po naših časnikih, bo gotovo dobro, če se naše občinstvo malo ilife seznani s to zadevo. 2e tekom mnogih let so čutili naši pedagoški in pa gospodarski krogi živo potrebo po svetovalnici, ki bi znala ugotoviti na znanstveni podlagi sposobnosti ir. spretnosti nase obrtniške, trgovske in industrijske mladine in ji izbrati ua tej podlagi najbolj odgovarjajoče delo. V našem mestu so že poslovale in tudi sedaj deluje taka posvetovalnica kot nek priključek tukajšnje borze dela. Storile so nedvomno marsikatero koristno delo, vendar jim je manjkala še prava znanstvena podlaga, strogo določen delokrog in kvalificirano osebje. Lansko leto pa je izšla iniciativa s strani kr. banske uprave in je bila tukajšnja »Ljudska univerza« povabljena, da se resr.o pobriga za ustanovitev poklicne svetovalnice v Mariboru. Dala ji je tudi majhno subvencijo, da pošlje primernega pedagoga na izvežba-nje v Zagreb ali Beograd, kjer poslujejo z izbornim uspehom take svetovalnice že nekaj let, in da poskusi doseči moralno is* matericlno podporo s strani mest-negž magistrata ter naše obrti, trgovine in industrija. ■ V očigled velike koristi, ki bi jo mogla Nuditi taka poklicna svetovalnica, se je mestno načelstvo odzvalo povabilu Ljudske univerze ter sklicalo anketo naših gospodarskih, pedagoških krogov in drugih. Pretežna večina navzočih je potrdila veliko potrebo take ustanovitve, le dva gospoda sta bila mnenja, da zadostuje za sedaj svetovalnica pri borzi dela v obstoječi primitivni obliki, na ustanovitev prave svetovalnice pa naj se čaka, dokler bi uredila banska' uprava to vprašanje za vso Slovenijo in obenem tudi ustanovila vajeniški dom. Temu nasproti so zastopniki »Ljudske univerze« zavzeli stališče, naj se nikakor ne odbije ponujena pomoč banske uprave in se nai ne čaka. dokler bo ustanovljen tudi ' teniški dom. Poklicna svetovalnica ima svoj lastni, točno določeni delokrog ir. ni nikakor navezana na delovanje vajeniškega doma. Nasprotno pa, če bo enkrat že poslovala, bo zamogla le pospešiti. ustanovitev tudi prepotrebnega vajeniškega doma v Mariboru. Dolžnost na šega mesta je, da pokaže, da zamore tudi z lastnimi močmi ustvariti kaj pometnb nega. Saj služi prav naša »Ljudska univerza« kot dokaz, da zamore prekositi naše mesto na enem in drugem področju tudi centralo. Še nekaj opomb zaradi finančne strani vprašanja. Pojavila se je v časnikih v tej zvezi ogromna številka pol milijona, ki nima drugega namena, ko da plaši r.a-še občinstvo. Nasprotno, želo neznatni so stroški za tako ustanovitev. • Mestna občina bi morala nuditi dve sobi, naši gospodarski krogi bi morali prevzeti enkrat vse nabavne stroške, približno 15.000 Din. banska uprava pa dati vsa- Kot smo že na kratko poročali, je imelo mariborsko Ribarsko društvo pretekli petek svoj letošnji redni občni zbor v lovski sobi hotela »Orel«; Lahko ugotovimo, da se je društvo zavedalo V polni meri svojih dolžnosti ter stremelo s svojim delom vedno zajem, . Krmljenje mladega zaroda se je vršilo od 16. aprila do 24. maja. Od mladega zaroda je društvo vložilo v društvene potoke 63.000 ribic, ostalih 45.500 pa je društvo oddalo raznim drugim interesentom. Za gojitev rib je prejelo društvo od banske uprave 2000 Delovanje mariborskega Ribarskega društva v preteklem letu „ Referati letos >}eqa občnega zbora Koloman Mlkszath: V Zenska bula v Smargasi jc vladala lepa kraljica Mirta, ki si je vbila v glavo, da so moški malopridneži. (Sicer pa je tako tudi moje mnenje.) Izdala je torej strog zakon: ako kak moški kako žensko zapelje, sme ženska zahtevati, da se dotičnik ž njo poroči, ali pa, 6s ga hoče strožje kaznovati, za-tevati njegovo smrt. Tako so živele ženske poslej jako prijetno. V deželi je bilo mnogo porok, in kraljica Mirta je bila zelo ponosna, da je rzdala tako krasen zakon ... Nekega jutra se je zgodilo, da sta prišli v kraljičino sprejemnico dve dami. Nad vrati je visel krvav meč. na mizi pa je bilo razprostrtih več vencev za neveste. Zakaj pri takih prilikah se je uporabljalo le to ali ono. Tožiteljici sta bili lepi: ena rjavka z blestečimi sokoljimi očmi. zavitim nosom in črnimi kodri; druga krotko zroča in zlatolaska. »Cesa želite?« je vprašala kraljica Mirta. »Neki vitez me je zapeljal.« je dejala •"javka in zabliskala z očmi. »Mene tudi,« je zajecljala zlatolaska in novesila oči. »Kdo si ti?« je vprašala kraljica rjavko. »Jaz sem Arota, hči trgovca.« »In kako se zove on, ki te je zaplel v svoje mreže?« »Vitez Bolus, gardni stotnik.« Zlatolaska se je zdrznila. »Jaz sem Delma in sem hči ladjedel-ca.« »Koga obtožuješ?« »Bolusa, gardnega stotnika.« Zdaj se je zdrznila rjavka in njen obraz je zalila temna rdečica. »Bolus, gardni stotnik?« ie vzkliknila kraljica in ustnice so se ji tresle od jeze. »Dve naenkrat? Tako nemoralnega moža še ni bilo v moji deželi. Rabelj!« Rabelj, ki je sta! v rdečem plašču zunaj v predsobi ter se s porok čakajočim duhovnikom prijetno razgovarjal. je vsto pil. ko je čul klic. »Pojdi in privedi sem Bolusa, gardnega stotnika.« Kmalu je prišel stotnik. Bil je krepak, lepo vzrasel mladenič z velikimi, naprej stoječimi čeljustmi in precej plešaste glave. Nikakor ni imel totej posebno zapeljive zunanjosti. »Ali veš, česa si obtožen?« »Vem veličanstvo.« »Priznavaš?« »Priznavam.« Kraljica je bila od jeze vsa iz sebe ir. se je okrenila k gospodičnama. »Saj poznate moj stTogo Izvršujoči zakon, ki dovoljuje le dvoje zadoščenj. Katero volita?« »Naj se poroči z menoj!« je rekla Delma. »Naj umre!« je dejala Arota. Kraljica se je ustrašila. Oboje ni mogoče. Zdaj je čutila, da jc »ženska bula« (kakor so zvali njen zakon) velika neumnost. In zaradi nje so njo slavili vsi vladarji sveta kot veliko kraljico! Mirta je začela prositi: »Arota, vzemi si Delmo za vzgled! Glej. kako je krotka, velikodušna. Srce ima golobje. Taka mora biti ženska. In potem misli tudi name: nesrečna bi bila. ako bi ne mogla zakonu ugoditi. Prosim te Arota, bodi usmiljena!« Arota se je borila dolgo sama s seboj končno je pa rekla: »Dobro. Želim isto, kar želi Delma.« Mirti je odleglo. Toda takoj je dejala nejevoljna: »Zopet nov zapetljaj! Nanj nisem mislila. On vendar ne more vzeti obeh za ženo!« — po kratkem premišljevanju se je obrnila k stotniku: »Mislim, ,da je tu samo ena pomoč; izberi si sam!« Bolus je ogledoval dekleti. Tam je stala trmasto ponosna Arota, tu krotka, vitka Delma. Nekaj hipov se je obotavljal, potem pa je dejal odločno: »Izbral sem Aroto, veličanstvo.« Arota je dvignila še ponosneje svojo glavo in obraz ji je zažarel v triumfu. »Ti nehvaležni podli človek!« je zakričala Delma. »Kraljica, jaz želim smrt tega človeka!« Kraljica sama je bila silno ogorčena, Stran 3. Din podpore za ikre, od kmetijskega ministrstva pa 12.000 Din za ureditev vali-šča in nabavo mladic. Za dvig sulčjega zaroda je odbor naročil od Ribarskega društva v Celju 10.000 mladih sulčkov ter jih vložil v društvene revirje v Dravi. Glede obveznega vlaganja ribjega zaroda plemenitih rib je izdala kr. banska uprava r.aredbo. po kateri mora vsak zakupnik. odnosno lastnik ribolovne pravice vložiti v svoje revirje dokazano vsako' leto primerno število zaroda, sicer bo strogo kaznovan. Da se izenačijo zaščitni ukrepi za' potočno postrv za vse potoke, ki izvirajo na Pohorju in Kozjaku, ie 'društvo zaprosilo bansko upravo še za dovoljenje v 5 potokih, kar je tudi doseglo, tako, da velja sedaj za vse potoke zaščitna mera 22 cm. Pri zaščiti ribarstva so društva poleg banske uprave z veliko uvidevnostjo podpirala vsa o-krajna glavarstva, ptujska orožniška četa ter vse orožniške postaje, nadalje veterinarski nadsvetnik g. Hinterlehner. stotnik g. Gošler ter razni drugi dobrotniki. Društvo je v preteklem letu imelo ribolovno pravico v 17 postrvjih potokih in v 10 dravskih revirjih. Gospodar voda g. Sčhmautz je poleg vestnega opravljanja tekočih poslov svojega delokroga izdelal tudi točno in pregledno karto vseh revirjev v porečju Drave in Mure. Z letošnjim letom se je uvedlo tudi zbiranje statističnih podatkov o postrvjem in sulčjem lovu. Društvena knjižnica riiidi mnogo prvovrstnega in vsestranskega strokovnega čtiva. Ozko v zvezi z delovanjem in uspehi društva je tudi vprašanje lastnega glasila. V kratkem bo izšla že prva številka, ki se bo imenovala »Ribiškolovski vestnik«. Ki bo izhajal na leto v 6 Zvezkih. Splošna gospodarska kriza tudi Ribarskemu društvu ni prizanesla ter se’ je blagajnik g. Greiner moral vse leto boriti z denarnimi težkočami. Prihranki, ki jih ima društvo naložene, so pod zaporo, večje podpore in darovi so izostali, a znižati se je morala tudi licenčna pristojbina za razne revirje; tako je društvo bilo v glavnem navezano le na dohodke članarine. Sokolstvo Izredni občni zbor Sokolskega društva Maribor — matica.. Sokolsko društvo Maribor - matica ima v četrtek 12. t. m. ob 19. uri v gornji mali dvorani Narodnega doma izredni občni zbor z naslednjim, dnevnim redom: Poročila funkcionarjev, volitev nove uprave in raznoterosti. Če ob določeni uri ne bo navzočih dovoljno število članov, bo občni zbor uro kasneje z istim dnevnim redom, ne-oziraje se na število navzočega članstva. Bratje in sestre, vaša dolžnost je, da se občniega zbora zanesljivo udeležite! — Zdravo! da gospod Bolus ni izibral Delme, ki m« je rešila življenje. . »Zares,« je rekla, »ta človek zasluži smrt. Ker prosiš, .zdaj tudi ti Delma. kakor je prosila prej Arota, da naj umrje, zgodi se vajina volja! Rabelj, pojdi po meč!« Tedaj je vzkliknila Arota obupano: »Ne, ne. kraljica! Sklicujem se na'zakon. Ne pustim ga usmrtiti, ker oti bo moj mož.« Kraljica je prebledela. »Mar ste blazne ve ženske? To se pravi: jaz sem blazna, ker vas ščitim pred moškimi, namesto da bi ščitila moške pred vami... Kancelar, raztrgaj žensko bulo in jo vrzi skozi okno!« Kancelar je raztrgal bulo in jo vrgel na smetišče. Od takrat delajo moški po vsem svetu z ženskami, kar hočejo. TRIKRAT OŽENJEN Z ISTO ŽENO. Ameriški advokat Joe Brassles je postavil zanimiv rekord. V zadnjih petih letih se je trikrat oženil in ločil, in to vselej z eno in isto ženo. Ko se je tretjič ločil, je izjavil, da je končno uvidel, da s svojo ženo, s katero je trikrat poskušal svojo zakonsko srečo, ne more postati srečen. Svojim prijateljem je dejal, da se četrtič ne bo več oženil z njo. Najbrže pa tudi ta njegova prisega ne bo držala in si jo bo nakopal še četrtič na vrat. Stran 4. Mariborski »VeCernik« Jutra V Mariboru, dne 5. IV. 193-. MARIJ SKALAN: 27 Roman Iz prazgodovine človeštva. *In naposled, mar nisva človeka, prav taka, kakršna sta bila onadva? Kako in zakaj bi smeli oni sramotiti nas in nas pobijati samo zaradi tega, ker sva drugačne polti kakor so oni? Mar nismo vsi ustvarjeni h duha Njega, ki je nas vseh najvišji gospod? Ne vdam se!* »Resnico govoriš,« je potrdil Burani ak Savadagaku, ki se je vedno bolj razvnemal, »toda kdo se bo oziral na najino modrovanje? Vse bolj se mi zdi, da bi bilo najbolje tajiti. Midva nisva bila v zabavišču, nisva se z nikomer sprla in nisva nikogar ubila. Naj nama dokažejo.« »Prepustiva vse to princu princev. Njemu morava povedati po pravici. On naj odloči, kaj nama je storiti!« »Dobro,« se je vdal Buramak, »starejši si in jaz sem samo tvoj pribočnik. Stori kakor se ti zdi. Moja dolžnost je poslušati te in izpolniti kar mi ukazuješ. Govoril sem samo, ker se bojim, da sva i po nepremišljenosti zapravila življenje in povrhu še dekleti, ki naju ljubita.« »Bodi kakorkoli,« je dejal Savadagak. »Vojaka sva in vojaku ne sme biti smrt nič strašnega. Kdor se je boji, ni vreden življenja.« Prispela sta do trga, ki je ločil meščanski del prestolnice od dvorne četrti. Meg la se je polagoma redčila. Pred seboj sta zagledala medle obrise dvornega obzidja in straže na njem. Pospešila sta korake, zavila okoli prvega ogla in dospela do vrat oddelka za tuje čete in odposlanstva. Srce jima je hitreje bilo, ko sta se približala stražam in pozdravila, ko pa ju ni nihče ustavil In sta lahko nemoteno vstopila, ju je zopet prevzelo upanje na srečen iztek. »Rešena sva,« je vzkliknil Savadagak, ko sta bila v svoji sobi; »ničesar ne vejo.« »Ne hvali dneva pred večerom!« je ugovarjal Buramak. »Ce še ne vejo, bodo pa izvedeli. Sicer pa: morda vejo in so naju le pustili v past...« »Požuriti se morava do princa,« je odvrnil Savadagak ter hotel sesti, toda prav tedaj so se nenadoma odprla vrata in med dvermi se je pojavil poveljnik Ama-razis z dvema dvornima častnikoma in osmimi oboroženimi stražarji. Savadagak in Buramak sta se zdrznila in prebledela. Vedela sta, da sta ujeta in izgubljena. »V imenu faraona faraonov Semiša 0-firisa, ki je najvišji gospod in sodnik, vaju pozivam, častnika kralja kraljev Ila-magada, pribočnik Savadagak in tekač Buramak, da odložita orožje in mi sledita!« je zaukazal Amarazis. »Kam in zakaj?« sta vzkliknila oba hkrati. »To bosta izvedela,« je odgovoril kratko in trdo Amarazis. »Storita, kar sem vama velel!« Savadagak in Buramak nista spregovorila, še spogledala se nista, pa sta vendar začutila oba hkrati isto vprašanje, ki jima je kakor blisk preklalo možgane: »Naj se upreva ali vdava? Upreti se. pomeni smrt, pomeni konec,« sta doumela. »Vdati se pomeni izročiti se na milost in nemilost sodbi.« Vse to jima je v odlomka sekunde preletelo razum in roka je mehanično segla za pas ter izdrla vo- jaško bodalo. Molče, brez besed sta stopila med oborožene stražarje in odšla z njimi. Pred četo je stopal Amarazis, za njo sta šla dva dvorna častnika. Šli so čez več dvorišč in skozi več vrat, dokler niso dospeli do velikega, v terasah zgrajenemu stolpu podobnega poslopja. Pred vrati so stale štiri vrste straž, oboroženih do zob. Njiliov zapo-vednik je brez besede odprl tesna kovinska vrata. Za njimi se je iztegnil v temino dolg, z vlažnim, po trohnobi smrdečim zrakom napolnjen hodnik. Amarazis je obstal pri vhodu; Savadagaka in Buramaka sta spremila do notranjih ječ le častnika s stražarji. Azetka sta videla, kako so se na obeh straneh hodnika vrstila kovinska vrata in sta uganila: ječe. V eno teh ječ so pahnili stražarji tudi njiju. Ko so se vrata zopet zaprla, sta ostala v popolni temi. Z rokami sta otipala svoje novo stanovanje in ugotovila, da je njuna ječa tesna, komaj tri ali štiri korake dolga in prav toliko široka celica brez okna in brez vsake opreme. Na tleh sta otipalo dele človeškega okostja in lobanjo. (Se bo nadaljevalo.) BggBEBMBEBBB Delovanje Jugoslovanske nacionalne stranke Kralevna organizacija za IV. okra|. Krajevna organizacija JNS za IV. okraj je imela na veliki četrtek zvečer v gostilni »Pri zlatem levu« članski sestanek, ki je bil namenjen odhodnici priljubljenega tajnika tov. V. Kovačiča. Sestanka, katerega je posetil tudi narodni poslanec dr. Pivko, se je udeležilo kakih 20 somiš-ljenikov, to je pičlo število, ki pa je zaradi neprimernosti časa upravičljivo. V toplih bessdah je slavil predsednik učitelj Fran Golež odhajajočega tajnika kot navdušenega nacionalista in vnetega sodelavca ter agilnega funkcionarja krajevne organizacije ter se mu je za njegovo nesebično delovanje v organizaciji v imenu vsega članstva iskreno zahvalil ter mu želel obilo sreče, zadovoljstva in u-spehov na njegovem novem službenem mestu. Vidno ginjen se je tov. Kovačič v daljšem govoru zahvali! predsedniku za njegove prisrčne besede ter je v svoji znani skromnosti odklanjal vsa priznanja. Zagotavljal je, da se bo svoje druge domo- vine, prijaznega Maribora, vedno z veseljem spominjal ter izrekel željo za razmah in procvit krajevne organizacije, kateri je z radostjo posvetil svoje moči. Nato sta še izpregovorila odhajajočemu tovarišu v slovo nekaj prisrčnih besed narodni poslanec dr. Pivko m odbornik Karba. Sledilo je nato jako zanimivo poročilo narodnega poslanca dr. Pivka, katero so poslušali navzoči z največjo pazljivostjo ter so nato stavili na govornika razna vprašanja. Predsednik se mu je za izvajanja iskreno zahvalil ter pri teih poudarjal, kakega velikega pomena so članski sestanki in apeliral na navzoče, naj se podobnih sestankov v bodoče polnoštevilno udeležijo, agitirajo zanje pri ostalih članih in v vsakem oziru delujejo v prospeh naše organizacije. S tem apelom in ponovnim pozdravom odhajajočemu tovarišu je zaključil predsednik sestanek, ki je svoj namen popolnoma dosegel. Soort SK IUrija:ISSK Maribor. V nedeljo 8. .,n. bo gostovala v Mariboru enajstorica ljubljanske Ilirije ter odigrala s ISSK Mariborom prvenstveno tekmo. Tekma se bo odigrala s pričetkom ob 16. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu in sicer ob vsakem vremenu. Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: Prijateljsko tekmo ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez. g. Kopič, prvenstveno tekmo SK Ptuj:SK Drava g. Nemec, prvenstveno tekmo SK Svoboda (Maribor): SK Panonija v Murski Soboti g. Bizjak. Sodnika za prvenstveno tekmo SK Ilirija :ISSK Maribor delegira LNP. Mariborska zimskošportna podzveza, službeno. Jutri, v petek 6. t. m. ob 30. odborova seja v društveni pisarni, Kolodvorska ulica 1. Motosekcija »Peruaa« priredi v nedeljo 8. tm. svoj prvi letošnji izlet v Sv. Lenart pod vodstvom načelnika gosp. O. Črepinka. Odhod v nedeljo ob 13.30 s Trga svobode. Vabljeni so motociklisti kot tudii kolesarji. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postale. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 0.1 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.1 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 12.4 stopinjah 732, reduciran na ničlo pa 730.5; relativna vlaga 84; vreme je jasno In vetrovno; vremenska napoved pravi, da bo temperatura nekoliko narasla, vendar še ne bo toplo. Večinoma bo moono oblačno in bodo na jugiu padavine. Zadružna mlekarna. V zadnjem času rase zanimanje okoliških kmetov za Zadružno mlekarno. Temu zanimanju sledimo tudi mariborski konzniimenti, ki iskreno želimo, da bi se ta misel in načrt čimpreje uresničila. Ne more nam biti vse eno, kakšno mleko pijemo, dobro ali slabo, čisto in zdravo ali nesnažno in nezdravo. Le mlekarska zadruga je edina poklicana odstraniti vse take nedo-statke v mleku, ki je in tudi ostane prva nujno potrebna prehrana. Prepričani smo, da nas ne bo taka gospodarska u-stanova gospodarsko prav nič obreme-rijala. Sta'na cena enotnega mleka s stalnim odstotkom tolšče, ki jo bo zadruga pri strokovnem pripravljanju mleka zvišala, bo najbolj pravična in v skladu s produkcijskimi stroški ter v dobrobit kmetov in meščanov. Kot iskreni državljani se moramo ozirati tudi na odnošaje med poedinimi vejami narodnega gospodarstva, predvsem pa na kmetijsko gospodarstvo. Zavedati se mo ramo, da s kmetom rasemo in padamo in da gre naš gospodarski položaj vedno sporedno z njegovim. Danes je sicer one mogel in omagujemo tudi mi. Čim se bo naš kmet gospodarsko rehabilitiral in v kolikor se bo osa:, osvojil, toliko bo po-magano tudi nam. To bo pa mogel doseči le i zadružnim gospodarstvom, od katerega bodo imeli meščani nedvomno velike koristi. Nova iznajdba v kraljestvu radija Uspehi hčerke iznajditeljice Curie. Znano je, da sta zakor.ca Curie odkrila čudežen element radij in tako iznašla rešilno sredstvo proti mnogim boleznim, kakor tudi pripomoček, s katerim se dajo ugotoviti razna dobra svojstva nekaterih elementov. V zadnjem času pa se je z naukom o radiju mnogo pečala tudi njuna hčerka Irena, ki ji je pr! tem pridno pomagal tudi njen mož Jolliot. Zanimivo je, 'da se s svojinami čudežne tvarine radija največ pečajo ženske. V zadnjem času se sicer vedno bolj uporablja metoda, da bi se radij nadomestil s pomočjo nekih metalnih preparatov in da bi ti preparati vsaj za nekaj časa postali radioaktivni. Pri teh poizkusih so pokazale vztrajno delavnost in požrtvovalnost prav ženske. Tako je n^ka mlada Romunka v svojem predavanju, ki ga je imela pred kratkim na francoski akademiji znanosti, pokazala zadovoljive rezultate radioaktivi-ziranja nekaterih metalnih preparatov. Kar je načela predavateljica, to je nadaljevala mlada Irena Jolllotova. Pri nekem poizkusu je opazila, da je postala ploščica iz aluminija pri zelo enostavnem postopku radioaktivna. Če se zveže aluminijasta ploščica s katerimkoli bilo radioaktivnim preparatom, ohrani tudi še po odstranitvi tega preparata radioaktiven značaj. Slična svojstva pa pokazujejo tudi drugi elementi. Lep uspeh pri teh poizkusili sta dosegla tudi dva angleška učenjaka, znana po deljenju atomov. Njima se je posrečilo pri nekem poizkusu, da je ostal grafit 20 minut radioaktiven, čeprav. ni bil v zvezi z nobenim takim preparatom. Naravno je, da imajo vsi dosedanji poizkusi še bore malo praktičnega. Za prakso so še neuporabi livi, in ko se bo posrečilo doseči radioaktivnost nekaterih materij za delj časa, bo imelo Človeštvo od tega velike koristi. Radij, ki je danes še zelo drag in ga hranijo' samo nekateri instituti v zelo majhnih količinah, bo po posrečenih poizkusih izgubil svojo vrednost, ker bo možno, da si bodo tudi manj premožni instituti nabavili razne radioaktivne preparate, ki ga bodo v polni meri nadomeščali. Mlada Irena Joliotova pričakuje, da bo v tem v najkrajšem času uspela. Stavisky v filmu. Na Dunaju se je osnova! konzorcij, ki namerava prikazati življenje in smrt Sta viškega na filmskem traku. Zelo številni bodo posnetki afere po njegovi smrti. Film bo zelo dolg in se bo imenoval »Pariški film«. Zakon o zaščiti avstrijskih umetnikov. Avstrijsko prosvetno ministrstvo je izdelalo zakon za zaščito avstrijskih umetnikov. Ta zakon pa ne bo tako strog, kakor je nemški Dovoljeno bo na avstrijskem teritoriju delovanje tudi tujim umetnikom, vendar bodo morali imeti za to posebno dovoljenje prosvetnega ministrstva. Nagli padec temperature v Evropi. Po velikonočnih praznikih je po vsej Evropi naglo in nepričakovano ter znatno padla temperatura. Vrhovi Alp m drugih gorskih sistemov so dobili debelo plast novega snega. Od severa se valijo mrzli valovi in ni pričakovati, da bi se vreme že v nekaj dneh izboljšalo. Po vseli krajih je temperatura zlezla pod ničlo.’ V Karpatih je predvčerajšnjim snežilo neprestano 24 ur. Gosti sneg je padal včeraj tudi po vseh krajih naše države. Obležal je le na višjih mestih, d oči m se je v dolinah naglo in sproti talil. Danes zjutraj je padla huda slana, ki je zelo kvarna za kulture. Uničila je zgodnje pomladansko cvetje marelic in drugih zgodnjih sadnih dreves ter povzročila znatno škodo. Mali oglasi Prodam Mednarodni kongres radiolonije. Okrog 15. t m. bo v Varšavi mednarodni kongres radiofonije, ki se ga bo udeležilo 22 predstavmkov raznih držav. Na dnevnem redu so obširne razprave in pomemb ni predlogi za razvoj In napredek radiofonije. elegantna jedilnica (dve kredenci) Din. 2800, miza za raztegniti, postelja in omara za obleko na proda). Vprašati Ruška cesta 3’I, desno. 1361 STAVBENE PARCELE z vrtom v sredi.nl mesta ceneno na proda). Vprašati Ruška cesta 3/1, desno. 1310 Razno SVETLI PREMOG Din 37.—, žagana bukova drva Din 20.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, Jezdar-ska ni,, Telefon 2715. 1228 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam, sprejmem tudi gospodično kot sostanovalko. Slo» venska ul. 22/1, dvorišče. 1358 SOBO s štedilnikom oddam eni osebi. Vprašati pri »Jelenu«, Melj ska cesta 43. 1357 Sobo i$fe PRAZNO. MALO SOBICO tudi če je nekoliko večja, išče samostojna oseba, ki je Črez dan zaposlena. Ponudbe pod »štev. 100« na upravo lista. ________ 1364 Stanovame ODDAM POCENI opremljeno sobo na ulico z zajuterkom. Koroška cesta 56, I, nadstr., vrata 6. 13,55 ELEGANTNO SOBO s prostim vhodom, elektiično razsvetljavo, parketom, naj-večla čistoča, oddam s 1. maiem eni ali dvema osebama. Vrazova ul. 6. pritličje, levo. 1337 STANOVANJE s tremi sobami in z vrtom oddam. Vprašati Kamnica 20. __________1352___________ IŠČEM SOBO in kuhinjo v mestu ali bližini s 1. majem. Naslov pustiti v upravi lista.________1359 DVOSOBNO STANOVANJE v Magdalenski ulici se odda takoj v najem. Kje, pove uprava. ____________ 1325 Oglaiultel Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik TANKO DETELA v Mariboru.