DUHOVNI
PASTIR.
Izhaja vsak me3ec. — Velja 4 gld. na leto.
Letnik IV.	V Ljubljani, junija 1887.	C. zrezek.
Praznik presv. Trojice.
I. Katere dobrote nam deli sv. krst?
Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha.	Mat. 28, 19.
Danes je velik, imeniten dan na zemlji; sv. katoliška cerkev °Hiaja praznik presv. Trojice, kateri se vsa nebesa vklanjajo, in pred ^ero se pekel trese. Danes po vsih hišah božjih na zemlji kristi-Jahi kleče kličejo proti nebesom: „Svet, svet, svet je Gospod Bog v°jsknih trum, nebesa in zemlja so polne njegove časti! čast bodi 0fetu, čast bodi Sinu, čast bodi sv. Duhu, v začetku, zdaj in na Vekornaj!“
Kristijani! verovati v presv. Trojico, jo moliti in častiti, nam je Jez«s z razločnimi besedami zapovedal: Meni, je rekel v današnjem evangelijn, meni je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. Toraj P°jdite, in učite vse narode, in krščujte jih v imenu Očeta in Sina sv. Duha. Učite jih spolnovati vse, karkoli sem vam zapovedal.
To povelje, ljubi moji, ki ga Jezus tukaj svojim učencem dš,, ■|e had nami spolnjeno, mi smo krščeni v imenu Očeta, Sina in sv. Duha . Pr* sv. krstu smo neizrečeno velike dobrote od presv. Trojice pre-Pri tej misli se hočem jaz danes nekoliko pomuditi, in vam v ^Pomin sklicati tistevelike dobrote, ki nam jih sv. krst eD- ■— O trikrat sveti Bog! daj nam spoznati tvojo milost, in po-Bla8aj nam k pobožnemu življenju!
Ko je bil naš Odrešenik v reki Jordanu krščen, so se tri čudežne etl prigodile, ki jih je sv. evangelist Lukež zapisal, da bi bile tudi 11:1111 v podučenje: 1. Bog nebeški Oče je z nebes govoril: Ta je
moj ljubeznivi Sin, nad Jcaterim imam svoje dopadenje; 2. sv. Dul' se je v podobi goloba nad Jezusom prikazal; 8. so se pri njegovem krstu nebesa odprla. — Te čudne reči se še zdaj, če ravno ne n8 tak način, gode pri krstu vsacega kristijana.
1.	V tistem trenutku, ko je človek krščen, Bog nebeški Oče govori krščenemu: „Ta je moj ljubeznivi otrok, nad katerim imam svoje dopadenje; zdaj ima lepo in častitljivo ime kristijana; Jezus Kristus, moj edini od vekomaj rojeni Sin, je njegov brat; ljubi otrok je zdaj v novič rojen; v prihodno bo mene svojega Očeta imenoval in jaz ga bom z očetovsko ljubeznijo ljubil."
O ljubi moji! pomislimo, kaj se to pravi: otrok nebeškega Očeta biti. Veliko, neskončno veliko dobroto bi nam bil Bog že s tem skazal ko bi nas bil le med število svojih služabnikov vzel; saj vemo, da Bogu služiti je toliko, kakor kraljevati; pa njegovi ljubezni to še ui bilo zadosti, da bi bili le njegovi služabniki, on nas še celo za svoj® otroke sprejme. Saj niste prejeli duha sužnosti, pravi sv. Pavel, da bi se bali, ampak prejeli ste duha posinovljenih otrok, v katerem kličemo: Aba (Oče)! Duh sam namreč daje pričevanje našemu duh«9 da smo otroci božji. (Rimlj. 8, 15. 16.) — Poglejte, pravi sv. Janez, kakošno ljubezen nam je skazal Oče, da se božji otroci imenujeW° in smo. (I. Jan. 3, 1.)
To neizrekljivo veliko pri sv. krstu zadobljeno visokost, imenif' nost in čast so spoznali in v čast si šteli sveti mučenci in spoznovalm, kateri (po spričevanji zgodovinarja Evzebija) od trinogov vprašani, kdo da so, in od kakšnih starišev so rojeni, nič druzega niso odgovorili, kakor to: „Mi smo krščeni kristijani".
„Kje si doma?" je vprašal ajdovski oblastnik sv.Kaliopa. „Kakšno službo si do zdaj imel?" „V nebesih je moj rojstni dom", je odg"' voril Kristusov spoznovalec, „pri sv. krstu sem v novič rojen, in m°J8 služba je, Kristusa spoznati in po krščansko živeti".
„Ali te ni sram", je rekel sodnik Kvintinjan sv. Agati, „da tiki si žlahtnega rodu, si se pa krstiti dala, in si revna in zaničljh'8 kristijana postala?" — „To je častno ime", je odgovorila sv. Agat8' „je lepše, kakor vsa imena in vsi priimki kraljev in cesarjev".
O sv. Ludoviku, francoskem kralju, pripovedujejo, da je svoj" otroke po sv. krstu vselej z veseljem v naročje vzel, in jih presrčn" poljubljal rekoč: „Ljubo dete, poprej si bil moj otrok, zdaj pa sl Božji otrok postal. Hvaljen bodi Bog na vekomaj!"
Prav so govorili vsi ti, zakaj to ime, pravi sv. Leon, da B°£ človeka svojega otroka, in človek Boga svojega Očeta imenuje, preseže vse pozemeljske dobrote in imenitnosti. To ime pa smo pri sv. krst" prejeli, kjer je nebeški Oče, kakor nekedaj pri krstu svojega edi"°"

r°jenega Sina, vsakemu izmed nas govoril: „Ta je moj ljubeznivi °frok, nad katerim imam dopadenje". Za to neskončno milost in ljubezen presveto Trojico noč in dan hvalimo in neprenehoma kličimo: 'J(xst bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu, zdaj in na vekomaj!
2.	Pri Jezusovem krstu v reki Jordanu se ni samo glas nebelega Očeta slišal, ampak se je tudi sv. Duh v podobi goloba prikazal, v znamenje, da je v nedolžno in čisto dušo Jezusovo bogastvo svojih milost in darov razlil.
Tudi pri našem krstu se je sv. Duh duši čez vse dobrotljiv skazal, ker ji je obilno milosti podelil, in jo tako lepo ozališal, da je spet kežjo podobo imela. Znano vam je, da je Bog človeka v svoji milosti vstvaril, to je, on je njegovi duši tako življenje in tako lepoto Podelil, da je svoje dopadenje nad njo imel. Znano vam je pa tudi, z izvirnim grehom je bila duša strašno ogrdena, ognjušena in sPridena, vso lepoto je zgubila, in ostudna je bila Bogu in njegovim sv- angeljem. Z izvirnim grehom omadeževani in v ti grdi podobi bili vsi k sv. krstu prineseni. Ko smo bili pa s krstno vodo v luienu Očeta in Sina in sv. Duha obliti, takrat je sv. Duh svoje mi-l°sti in darove v našo dušo razlil; pri tisti priči je zginil madež izvirnega greha; naša duša je bila bolj čista in bela, kakor najbolj 1^1 golobček, posvečujoča milost božja je dušo z božjo svetlobo raz-Svetlila in sv. Duh si jo je za svoje prebivališče izvolil. Ali ne veste, piše sv. Pavel Korinčanom, da ste tempelj božji, in da sv. Duh v vas ^ebiva? In ne samo sv. Duh prebiva v nas, ampak tudi Oče in Sin, ^er sv. Duh se od Očeta in Sina ne da, ločiti. — To je spet tako velika sreča, tako velika dobrota, da je ne moremo zadosti občudo-VaW, ne je z besedo dopovedati.
Vam pojasniti, kako lepa človeška duša pri sv. krstu postane, J?® povem, kar sv. Anton o nekem Tartarskem kralju pripoveduje, se mu je reklo Kasan. Ta nevernik je vzel v zakon hčer Armen-s"ega kralja, katera je pa bila kristijana. Ko je leto preteklo, je imela tr°ka, kateri pa ni bil lep, kakor je kralj pričakoval, ampak je bil Žrd in črn, da ga je bilo strah pogledati. Divji nejevernik je bil prazno-erec in mislil je, da njegova žena mora biti prešestnica, razsrden je ‘Spovedal mater in otroka živa sožgati. Mati se po krščansko k smrti Popravlja in potem prosi svojega moža, da bi smela svoje dete še nkrat pogledati in objeti. Ko je kralj njeno prošnjo uslišal, je skrivaj zela posodo z vodo, in je otroka krstila v imenu Očeta in Sina in ,v- Duha. In, o čudo 1 grdi otrok se je v tako lepo dete spremenil, a ni nikoli nobenega tako lepega videla. Presrečna mati ga pri-v.ese možu, in Kasan je bil tako ginjen, da je mater in otroka pri "‘jen,ji pustil, in tudi sam se je dal krstiti.
Tako spromenjenje se tudi s človekovo dušo godi, kadar je krščen. Pred sv. krstom je njegova duša z izvirnim grehom omadeževana in grda, da je angelji Božji še pogledati ne marajo; Pr' sv. krstu pa je vsa spremenjena, očiščena, ozališana in lepa, kakor angeljček. Ko bi mogli vi, krščanski stariši, lepe duše svojih otrok, potem ko so krščeni, s telesnimi očmi videti, o kako neizrečeno hi se vaše srce nad tem veselilo! In te lepe, nedolžne stvarice Božje, v katerih še presv. Trojica prebiva, vi večkrat zaničujete, zmerjate, kar je še hujše, v jezi in nepotrpežljivosti še celo preklinjate! O stariši! kaj delate? Toda ne spodobi se, tako velik praznik, kakor je danes, o tako nespodobnih rečeh govoriti; vzamite si le prav k srcu in premislite, kolišno dobroto je sv. Duh vam in vašim otrokom pri sv. krstu podelil, in glejte, da se mu bote zato hvaležne skazali.
3.	Pri Jezusovem krstu so se tudi nebesa odprla in to je p°' menilo, da Kristus, čeravno so bila nebesa njegova lastnina, ker je edinorojeni Sin Boga Očeta, je vendar s ponižnostjo, ki jo je s tem pokazal, da se je kakor grešnik Janezu krstiti dal, nebesa vnovič zaslužil, in jih tudi za nas odprl. Ravno ta čudež se je tudi takrat prigodil, ko smo bili mi v imenu Očeta in Sina in sv. Duha krščeni-Takrat so se nam nebeška vrata široko odprla, vrata, ki so jih naši prvi stariši s svojim grehom sami sebi in nam zaklenili. Pri sv. krstu so se nam nebeška vrata odprla, in ko bi bili precej po sv. krstu umrli, bi bili naravnost v nebesa šli. Nebeška vrata so še široko odprta za tistega, kateri pri sv. krstu zadobljene posvečujoče milosti božje z nobenim smrtnim grehom ne zapravi. Dokler je človek z milostjo božjo ozališan, ostane ljubi otrok Božji. Ako smo Pa otroci, smo tudi deleži, in sicer deleži Božji, sodeleži pa Kristusovi. (Itimlj. 8, 15, 17.)
Misijonar pater Smet pripoveduje: „Videl sem enkrat mlad0 ženo, ki je pri grobu svoje hčere sedela. Pogovarjala se je s sirotico, ki jo je bila namesti hčere za svojo vzela, in je še le sv. krst prejela-„Glej, dete moje“, ji je rekla in proti nebesom pokazala, „kako sreče*1 je človek, ki je krščen! Moja mala Klementina je zdaj v nebesih in kadar ti umrješ, jo boš tam gori zopet videla, zakaj pri sv. krstu P°' stanemo deležniki nebeškega kraljestva". — Poglej, krščanski posl'1' šalec! kako zveličalna je ta misel, s katero se zamore pobožni kr' stijan tolažiti in okrepčevati!
O kako veliko in slavne so milosti in dobrote, ki nam jih Oče, Bog Sin in Bog sv. Duh pri sv. krstu dele! Kdo zamore tisto srečo razumeti in z besedo jo povedati, katere smo v kopeli p'-01’0 jenja deležni postali? Ali ste spoznali, kristijani moji, vrednost to

sreče in ali ste se za prejete dobrote spodobno zahvalili? Ali ste si milosti v prid obrnili, ki vam jih je sv. Duh pri sv. krstu podelil?
Pri sv. krstu ste postali otroci Božji. Ali ste bili do zdaj tudi Pokorni otroci, da ste svojemu Očetu v nebesih veselje delali? — Pri sv. krstu ste postali tempelj ni sv. Duha? Ali ste svoje srce do Z(iaj čisto in neomadeževano ohranili, da sv. Duh vedno v ujem prebivati zamore? — Pri sv. krstu ste dobili pravico, enkrat nebesa in uubeško veselje podedovati. Ali so pa bile vaše misli do zdaj v nebnih, in vaše želje, vaše skrbi in prizadetja, ali so bile pred vsem Da nebeške in neminljive reči obrnene?
Oh, kristijani moji! če si na to vprašanje vestno odgovorite, b°te morali spoznati: Mi smo bili nepokorni otroci svojega nebeškega ^četa; njegove zapovedi smo dostikrat prelomili; z nekrščanskim življenjem smo si njegovo jezo nakopali in ostre kazni zaslužili; svoje ^rce smo z nečistimi mislimi, željami, besedami in deli omadeževali, 'n sv. Duh našega srca že zdavno nič več ni mogel za svoje vredno Prebivališče spoznati; mi si nismo za nebesa prizadevali, ampak naše misli, želje in prizadevanja so bile popolnoma na svet in na posvetne reči obrnene. O, kako malo smo spoznali srečo, ki smo je pri sv. krstu ^eležni postali in kako slabo smo si v prid obrnili milosti, ki nam je sv. Duh podelil!?
V prihodnje vedno mislimo na to, da smo otroci Božji, in zadržimo se tako, kakor se Božjim otrokom spodobi. Boga, svojega Očeta ljubimo iz celega srca, v njega zaupajmo, ga častimo in njemu pogrni bodimo. Mislimo potlej na to, da naše srce je tempelj sv. Duha, 'n skrbimo, da sv. Duh ničesa ne najde v njem, kar bi njemu ne d°padlo. Obvarujmo svoje srce pred vsakim grehom in ga olepšajmo 8 bednostmi. Poslednjič tudi nikoli ne pozabimo, da smo dediči nebeškega kraljestva, in zato pred vsem iščimo božjega kraljestva in Njegove pravice, da nam ne bodo enkrat nebesa zaprta! Z besedo: Srbimo, da tisto neizrekljivo čast in milost, ki smo jo pri sv. krstu Zadobili. s seboj v grob vzamemo, in kakor smo v začetku svojega ^‘vlienja bili ljubi otroci Božji, bratje Jezusa Kristusa, tempeljni 8v- lluha in dediči nebeškega kraljestva, da bomo to tudi ob koncu Svojega življenja, da bomo mogli skoz celo večnost slaviti: čast bodi četu in Sinu in svetemu Duhu! Amen.	4. Jan Ankrst.
2. Bog je ljubezen.
I. Jan. 4, 8.
Vvod. Praznik presv. Trojice je izmed najbolj imenitnih in skrivnostnih praznikov. Imeniten, ker nas spominja najimenitnejše resnice svete vere, ki govori o Bogu, začetku našem in koncu; skrivnosten, ker nam kaže najbolj skrivnostno resnico sv. vere, namreč: da je en Bog, ki živi v treh osebah: Oče, Sin in sv. Duh, katera resnica ostane vedno skrita omejenemu razumu. Kdo bi mogel popolno spoznati Boga in življenje tistega, ki prebiva v nepristopni luči? Kdor bi t° poskušal, bi se mu tako godilo, kakor Simonidu modremu, katerega nekoč vpraša kralj: Kdo je Bog? — Simonid za odgovor prosi dan odloga. — Zopet ga vpraša: Kdo je Bog? modri prosi dva dni odloga-In ko ga kralj čez dva dni zopet vpraša, reče Simonid: „če bolj mislim na to, bolj je vse temno mojim očem“. — In vendar je naš namen, Boga spoznati, kakor nas uči katekizem. Pa sv. vera nas ne podučuje toliko o bistvu in življenji božjem, ki ostane vedno skrito naši pameti, pač pa o njegovih delih, s katerimi se je razodel človeštvu. In v tem oziru na vprašanje: Kdo je Bog, ni težko odgovoriti-Sv. Janez pravi: Bog je ljubezen! . . . Pomislimo za to danes, kako kaže vsaka treh božjih oseb, da je Bog ljubezen. Ljubezni je lastno ljubiti, zato nas ljubi presveta Trojica. — Ljubezni pa i® lastno ljubljeni biti, ali mi ljubimo trojedinega Boga, kakor zasluži?
Izvod. l.Bog Oče nas ljubi; to kaže s svojimi deli, najprej a) ker nas je tako popolno vstvaril na telesu in duši; a) sain Bog je naredil človeško telo, ni čuda, da je telo bilo tako popolno, tako umetno; vsaj mu še greh ni mogel končati znamenj božjega vstvar-jerija ... P) Telesu vdihnil je dušo, ki telo oživlja, neumrjočo, podobo božjo . . . Naredimo človeka po svoji podobi . . . Zares malo P°^ angelje ga je postavil pri stvarjenji . . . b) Bog Oče nas ljubi, to Je pokazal, ko je človek grešil... Ljubezen materna se PraV posebno kaže pri nerodnih otrocih; tako hudobneže vse zaničuje, a materno srce še vedno gorko zanje bije, vedno še upa, včasih tun brez upa . . . Tako tudi Bog, ki rad svojo ljubezen do nas primerja materni ljubezni, ne zavrže tacega človeka; kaznuje ga sicer, ker j0 pravičen; a pri kazni ne pozabi svoje ljubezni, usmili se ga obljubi in ob svojem času tudi pošlje Odrešenika. Bog je sve tako ljubil . . . Glejte, kako nas ljubi Oče nebeški . . .
Kako mu pa mi vračamo ljubezen? Velikrat prav slabo . . . ■Telo ti je on vstvaril, ti je pogosto skruniš z grehom, dušo ti je 'dihnil, svojo podobo, in ti jo grdiš ... Oj nehvaležnost, kako si čfna! . . . Sv. Brnard pravi: Alco mi ljubimo tistega, hi nam povrne izgubljeni vid ali sluh, ali pa nam ozdravi hromo nogo, mrtvoudno roho, zalcaj bi ne ljubili Boga, hi nam je te ude vstvaril in jih nam dal? O človeh, ali nisi dolžan ljubiti Njega, hi je vstvaril angelje, da te varujejo, solnce, mesee in zvezde, da ti svetijo, zvezde, zemljo, da na njej bivaš se živiš in raduješ, vse živali v zrahu, na zemlji *n vodi, da te redijo . . . Da, ljubimo Očeta nebeškega, ker nas je °n prvi ljubil . . .!
2.	Bog Sin nas ljubi. — To kaže s tem, a) ker je prišel Za nas na svet; zapustivši nebes veličastvo je zadovoljen s človeško fevo ... b) ker je trpel in umrl za nas; ljubezen se ne kaže v sladkih besedah, ljubezen razodevajo dela, trud, trpljenje . . . Vsemu tamu se je Jezus udal, vse to nam priča njegovo brezmejno ljubezen, katero je skazoval ljudem, ki so bili njegovi sovražniki; med svoje je Prišel, pa ga niso sprejeli ... a to ne moti večne ljubezni, ki ne ’šČe svojega, ampak le blagor drugih . . . c) ker tudi še sedaj kakor najboljši prijatelj biva med nami v zakramentu presv. rešnjega Telesa 'ri spolnuje svojo obljubo: Glejte, jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta ... Tu se prav posebno, kakor je ljubezni lastno, daruje Za druge, da celo v živež daje ... Oj čudo ljubezni Sinu božjega ... 1
In mi, ali poznamo to ljubezen, ali jo vračamo z nasprotno ljubeznijo . . .? Ob rojstvu revnega Sinu božjega žalijo po bogastvu ^vredno hrepeneči, v sramotno smrt na križu obsojenega prevzetni, v Zakramentu sv. rešnjega Telesa se darujočega sebični kristijani . . . I'ako mu pogostoma vračamo ljubezen . . . Zato se po pravici Jezus Pritožuje zveličani Marjeti Alakok: Glej, to je tisto srce, hi je ljudi tako ljubilo, da je vse pretrpelo, jim svojo ljubezen pokazati, toda Namesto hvaležnosti plačujejo mi ljudje z nehvaležnostjo, zaniče-vanjem . . . Kristijani, ne bodimo tem enaki ... Sin božji zasluži Oašo hvaležnost; zato pravi sv. Brnard: Aho mi ljubimo tistega, hi Se za nas v nevarnost postavi, zalcaj bi ne ljubili Boga, hi se za tia,s ni le podal v nevarnost, tcmuč celo umrl, obsojen v najsramot-»ejšo smrt? — Ko bom na hrižu povišan, bom vse h sebi privabil, Pravi Jezus ... Oj naj tudi nas privabi k sebi pod križ, da bomo tu °bčudovali njegovo ljubezen do nas in se učili ljubiti Sinu božjega ...
3.	Bog sv. Duh nas ljubi. — Svojo ljubezen kaže s tem, a nadaljuje delo odrešenja vse dni do konca sveta ... To kaže on
posebno v sv. zakramentih, kjer skrivnostno deluje za naše posvečevanje, saj duh veje, kjer mu drago, a) Kdo nas sprejme med otroke božje? ali ne sv. Duh, ki nas prerodi pri sv. krstu . . . h) Koga kličemo na pomoč, da nas potrdi v veri . . .? V čegavi moči dobivamo odpuščanje grehov, ker je Jezus izročujoč aposteljnom to božjo oblast, rekel: Prejmite sv. Duha, katerim hote grehe ... c) Sploh kdo v nas stori, da dobro hočemo in storimo, kdo nas navdaja z blagimi mislimi in trdnimi sklepi . . .? Ali ne deli vsega tega milost božja, katero vsakemu ponuja sv. Duh v obilnosti . . .? dj Ali ni sv. Duh, ki nam deli svoje darove; svojo modrost in razumnost, da spoznamo kaj je nam v korist; sv. Duh nas podpira s svetom in močjo, da se poslužimo vseh pripomočkov, ki pospešujejo naše posvečenje, on vzbuja v nas ljubezen in strah božji . . . Predragi, skrivnostno deluje v nas sv. Duh, a vsakdo lahko spoznava njegovo ljubezen sam na sebi . • •
Toda le prerado se zgodi, da pogosto zanemarjamo njegovo navdihovanje, da smo trdovratni za blagohotne opomine, da se s tem marsikdo vdeleži grehov zoper sv. Duha, o katerih govori Jezus, da ne bodo odpuščeni ne na tem ne na onem svetu, to pa zato, ker taki grešniki nikdar niso pripravljeni grehu slovo dati in pokoro delati . . . Tega nas Bog obvaruj; zato pa prav pogosto prosimo sv. Duha za pravo razsvetljenje, da lože spoznamo, kaj je nam v srečo, kaj pa v škodo, da toliko bolj ljubimo tolažnika sv. Duha . • •
Dovod. Kristijani, prepričali ste se lahko, kako resnična je beseda sv. Janeza: Bog je ljubezen; sprevideli ste, kako se Bog v svoji ljubezni razodeva človeštvu; spoznali ste, s kako ljubeznijo tudi nas ljubi presv. Trojica ... A priznati moramo z žalostjo, da smo ji bili pogosto za njeno ljubezen nehvaležni... Kaj toraj storiti? Sklenimo danes na praznik presv. Trojice, da hočemo sami sebe trojedinemu Bogu darovati, in sicer hočemo to vselej storiti, kadar se z znamenjem sv. križa zaznamujemo in spominjamo Boga Očeta in Sina in sv. Duha-— Bogu Očetu, s čegar presvetim imenom se prekrižamo na čelu, darujemo svojo pamet in svoj spomin: vse naše misli, Oče nebeški, naj bodo tvoje; nesvete milostno odstrani, sebi dopadljive Pa v nas vzbujaj in vtrjuj . . . Bogu Sinu, s katerega presvetim imenom se pokrižamo na ustih, darujmo svoje govorjenje, ki naj oznanuje slavo Križanega nam vsem v izveličanje . . .! — Bogu sv. Duhu, s čegar presv. imenom se zaznamujemo na prsih, darujmo svoje srce, svojo voljo, da z njegovo milostjo vselej dobro hočemo in tuil* storimo . . .!
Te svoje sklepe zvesto spolnujmo, da presv. Trojico, katero zdaj gledamo le v temi in kakor skozi ogledalo, občudujemo na veke z obličja v obličje in popolno spoznamo v večni sreči, da je Bog res ljubezen ! Amen.	Andr. Kalan-
Praznik sv. rešnjega Telesa.
I. Blagoslov s sv. rešnjim Telesom.
Gospod se nas spominja in nas blagoslavlja; — blagoslavlja vse, ki se boje Gospoda, majhne z velikimi vred.
Ps. 113, 21. (13.)
Gotovo si vsak kristijan želi, da bi zamogel obiskati sv. mesto Jeruzalem in vse one častite kraje, katere je naš Zveličar posvetil s 8vojo navzočnostjo, kjer je za nas svojo drago kri prelil. Toda v sredi ured nami je drug še veliko svetejši kraj, kakor je Jeruzalem in Sv- Dežela; tu ne najdemo le votline, kjer je bil zasajen sv. križ, tu vidimo s pobožnimi Jeruzalemskimi ženami praznega groba, kjer J6 skozi 3 dni počivalo truplo Zveličarjevo, temuč tu najdemo pravega >u živega Gospoda našega Jezusa Kristusa, kakor se je prikazal preplašenim učencem po svojem vstajenji. Ta kraj je, kakor že veste, labrnakelj Gospodov. Kakor je na Kalvariji iz presv. ran Kristusovih Ovirala vsa milost nad grešne Adamove otroke, tako tudi še dandanes Izhaja vse zveličanje in ves blagoslov iz onega sv. kraja, kjer se naš veliki duhoven Jezus Kristus neprenehoma daruje v presv. Zakramentu, 'hjekaj k Gospodovemu šotoru, k studencu vseh milosti, bi morali v0čkrat prihiteti, večkrat obiskati Jezusa Kristusa in ga prositi njegovega blagoslova. Zato je sv. cerkev zaukazala ob gotovih časih izpostavljati sv. rešnje Telo v javno češčenje in ž njim verno ljudstvo blagoslavljati. Današnji veličastni praznik pa nas vabi, da bi v očitni Procesiji ga slovesno počastili ter željno in pobožno sprejeli štirikratni blagoslov. Primerno se mi toraj zdi in potrebno, vas danes posebej °Pomniti na blagoslov s sv. rešnjim Telesom; govoril vam b°m v kratkem o veliki moči in vrednosti blagoslova s Sv- rešnjim Telesom in o naši vdeležitvi. — Presv. Srce ■^ozusovo nam podeli v ta namen svojo pomoč, za katero ga z zadnjem prosimo!
h.
I.	Ako hočemo spoznati pravi pomen blagoslova s sv. rešnjim Telesom, moramo vedeti, kaj je blagoslov? Blagosloviti, se pravi, komu dobro želeti in kolikor je mogoče tudi dobro storiti. Kdo pa nam more bolj dobro želeti in storiti, kot Oče svetlobe, od katerega pride vsak dober dar in popolno darilo. (Jak, 1, 17.) — Veliko moč pri' pisuje sv. pismo blagoslovu starišev, kajti: očetov blagoslov otrokom hiše zida, pravi sv. Duh. Ako pa Bog da toliko moči in vspeha človekovemu blagoslovu, koliko moč mora imeti še le blagoslov njegovega edinorojenega Sina, ki ima ž njim enako, neomejeno oblast in ki j® postal po svoji odrešilni smrti naš pravi oče, drugi in boljši Adam! — (Juditi se moramo, koliko premore blagoslov svetnikov in zvestih služabnikov Kristusovih na zemlji! Ob času aposteljnov so prinašali ljudje svoje bolnike na cesto; ko so ti sprejeli njih blagoslov, ali da so se le dotaknili njih obleke, bili so ozdravljeni. Enako beremo od raznih svetnikov v poznejšem času; sv. Benedikt je z blagoslovom razdrobil kupo, v kateri mu je bil smrtni strup nalit; sv. Frančišek Pavljanski je s samim znamenjem sv. križa potolažil silen vihar, (cf. Mark. 16, 17. 18.) In zdaj vas zopet vprašam, predragi v Kristusu, ako že blagoslov svetnikov toliko premore, koliko moč mora imeti blagoslov našega Gospoda Jezusa Kristusa samega, od katerega so aposteljni in drugi svetniki to oblast prejeli, in v čigar imenu so delali vse te čudeže! — Vse to je le senca, le podoba tega, kar premore blagoslov Jezusov v sv. rešnjem Telesu; tukaj pri zakramentalnem blagoslovu je več kakor blagoslov očetov, ki otrokom hiše zida, več kakor blagoslov kakega svetnika, ki čudeže dela, več kakor blagoslov sv. cerkve, ki izganja hudobne duhove, ker s sv. rešnjim Telesom sprejmemo blagoslov vsegamogočnega in neskončno dobrotljivega Boga, kralja nebes in zemlje, od katerega nam vse dobro prihaja. Ko je naš Zveličar na zemlji bival, bilo je njegovo najljubše dejanje: delenje blagoslova; hodil je okoli, dele dobrote in ozdravljaje vse od hudiea nadlegovane, kakor nam priča sv. Lukež v apostoljskem dejanji (10, 38.)-Vzel je male otroke v svoje naročje in jih blagoslovil; s svojim blagoslovom je spremenil vodo v vino; z blagoslovljenimi kruhi je nasitil veliko množico ljudstva in preden seje še ločil od svojih učencev, jim je dal svoj blagoslov. In še zdaj napolnjuje vse, kar živi s svojim blagoslovom; kajti po svojem vnebohodu nas ni zapustil sirot, temuc je ostal pri nas v sv. rešnjem Telesu, da bi nadaljeval do konca sveta delo svojega blagoslova in da bi okrepčal vse trudne in obtežene, ki se k njemu zatečejo. In vse to se nam predstavi pred oči v onem imenitnem trenutku, ko se nam dii blagoslov s sv. hostijo. Ako je
A
Pa temu tako in ako blagoslov sv. cerkve tako visoko in to po pravici cenimo, ako nam je svet blagoslov naših starišev in še posebej blagoslov svetnikov: potem ne morem razumeti mlačnosti in slepote onih kristjanov, ki nočejo ob nedeljah ostati še par minut po sv. maši v cerkvi, da bi prejeli blagoslov z Najsvetejšim in ki zanemarjajo po-Poludansko službo božjo, ali pa če pridejo, z nespodobnim vedenjem Boga še bolj žalijo. Glejte toraj, preljubi v Kristusu, da ne bomo tudi mi med tacimi, temuč pristopimo k skritemu Bogu kakor k viru naše sreče in našega veselja z velikim zaupanjem in hrepenenjem, da zadobimo milost in usmiljenje od Gospoda. O tem vam hočem govoriti v drugem delu.
II. P. Baltazar Alvarez se je vselej z veliko gorečnostjo pripravljal k daritvi sv. maše. Ko je nekikrat po svoji navadi molil pred sv. zakramentom, se mu prikaže v sv. hostiji dete Jezus, ki je imelo Polne roke bliščečih biserov in dragih kamnov; zraven pa je slišal Alvarez besede Zveličarjeve: „0 da bi saj kdo blizo prišel, kateri bi hotel sprejeti te darove!“ In zares, vedno ima Jezus odprte vsem svoje zaklade v presv. Zakramentu in ko nas blagoslavlja, razsipa na ®as obilico svojih milosti kakor drage bisere, želeč, da bi jih hvaležno sprejeli.
Kako mora toraj žaliti naša mlačnost Gospoda, ki s polnimi rokami na nas čaka, pa se še toliko ne potrudimo, da bi prišli sprejet Ponujane darove. Zato pokažimo veliko hrepenenje in zaupanje do blagoslova s sv. rešnjim Telesom in recimo s kraljem Davidom (ps. 41.): ATa/cor hrepeni jelen po studenčni vodi, tako hrepeni moja duša po kih Gospod. Mojo dušo žeja po močnem, živem Bogu; kdaj bom Prišel in se prikazal pred božje obličje ? Zaupaj, moja duša, v Boga, ^er še ga bom hvalil, on je pomoč mojega obličja in moj Bog. — Kako da moremo biti tako preslepljeni? Tolikanj smo potrebni božje Nemoči, božjega blagoslova; saj smo ubogi popotniki, v vedni nežnosti zgrešiti svoj namen, saj smo kakor slabotni otroci, katerim 8e še noge šibe, saj smo vsi nesrečni grešniki, ki potrebujemo božjega ^miljenja, — nič ne premoremo, če nas njegova roka ne podpira: in ždar nočemo hiteti k studencu milosti ter se tako malo zmenimo ?a nebeški blagoslov, ki ga nam Jezus sam deli! — Pa ne le z žaganjem in srčnim hrepenenjem, marveč tudi s spodobnim spošto-'anjem moramo sprejeti blagoslov s presv. rešnjim Telesom. Pred vBem skažimo svoje ponižno počeščenje Jezusu v presv. Zakramentu 8 tem, da pokleknemo pred njim. V živi zavesti božjega veličastva, f* je tukaj skrito, in lastne nevrednosti, pokleknimo pred sv. rešnjim felesom v znamenje skesanega in potrtega srca, kakor sv. Peter, ki
je padel pred svojega Učenika rekoč: Beži od mene, Gospod, ker grešen človek sem, in počastimo s tem Jezusa Kristusa, v katerega imenu se pripogibajo vsa kolena onih, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo! — In da bi zadobili potrebno pobožnost, predstavimo si oni trojni blagoslov, katerega nam omenja sv. evangelij. — Spomnimo se na blagoslov, katerega je podelil Kristus otrokom i'i prestavimo se v duhu pod njegovo blagoslovljajočo roko proseč ga> da v nas pomnoži ono detinsko udanost in priprostost, katero je zahteval od svojih učencev rekoč: Bcsnično vam povem, ako se spreobrnete in ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. (Mat. 18.) Združimo se drugič z blagoslovom, katerega so prejeli njegovi učenci ob vnebohodu Gospodovem, povzdignil je namreč svoje roke in jih blagoslovil (Luk. 24, 50.) in naenkrat se je njih žalost spremenila v veselje. Spominjaje se tega blagoslova prosim0 Gospoda, da bi tudi našo dušo oveselil s svojo milostjo in ji dal moči zvesto in goreče spolnovati stanovske dolžnosti. Mislimo lahko slednji« na blagoslov pri poslednji sodbi, katerega nam Kristus sam opis® rekoč: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta, in posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta. (Mat. 25.) Sklenimo se v duhu s tem blagoslovom in prosimo ljubega Zveličarja pred izpostavljenim sv. rešnjim Telesom za največo in najbolj potrebno milost, za milost srečne smrti in stanovitnosti do konca.
Ako toraj, preljubi v Kristusu, premislimo neprecenljivo vrednost blagoslova s sv. rešnjim Telesom in ako vemo, kaj nam jo pri tem storiti in kaj prositi, je nemogoče, da bi se nas polastila kaka mlafi' nost in lenoba, marveč z veseljem bomo hiteli pred izpostavlje*10 sv. rešnje Telo. da bi prejeli blagoslov svojega Zveličarja. Da bi se to res zgodilo, je iskrena želja sv. matere katoliške cerkve, da, želja presv. Srca Jezusovega samega, kateri vse k sebi vabi rekoč: PridU6 k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom požirkih to sv. željo vselej spolniti, kedar nam je le mogoče, bodi danes naš trden sklep. — Stopimo toraj pogostokrat — in še posebej danes — z zaupanjem pred tron božje milosti v presv. zakramentu, čla dosežemo usmiljenje in milost zadobimo ob času potrebne pomoči-(Hebr. 4, 16.) Prihitimo semkaj pred Jezusa v presv. zakramentu vsi« kajti on blagoslavlja vse, ki se Gospoda boje, majhne z vcliki)tli vred. (Ps. 113, 13.) Amen.	A-

2. Čvetere postaje — čveterna čast Kristusova.
i
■ Moje meso je res jed, moja kri je res pijača.	Jan. 6, 56.
Veselje in čast današnjega praznika še bolj povzdigniti, hočem Nekatere besede spregovoriti. Današnji praznik se obhaja namesto Vftlikega četrtka, ker se takrat zavoljo žalostnih obredov velikega tedna s tako slovesnostjo ne more obhajati, kakor zahteva častitljivost te skrivnosti. Današnji praznik je bil vpeljan leta 1264 po papežu Urbanu IV. in se od takrat po vsem krščanskem svetu slovesno obhaja.
Kakor da bi nam bila cerkev pretesna, gremo današnji dan s Procesijo na prosto in spremljamo z molitvijo, petjem in streljanjem Odrešenika pod podobo kruha; in tako očitno pred vsim svetom svojo Vero na znanje dajemo. Na štirih krajih se vstavimo, kakor da bi hoteli na vse štiri kraje sveta glasno oznanovati, da ta, ki ga v pro-Cesiji spremljamo, je resnično naš Bog in Odrešenik in prihodni Sodnik. Ni toraj zastonj ta obred, da na štirih postajah obstanemo! Na vsaki Postaji se poje začetek enega izmed štirih evangelijev; na prvi po-staji sv. Matevža, na drugi sv. Marka, na tretji sv. Luka in na četrti Sv- Janeza. S tem hoče cerkev na znanje dati, da moramo vse verovati, kar so sv. evangelisti o Jezusu pisali. Vsi evangelisti le eno uče, Namreč da je Jezus res naš Odrešenik; vendar ga še vsak posebej po Sv°jem popiše. — Sv. Matevž zlasti povdarja, daje pravi človek; Sv-Marka, daje najvišji kralj; sv. Luka, da je najvišji duhoven; sv. Janez, da je pravi Bog.
Štirje evangelisti toraj nas uče na štirih postajah čveterno čast Jezusovo; namreč daje človek, kralj, duhoven in pravi Bog. To mo-ramo tudi mi o Jezusu verovati in zraven tudi vedeti, kaj ta čveterna žast Jezusova od nas zahteva. — Toraj poglejmo zdaj nekoliko in Omislimo to čveterno častJezusovoin učimo se, kako se imamo zavoljo tega do njega obnašati!
1. Na prvi postaji se bere začetek sv. evangelija po sv. evan-Selistu Matevžu. Ta evangelist tako začne svoj evangelij: Bukve rodu _egusa Kristusa Sinu Davidovega, Sinu Abrahamovega. Abraham rodil. . . V tem evangeliju hoče sv. Matevž dokazati, da je Jezus ^ pravi človek, da je pravo človeško naturo nase vzel in da je res 'z Abrahamovega rodu in Davidovega rojen, kakor je bilo tema dvema ^Povedano. Zavoljo tega ima sv. Matevž podobo mladenča in angelja
pri sebi, da bi se mi spomnili njegovega posebnega nauka, da je Jezus pravi človek.
In glejte, ljubi poslušalci, ta misel nas mora z veseljem napolniti, ko vemo, da ta Jezus, ki ga častimo in molimo v sv. rešnjem Telesu, je pravi resnični človek, nam po mesu enak. O kako je Jezus našo naturo povzdignil, ko se je ponižal, hlapčevsko podobo nase vzeti. Zdaj pač lahko s psalmistom rečemo: Gospod, naš Gospod, kako čudno je tvoje ime po vsem svetu! Kaj je vendar človek, da se §a spominjaš, ali otrok človeški, da ga obiščeš; majhno pod angelje si ga ponižal, s častjo in slavo si ga venčal in postavil čez dela svojih rok. (Ps. 8.)
Ker je pa Kristus našo naturo nase vzel, smo tudi čast svojemu mesu dolžni, dolžni svoje meso pošteno in čisto držati, da bo vredno enkrat z Jezusom v nebesih prebivati. Svoje meso moramo krotiti in križati tukaj, da bomo Jezusove slave deležni.
2.	Na drugi postaji se bere začetek šv. evangelija, katerega je popisal sv. Marka in se začne s pripovedovanjem o sv. Janezu Krstniku, ki je v puščavi učil in ljudi na Jezusov prihod pripravljal-Zato se sv. Marka slika z levom, ker lev v puščavi prebiva. Lev pa je tudi kralj vse zverine; zato nas lev opomni, da je Jezus naš kralj. In res je on kralj, ne sicer tega sveta, marveč kralj nebes in zemlje, je kralj sv. cerkve, je kralj naših src.
Glejte, zato tudi današnji dan še posebno Jezusu v procesiji kraljevo čast skazujemo, ko ga spremljamo kot podložni svojega Gospoda in kralja, ko mu cvetlice na pot potresamo, ko ga s petjem in streljanjem spremljamo. Mi moramo pa to še posebno pokazati, da je Jezus naš kralj s tem, da smo mu pokorni. Kaj pomaga kralju, če mu podložni tudi „slava“ upijejo, če pa njemu nasproti ravnajo, če se morebiti na tihem zoper njega vzdigujejo? Ako imamo Jezusa res za svojega kralja, ni zadosti, da mu skažemo kraljevo čast le danes, ko je v podobi kruha zapustil svoj sedež na altarju in hodi med nami po ulicah, cestah in po poljih, treba je tudi, da njegove z8' povedi zvesto spolnujemo, da nikdar zoper njegovo voljo ne delamo-
3.	Na tretji postaji se bere začetek sv. evangelija po sv. Lukežu-Ta pripoveduje v začetku svojega evangelija zgodbo o duhovnu Ga' hariju, kateremu se je pri daritvi angelj prikazal in mu rojstvo Janeza Krstnika naznanil. — Zato ima sv. Lukež vola zraven sebe, ker je bila pri judih najimenitniša daritev ta, kadar so vola darovali- To nas opominja in uči, da je Jezus pravi duhoven; ne po judovski šegi, da bi bil volovsko meso Bogu daroval, ampak, on je najviks*
duhoven, ker je veliki petek sam svoje telo in kri v dar prinesel in Je duhoven po redu Melkisedeka, ki je nebeškemu Očetu svoje telo in kri pod podobo kruha in vina daroval ter še vedno pri vsaki niaši daruje.
Jezus je naš veliki duhoven, ki nas je zares spravil s svojim nebeškim Očetom, je duhoven kateremu ni bilo treba najprej vsaki dan za svoje grehe darovati potlej za grehe ljudstva, zakaj to je storil enkrat, ko je sam sebe daroval. (Hebr. 7, 27.) On ni s krvjo kozlov in juncev, temuč z lastno krvjo enkrat v svetišče šel in je vcdno odrešenje najdel (in zagotovil enkrat za vselej!) (Hebr. 9, 12.)
Ta Kristus toraj, katerega pri današnji procesiji spremljujemo v sv. rešnjem Telesu, je naš veliki duhoven, ki se pri vsaki sv. maši Za nas daruje, ki je razžaljenega nebeškega Očeta potolažil in nas z njim spravil, ki ga sami potolažiti nismo mogli. Oh kakšno hvalo stto mu zato dolžni! Brez tega duhovna bi bili mi pogubljeni. Oh kako prav, da se na prsi trkamo, kadar se ta duhoven sam za nas daruje, kadar nas blagoslavlja!
4.	Na četrti postaji se bere evangelij sv. Janeza: V začetku je kila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bil Beseda. In Beseda je meso postala. Sv. Janez tu koj v začetku naravnost pove, da Jezus, večna Beseda, je pravi Bog, pravi Sin božji. Sv. Janez je Najbolj natanko skrivnosti božje nam povedal, on se je više povzdignil, kot drugi evangelisti, zato ima zraven sebe podobo orla, ki med vsemi ^i najviše leti.
Ta Jezus toraj, ki ga v procesiji spremljamo, je naš pravi Bog, Zato se mu kadilo zažiga, zato ga s prižganimi svečami spremljamo, zato pred njim kolena pripogujemo.
Te poglavitne reči nas toraj štirje evangeliji o Jezusu uče in k tudi mi verovati moramo, namreč, da je pravi človek, naš kralj, ^ajviši duhoven in naš Bog. če bomo spoznanje te čveterne Jezusove ®asti imeli, ga bomo potem zmiraj bolj vredno in prav častili, dokler &e pridemo k popolnemu spoznanju in vživanju v nebesa, kjer bomo !?di Jagnje božje spremljevalk klicali in molili z angelji in starašini. ast bodi Bogu našemu, ki sedi na sedežu in Jagnjetu. Hvala in ^ava, in modrost in zahvala, čast in krepost in moč bodi našemu B°gu od vekomaj do vekomaj. Amen.	Jan Ažman
Druga nedelja po binkoštih.
I. Nevredno sv. obhajilo.
Neki človek je napravil veliko večerjo, in jih veliko povabil.
Luk. 14, 16.
Že iz tega, ker sv. katoliška cerkev evangelij, ki smo ga ravno slišali, danes v nedeljo po prazniku presv. rešnjega Telesa brati veleva, lahko spoznamo, da človek, kateri je veliko večerjo napravil, je Jezus Kristus in večerja je njegovo telo in njegova kri v zakramentu presv. rešnjega Telesa. Vemo, da je Jezus svet tako ljubil, da je svoje nebeško veličastvo zapustil, na svet prišel, človek postal in umrl, da bi nas zgubljene spet pripeljal na pot zveličanja. Vemo pa tudi, da je naš Zveličar, predno je svoje življenje v naše odrešenje dal, s svojimi učenci velikonočno jagnje jedel, obhajal večerjo, pri kateri jim je svoje telo in svojo kri v podobah kruha in vina dal, rekoč: Vzemite in jejte, to je moje telo. In je vzel kelih, zahvalil, ga jim dal, in rekel: Pite iz njega vsi, zakaj to je moja Jeri nove zaveze, Jcatera bo #a vas in njih veliko prelita v odpuščanje grehov. O nezapopadljir* ljubezen! Tolikanj je že takrat trpel, grozovitno trpljenje ga .je §e čakalo, in vendar mu njegova ljubezen do nas ne pripusti, da bi pr' nas do konca sveta ne ostal, dasiravno je dobro vedel, da jih bo zmiraj veliko, ki ga bodo zaničevali, preganjali in vnovič križali. On, ki je z Očetom pravi Bog od vekomaj, se je dal in se daje še vsaki dan nam, svojim stvarem, v živež. Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil! nas ljubeznjivo kliče iz tabr-nakeljna. Jaz sem Jcrnh življenja, Jcatcri je iz nebes prišel. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj. O, da bi bil pač vsem ljudem v zveličanje! Pa kaj, ker jih je veliko, kateri ravno to, kar jim je v zveličanje dano, v svoje pogubljenje obračajo, ter nevredno angeljski kruh zavživajo! Da bi pa vi nikoli nevredno k mizi Gospodovi ne pristopih* vam hočem danes povedati, kako zelo se tisti pregreše, k*' teri nevredno sv. obhajilo prejmejo, in kateri da so D nesrečni.
I. Kako zelo da se tisti pregreši, kateri nevredno sv. obhajh0 prejme, že iz toga lahko spoznamo, če pomislimo, da se pregrd* nad Jezusom Kristusom samim. Drugi grešniki se ne Pre' groše naravnost nad Jezusom, ampak le nad njegovimi stvarmi, kor
*
j'h prav ne obračajo, in ker so njegovim zapovedim nepokorni. Tako n- pr. se pregreši zapravljivec, ker svoje premoženje zoper božjo voljo neumno zapravlja; napuhnjenec, ker išče svojega bližnjega ponižati, njegovo vrednost podkopati in sebe povzdigniti in povišati; maščevalec razžali Boga, ker se hoče nad bližnjim, ki ga je razžalil, znositi in Maščevati. Kdor pa nevredno sv. obhajilo prejme, ta se pregreši nad Jezusom samim, nad kraljem vseh kraljev, če ga s svojimi umaza-n>mi ustmi in grešnim srcem omadeževa in oskruni. O tacem pravi Sv- Pavel, da Sina božjega potapta in ognusi kri zavese, po kateri ie bil posvečen. (Hebr. 10, 29.)
Kako velik greh je nevredno sv. obhajilo, tudi iz tega vidimo, pomislimo svetost tega presveta Telesa, kateremu obhajanec z nevrednim zavžitjem nečast stori. To je tisto telo, s katerim Se je Bog sklenil, si ga je v svoje svetišče, v svoj tempelj izvolil; to Je tisto presv. Telo, katero se je na križu v odpuščanje naših grehov v klavni dar dalo; tisto presv. Telo je, katerega je Bog na svoj sedež *n v svojo čast povzdignil, da ga molijo izvoljeni in angelji v nebesih.
glejte kristijani! tega presv. Telesa ne razloči obhajanec, kadar v trtnem grehu k sv. obhajilu gre, od druge jedi. O kakšna nečast!
nima spoštovanja do presv. rešnjega Telesa, katero se je tudi za-v°ljo njega dalo raztepsti, raniti in križati; on nima v časti Telesa, h&tero je na božji sedež povzdigneno in je veselje angeljev, svetnikov in vseh nebeških prebivalcev. O kakšno razžaljenje Božje mora kiti pač to!
Oni, kateri nevredno sv. obhajilo prejme, zaničuje Jezusa, ker ga pridruži grehu in satanu; zakaj srce, katero je nespodobnih, Preklinjevalskih, lažnjivih, opravljivih besed vse umazano, v katerem Sfnrtni strup sovraštva kipi, v katerem nečisti ogenj gori, iz katerega se Miguje smrad hudobije, ostudnosti in gnjusobe, ni vredno prebivajte Jezusovo, ampak hiša satana je, kateri v njej kraljuje. Kdo ne sPozni, kakšno nečast stori nevredni obhajanec Jezusu, ki ga združi 1 grehom in satanom, kar on čez vse sovraži, in ga sili z njim v enem srcu prebivati.
Sv. apostelj Pavel nam tudi pove, kako velik greh je nevredno °hhajilo, ko pravi: Kdor nevredno je ta kruh, ali pije kelih Gozdov, je kriv telesa in krvi Gospodove. (Kor. 11, 27.) Strašne, pa resnične besede! Kajn je neusmiljeno umoril svojega nedolžnega brata željna in je bil kriv nedolžne krvi. — Juda Iškarijot je Jezusa Pr°dal sovražnikom za 30 srebrnikov in je bil kriv nedolžne krvi °*usove, kakor je sam govoril: „(irešil sem, ker sem nedolžno kri
22

izdal.“ Judje so primorali oblastnika Pilata, pravičnega Jezusa v smrt obsoditi in so bili krivi njegove sv. krvi. Sami so pred Pilatom vpili: „Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke1*. Tako in še bolj se pregreše tisti, kateri v smrtnem grehu prejmejo Jezusovo telo in njegovo kri; oni so krivi telesa in krvi Gospodove.
Cerkveni očetje ravno tako govore. Sv. Ciprijan pravi: Kdor nevredno prejme Jezusa, je kriv telesa Jezusovega, kakor bi Jezusa umoril in njegovo kri prelil. Ali ni to strašno? Sv. Krizostom pravi: Gorje nezvestim judom, ki so našega Zveličarja Jezusa Kristusa križali, ali veliko bolj gorje še njemu, kateri ga v sv. zakramentu nevredno prejme! — Sv. Avguštin pravi, da se dajo oni, ki so Jezusa križali, lože izgovoriti, kakor oni, ki ga nevredno prejmejo. Po nauku teh cerkvenih učenikov se kristijan, ki nevredno sv. obhajilo prejme, še huje pregreši, kakor so se judje pregrešili, ki so Jezusa križali, zakaj za jude se še vendar kaki izgovori najdejo, akoravno njih hudobije izgovoriti ne moremo, za nevredne obhajance pa nimamo nobenih izgovorov.
Res je, da svetost življenja, s katerim je Jezus svetil, nebeški nauki, ki jih je oznanoval, čudeži, ki jih je delal nad bolniki, nad mrtvimi in drugo tako, česar noben človek storiti ni mogel, bi bil° moralo tudi judom oči odpreti, da bi ga bili spoznali za Sinu božjega, kateri je v resnici bil, za odrešenika po prerokih napovedanega, za kralja časti. Pa kaj, ko jih je napuh preslepil, da ga niso spoznali! Misel, ki so jo o Jezusu imeli, je bila ta, da je on tesarjev sin, da je s hudičem v zvezi, da ljudi zapeljuje in uči nauk, ki je Mozesovi postavi nasproti. Take krive misli so imeli o Jezusu, katere so j'b v zmoteno gorečnost zapeljale, da so Jezusa k smrti obsodili. Ko k' bili pa oni njoga spoznali za Sinu božjega, za odrešenika sveta, za kralja večne slave, bi ga ne bili nikdar križali, pravi sv. Pavel-(1. Kor. 2, 8.) In da so bili judje, kateri so Jozusa umorili, v nevednosti, se ve, da v grešni, priča tudi sv. Peter, ki jim je rekel: Zdaj vem, bratje! da ste iz nevednosti to storili, kakor tudi vaši vib-(Ap. dj. 3, 17.) Kristijan pa, kateri v smrtnem grehu k sv. obhajil gre, dobro pozni Jezusa, ki ga v sv. rešnjem Telesu prejme. Podob' kruha in vina ga res prikrivate njegovim očem in drugim počutko«1, veri pa ne. Po veri dobro ve, da je v tem zakramentu telo, duša« kri in božja natora Jezusova, da je resnično božji Sin, odrešen' sveta in kralj časti; in saj mu mašnik tudi to pove, ter mu PraVl’ ko mu kaže sv. hostijo: Glej, Jagnje božje, ki odjemljc grehe sveta-In le vendar gre in se predrzne nevredno prejeti, in se tako krivega
stori telesa in krvi Gospodove in mu iz svoje duše, iz svojega telesa križ napravi, na katerem ga vnovič križa in kateri mu je zaničljivši, kakor oni, katerega so mu bili judje napravili. Kakšen izgovor ima tedaj nevredni obhajanec, ali s čim bo nevredna obhajila — božje r°pe izgovarjal? Oe vse to premislimo, moramo s cerkvenimi učeniki Potrditi in reči, da se kristijan z nevrednim obhajilom huje pregreši, kakor so se judje pregrešili nad Jezusovim telesom in njegovo krvjo.
II. Ali	je pa	mogoče, da bi kristijan mogel tako strašno hudobijo storiti ?	Ali je	mogoče, da bi se kristijan,	kateri veruje	v Jezusa
v zakramentu presv. rešnjega Telesa pričujočega, da bi se kristijan, kateri ve, da Bog vsaki greh sovraži in kaznuje, ali je mogoče, pravim, ^a bi se kristijan predrznil v smrtnem grehu sv. obhajilo prejeti!? k*a, mogoče	je, in	tudi zgodi se in če so tudi	taki ljudem	prikriti,
80 le vendar	Bogu	vsi znani. Gospod sam ve	njih število,	on sam
■Ph pozni, kadar se mu približajo in kakor nezvestega učenca tudi nJe vpraša: »Prijatelj, čemu si prišel?“
Med take nesrečne se štejejo vsi tisti, kateri v grdih pregrehah ®ečistosti živč in se poboljšati nočejo. In oh, koliko je takih obo-^e£a spola, katere ima grda navada, pregrešno znanje vklenene, kateri nočejo grešne priložnosti opustiti, prepovedanega znanja raziti, pri vsem tem pa večkrat k sv. obhajilu pristopiti želijo! Kaj Vendar taki mislijo? Saj se vselej poprej spovemo, pravijo, predno k ^'zi Gospodovi pristopimo. Ah, da se Bogu usmili! Kaj jim pomaga 8P°ved, ker nimajo nobene prave žalosti nad storjenimi grehi, in ne resnične volje svoje življenje poboljšati! Nov smrtni greh si na svojo Vest nalože in ker k sv. obhajilu gredo, božji rop store. Tem so pri-tisti prešestniki in prešestnice, katere ljudje še za poštene imajo pred spovednikom veljati hočejo, ki toraj pri spovedi ne razodenejo. Ravno tako tudi tisti, ki v prepove-žive, svoj greh dobro spoznajo, pa ga iz sramožljivosti 8povedi zamolči! Glejte, dragi poslušalci! vsi taki, ako se predrzno k sv. obhajilu iti, strašni greh — božji rop store, oni se pre-®reke nad Jezusovim telesom in njegovo krvjo.
Med ropavce sv. obhajila se štejejo dalje tudi vsi tisti, kateri Sv°jim bližnjim v jezi in sovraštvu žive, ki sicer pravijo: „Iz ^Ca mu odpustim, nič hudega mu ne voščim, in ne mislim mu kaj abega storiti", pa ga vendar prijazno pogledati in nagovoriti ne Jjarajo, so žalostni, kadar jim kdo kaj hvalevrednega o njem pove . 86 v srcu veselijo, kadar ga kaka nesreča zadene. Ah, koliko jih med nami takih, ki jezo in sovraštvo do svojega bližnjega v svojem
22*
n za take tudi sv°je hudobije ^nem znaniu

srcu kuhajo, pa se vendar drznejo iti k sv. obhajilu! Da bi pač vsi taki hotli pomisliti Jezusove besede: Ako svoj dar k altarju prineseš ■■ ■
Med take, ki nevredno sv. obhajilo prejmejo, se prištevajo tudi krivičniki, ki nočejo ptujega blaga nazaj dati in storjene škode popraviti, dasiravno to storiti zamorejo. Marsikateri ve, ali bi vsaj lahko vedel, da ta ali ona reč po pravici ni njegova, pa jo vendar obdrži; marsikateri dobro ve za dolg, katerega je on sam naredil ali ki so mu ga stariši prepustili, pa ker meni, da se je pozabilo in ga nobeden ne tirja, tudi plačati noče; marsikdo ve, da je poslom, delavcem, rokodelcem zasluženo plačilo udržal, ali jim ga utrgal; ve, da je s prevelikimi obresti reveže v potrebi stiskal; ve da je ukradeno blago kupoval, najdene reči obdržal, ne da bi bil po njih g°' spodarju popraševal, se pri kupčiji, ali pri svojem rokodelstvu zvijače, goljufije in krivice posluževal, kar si je s tatvino, goljufijo, ali kakor si bodi po krivici pridobil, povrniti in storjene škode popraviti noče, med tem pa vendar večkrat k spovedi gre in sv. obhajilo prejme, toda nevredno!
Ali vsi do zdaj imenovani morejo, ako le hočejo, spregledati svoj žalostni stan, spoznati nevredne spovedi in obhajila obžalovati in s pravo pokoro svoje grešno življenje popraviti. Kaj pa hočem0 od tistih pričakovati, in njih število je največje, kateri sami sebe slepijo, da kadar k sv. obhajilu gredo, nimajo nobenega smrtnega greha, pa sami sebe, svojega grešnega življenja spoznati nočejo. Takim so prištevati tisti, ki so se nekaterih grehov navadili, n. pr. pijančevanja, opravljanja, preklinjevanja, zlobne nevoščljivosti, in kar je drugih takih grehov, katerih se vselej pri spovedi obtožijo, pa se nikoli d0 poboljšajo. Oni pravega kesanja nad grehom nimajo, in tudi 110 sklenejo ga zapustiti, kadar k spovedi gredo in se vendar odvez0 vredne štejejo, in zaupljivo k sv. obhajilu pristopijo, ker menijo, d0 je že zadosti, da se le svojih grehov spovedo. Oni, kakor pravim0, tje v en dan žive, na svoje dejanje in nehanje, ali je dobro malo porajtajo, dolžnosti svojega stanu ali spoznati nočejo, v nemar puščajo in se pri spovedi tega še ne obtožijo. Ta tisti, kateri imajo vse svoje misli in želje le v časno obrnene i° posvetno vsi zamakneni še ob nedeljah in zapovedanih praznikih 110 vtegnejo pri službi božji biti, kakor jim je zapovedano, tisti, kat° s svojim grešnim življenjem pohujšanje dajejo, pa jim ni mar popraviti; tisti stariši, kateri svojim otrokom za vse drugo skrbe, za to ne, da bi jih zredili pravične, bogaboječe kristijane; tisti S°, spodarji in tisti gospodje, kateri privolijo, da se med njih podložu1
ali slaim-
ali P» Jib ki so vsi
A
ali v njih hišah nerodnosti gode, ali da se pri njih taki shajajo, kateri bi se ne smeli. Vsi ti hočejo vsaj o Veliki noči, ali tudi o Posebnih priložnostih k sv. obhajilu iti, in se pregrešijo nad Jezusovim telesom in nad njegovo krvjo.
Oh, še celo to se zgodi, da po zadobljeni odvezi — že med sPovedjo in sv. obhajilom — spet smrtni greh storijo in vendar se drznejo iti k sv. obhajilu, ker se ljudi bolj bojijo kakor živega Boga. ^est jim brani, naj nikar ne pristopijo k mizi Gospodovi, a strah Pred ljudmi jih premaga . . .
Ob kratkem, vsi kateri v smrtnem grehu k sv. obhajilu gredo, ga nevredno prejmejo — božji rop store. Nad njimi se Gospod po preroku pritoži in pravi: Ko bi me bil moj sovražnik 'preklinjal, bi bil prenesel, t. j. ko bi me malikovalci, kateri me ne poznajo, ko bi judje, kateri me sovražijo, ko bi neverniki, ki so se zoper mene vzdignili, zaničevali, bi bil prenesel; ali ti, kristijan, ki hočeš moj prijatelj biti, ki si kri od moje krvi, meso od mojega mesa, ti, ki sem te k sv°ji mizi povabil, ti me zamoreš preganjati in mojo kri tako rekoč z nogami taptati! O kristijani! katerega izmed nas bi te Jezusove besede ne pretresle, kdo bi si ne prizadeval, vselej s čistim srcem k Naizi Gospodovi pristopiti!
Vam pa, vi nesrečni! ki svojega grešnega življenja zapustiti Nočete, in vendar sv. obhajilo prejemate, seveda nevredno, nič druzega No rečem: ali svoje življenje poboljšajte, ali pa nehajte k sv. obhajilu hoditi! In vi, pobožni kristijani! ki spoznate strašno pregreho, katero ti®ti storč, ki v smrtnem grehu sv. obhajilo prejmejo, ki vas groza 8prehaja, kadar se spomnite, da zamore človek tako hudoben biti in božji rop storiti, o molite, prosim vas, molite za take nesrečneže, da bi svojo hudobijo spoznali, katera je večja od hudobije nezvestega ^Ndeža in trdovratnih judov, da bi pravo pokoro delali in nehali naj-br<>tkejšega Jezusa zaničevati in križati! Skrbite ve, bogaboječe duše! Nadomestiti razžaljenje, katero hudobni kristijani z nevrednim obhajilom Jezusu delajo; skrbite, da bote svojega Zveličarja z vso pobož-Nostjo sprejeli, mu v svojem srcu vredno prebivališče pripravili in z njim skleneni se srčno vojskovali z zapeljivim svetom, s poželjivim N^som in z zavrženim satanom in po srečno dokončanem vojskovanju Prejoli krono večnega življenja, katero je Bog tistim obljubil, ki njega JNbijo. Amen.	f Ant> Potoanik.
k.
2. Šestero izgovorov zastran večkratnega obhajila.
In so se začeli vsi skupaj izgovarjati.
Luk. 14, 18.
Vvotl. Trojne vzroke naštevajo povabljeni v današnjem sv. evangeliju izgovarjaje se, zakaj da ne pridejo k večerji . . . Najmanj še enkrat toliko izgovorov imajo mlačni kristijani, kadar jih vabimo in prigovarjamo k večkratnemu sv. obhajilu. Pa kakor so bili izgovori onih povabljencev prazni, tako prazni so tudi izgovori mrzlih kristi' janov. Uni kakor le-ti bi lahko opravili z eno besedo: „Nočemo!“ Dobre volje je manjkalo tam, manjka tukaj . . . Premislimo šestero praznih izgovorov mlačnih kristijanov zastran večkratnega sv. obhajila.
Izpeljava. Pri nobeni reči se ni tako zelo bati slepila in Pre' vare, kakor pri izgovorih. Kaj lahko boste tudi prevideli, kako prazni so izgovori mlačnih . . .
1.	„Jaz grem v letu enkrat k sv. obhajilu, ker tudi cerkev večkrat ne terja.“ — Res je sv. cerkev rekla, da moraš o velikonočnem času iti k sv. obhajilu, ako sploh še hočeš kristijan ostati, vendar a) pomisli zakaj je dala cerkev to zapoved? Od za četka je ni bilo treba; šli so vsaki dan ... Še le takrat, ko je bilo več tako mrzlih, kakor si ti, je bila cerkev primorana . . . b) Ali tebi mala besedica „vsaj,“ ki je pridejana, nič ne pomeni? Ali si že res tako trdosrčen otrok, da se za želje in prošnje svoje predobre matere nič ne zmeniš? Toraj le še sila ti je mila?! c) V druži rečeh si tako rad med prvimi, ali te ni nič sram, da v najtehtm 1 zadevi pa si tako rad med najslabšimi, kakoršnih lenoba je cerkev prisilila, da je posebno zapoved dala?! — O predrzni slepec, boš ma* še svojo dobro mater dolžil, da je ona kriva tvoje mlačnosti in lenobe-j
2.	„Nimam časa, večkrat hoditi k sv. o b h a j i lu-Uradnik, trgovec, delavec, gospodar, posel — vse vse se tako izg0 varja. Pa vsi le sami sebi lažejo, a) Kje najdete tako pridnega e ° veka, da bi v enem tednu, ali celo v enem mesecu, prav ves °a tako porabil, da bi nobene ure ne zapravil z lenobo ali z nepotrebni!11 opravili? Za vse drugo seveda najdeš lahko potrebnega časa, le *a najpotrebniše ga nimaš! Kaj pa, če oboliš, kdo te bo pa potlej 118 domestoval? ... Ali se ne di tudi veliko prihiteti, nekaj prej nekaj potlej? In ali mar ni blagoslov božji pri vsih delih glavna rec?-; b) Ali prvi kristijani mar niso delali? niso imeli enakih oprftVl’
kakor ti? In vendar so vsaki dan šli k sv. obhajilu! Tudi sedaj kaže skušnja, da še zmiraj v obče vekoliko več delajo in zvestejše opravljajo stanovske dolžnosti vsi oni, ki večkrat sv. zakramente sprejmejo, kakor pa mlačni ... c) In če bi tudi kaj zamudil, kaj pa za to? Saj je menja dobra: časno za večno, majhen dobiček za neskončno dobroto! Ali misliš večno živeti? Kaj pomaga . . . (Mat. 16, 26.)
3.	„Zato ne grem večkrat k sv. obhajilu, da bi se ljudje ne norčevali z manoj.“ Kako nespameten, pa kako tudi žalosten izgovor! a) Kdo se bo norčeval? — Najslabši ljudje; vsi dobri in pošteni te bodo še bolj čislali. Ali si tako neumen, da se borcev bojiš, kaj bodo o tebi rekli? b) Ali imaš res tako malo poguma, da te nekoliko besedi spridenih tovarišev tako v strah pripravi, da si najimenitniše dolžnosti ne upaš opraviti? Kje pa je tvoje moštvo, — tvoj značaj? — c) Ali bodo mar pri sodbi božji drugi za-te Ogovarjali? ali bodo drugi šli mesto tebe v pekel, če boš pogubljen, ker si iz strahu ne upaš rabiti najpotrebniših pripomočkov? — d) Pomisli, kako se bode spremenilo govorjenje onih zlobnežev, ki se zdaj SIUejajo pobožnim: O mi neumni . . . (Modr. 5, 3—5.)
4.	„Ne upam sivečkrat nadlegovati svojega spovednika.11 Toraj tudi še to: a) tudi do svojega dušnega pastirja si ne-Zaupljiv ter misliš, da ne mara svojih najsvetejših dolžnosti opravljati? . . . b) Kdo pa priganja tolikokrat verne k pogostni sprejemi sv- zakramentov? ali ne tvoj spovednik? Ali bi kedaj zinil besedo v tem oziru, ko bi bil res nejevoljen, ako večkrat prideš k spovedi? ^li meniš, da drugače govori, drugače misli? ... Le prepričan bodi, •la pogostna obhajila vernih so nam duhovnom največje veselje, a) že na zemlji, ker vidimo, da se naši skrbi izročeni vinograd dobro in Vspešno obdeluje ... P) v nebesih pa nas čaka za večji trud tudi Vefye veselje.
5.	„Zato ne grem večkrat k sv. obhajilu, ker nisem Vreden.“ — a) Vreden v pravem pomenu besede ni nihče, tudi angelji in svetniki v nebesih ne. In če hočeš tako dolgo čakati, da k°Š popolnem vreden sprejeti najsvetejšega Boga, boš moral pač čakati Vekomaj. Za vredno sv. obhajilo v navadnem pomenu pa sv. cerkev ne terja nemogočih reči: samo dvoje je treba, — da si brez smrt-tlega greha in pa da nisi brez vse pobožnosti, kadar greš k sv- obhajilu. Seveda kakor pri vseh rečeh, se dii tudi tukaj čedalje Vefya popolnost doseči: da se očistiš tudi vseh malih grehov in se lopneš do prav goreče pobožnosti ... b) Če pa misliš, da boš tako Vzvišeno gorečnost dosegel s tem, da sv. obhajilo vsako leto odlašaš
do velike noči, se močno motiš. Ako se namreč ne znaš večkrat lepo pripraviti, se boš enkrat še menj znal; to kaže skušnja in pamet... c) Kavno zato toraj se pripravi večkrat k sv. obhajilu, da boš čedalje bolj vreden; vsako sv. obhajilo je kolikor toliko priprava k naslednjemu — in predzadnje priprava k zadnjemu . . .
Ne smem pa zamolčati, da jih je res mnogo, ki niso vredni večkratnega sv. obhajila; a pri teh moramo pristaviti žalostno resnico, da tudi enkrat v letu niso vredni: v starih krivicah, v zastarelem sovraštvu, v grešnem znanji živeči itd. Za te nesrečne poznam pa le dvojno pot: naj zapustijo greh in grešno priložnost ter se odločijo za večkratno obhajilo, — ali pa naj vsako leto kot zastarani grešniki po enkrat k obhajilu hodijo in po dvakrat pekel služijo, ker spoved in obhajilo — oboje je božjeropno, če nimajo volje greha zapustiti.
6.	„Kaj bi hodil večkrat k sv. obhajilu, saj tisti, ki hodijo, tudi niso vsi dobri." S tem nisi tako veliko povedal, kakor misliš, da si. a) Tacih življenje, ki večkrat k sv. obhajilo hodijo, navadno svet preostro sodi; pri tacih so tudi male napake bolj vidne. Velikih hudobij jim po pravici ne morete očitati. Kdor zabrede v velike grehe in hoče v njih ostati, opusti večkratno obhajilo. (Le peklenska hinavščina bi — izjemoma — bila, ko bi kdo v velikih hudobijah trdovratno živel pa vendar večkrat k mizi Gospodovi pristopal, b) Tega ne moreš vedeti, v kolike hudobije bi bili še le zabredli oni, nad katerimi se zgleduješ, ko bi bili sv. obhajilo opuščali ... c) Tudi to ti je neznano, koliko so se že poboljšali z večkratnim sv. obhajilom; to le Bog ve. d) Sploh pa večkratno sv. obhajilo še ni znamenje svetosti, ampak je le najzdatnejši pripomoček za njo . . .
Konec. Nikar se toraj ne motite in slepite s praznimi izgovori-Obračajte in zasukavajte to prevažno zadevo, kakor hočete, resnica je in ostane le ta: Ako kdo večkrat v letu ne prejme sv. obhajil®’ kaže s tem, da je v posvetnost preveč zamaknen, za dušno zveličanj0 pa se premalo zmeni ... O da bi mogli iz pekla, ali pa tudi iz v'c’ še enkrat nazaj priti, gotovo izmed vseh opravil bi jim bilo najljubŠ0 večkratna spoved in sv. obhajilo! . . .
Tretja pobinkoštna nedelja.
I. Spremljevalci nebeškega Kralja.*)
(Za praznik Jezusovega presv. Srca.)
Vse pokrajine zemlje gledajo zveličanje našega Boga.	Ps. 97, 3.
Sv. Janez Krstnik, ki je v puščavi ljudi k pokori priganjal in Za Jezusov prihod pripravljal, je nekega dne izrekel te-le pomenljive besede: Med vami stoji on, ki ga vi ne poznate. — Ne vem, je li tedaj kak pridigar izrekel besedo, ki bi se vse čase v vseh krajih tako spolnovala kakor le-ta beseda sv. Janeza. Ko bi zdaj sv. Janez ZoPet nastopil, bi lahko ravno tako govoril, ne le v eni sami deželi, ampak po vesoljnem svetu bi lahko klical vsem ljudem: „V sredi ®ed vami je Jezus Kristus, vi pa ga ne poznate1*. Stopil bi med trdovratne j ude in klical bi jim: „0 vi nehvaležni! okrog in okrog vas obdajajo katoličani, v sredi med vami je Kristus, vi ga pa še le Pričakujete; vi ga zametujete, kakor so ga nehvaležno zavrgli vaši Predniki, — in vendar je njegovo presv. Srce tolikanj ljubilo vaš rod“.
Stopil bi med nevernike ali pagane in klical bi jim: „0 vi Preslepljenci! po vesoljnem svetu je že zdaj sv. katoliška cerkev razsrjena, na vse strani gredo goreči misijonarji, — v sredi med vami J*3 Kristus, vi pa se ne zmenite zanj; svetno oliko in dobiček spregate od kristijanov, — zlato in srebro poznate, Jezusa pa nočete P°znati. In vendar vas presv. Srce tako zelo ljubi in želi, da bi vsi se preobrnili, da bi bil en pastir in en hlev**. Stopil bi med krivoverce raznih vrst, šel bi med angličane, med protestante, pravoslavne itd.
klical jim: „0 vi nesrečni! na Jezusovo ime ste krščeni, po njem Se imenujete tudi kristijane, — v sredi med vami je Jezus, vi ga pa n°čete spoznati, nočete poznati njegove brezmadežne neveste sv. ka-b°liške cerkve, nočete priznati njegovega namestnika rimskega papeža. n vendar vas Jezusovo presv. Srce tako zelo ljubi in se mu tako Zeb> smilite, ker ste tako blizo prave poti, pa vendar nočete na njo kopiti." — A stopil bi tudi med nas katoličane in videti mnoge °1°d nami, ki nič boljše ne živijo kakor j udje in pagani, bi ostro Zgrmel nad njimi: „0 vi hudobneži! med vami si je Kristus še
*) Ta govor sem govoril na praznik Jezusovega presv. Srca, a vravna se
r lahko z malo spremembo tudi za nedeljo, ki pride po tem prazniku. Vr.
posebej svoje stanovanje zbral, v vaših cerkvah prebiva noč in dan, vi ga pa nočete poznati; ali je mar zato med vami, da ga žalite, da ga na novo križate, na novo s sulico prebadate njegovo presv. Srce!?“
Pa ne le največim grešnikom med nami, marveč vsem veljajo te Janezove besede: vam vsem, predragi poslušalci pa tudi meni bi lahko sv. Janez očital: „V sredi med vami je, katerega vi ne po* znate! Kajti nobenega ni tukaj, da bi lepoto Jezusovega presv. Srca popolno poznal. Ko bi ga poznali, bi ga tudi vse gorečniše ljubili-In ko bi živeli sto let, tisoč in še več let, ter bi noč in dan pre-mišljevali lepoto njegovo, še bi je popolnem ne spoznali; popolnem bomo lepoto Jezusovega Srca še le v nebesih spoznali, ako bomo tako srečni, da pridemo tje. Tukaj na zemlji pa je vsa naša naloga v tem, da si prizadevamo čedalje bolj ga spoznavati.
Nastane toraj vprašanje, kako pa bomo najlože spoznali Jez«' sovo presv. Srce? — Enako kakor vsako drugo srce. človeško srce, ki ga ne moremo videti, spoznamo sploh iz besedi in del dotičnega človeka. Vem pa še za eno pot, po kateri se lahko spoznava človeško srce: namreč po tistih ljudeh, kateri so ž njim v ožji zvezi, s katerimi ima opraviti. Zato se večkrat sliši: „človek se najbolj spozna po druščini, v katero zahaja11. Navaden je že pregovor: „Kakoršni so posli) tak je gospodar11. Zlasti pa o višji gospodi velja, da se spoznajo p° onih ljudeh, katerim skazujejo posebno zaupanje, kateri se sploh imenujejo njih ..spremstvo11. Tudi Jezusovo Srce bomo po tej p0^ lahko bolj in bolj spoznavali. Zato vam bom danes v nekaterih p°' dobah pokazal spremstvo nebeškega Kralja Jezusa Kristusa v ta namen, da bi njegovo presv. Srce bolj spoznali, pa g°' rečniše ga častili in ljubili.
1.	Oglejmo si najprej ono spremstvo, ki ga je nebeški Kralj imel prvi trenutek svojega zemeljskega življenja — o svojem Pr*' hodu! človeku se mora milo storiti, tako da mu solze stopij0 v strmeče oči, ako pomisli na neskončno veličastvo nebeškega Kralj8) potlej pa se ozro na ono spremstvo, ki ga je na zemlji prvo pozdravilo. Le poglejte podobo betlehemskega hlevca! Ta podzemeljska) vlažna, mrzla votlina je ona kraljeva palača, kjer se obhaja prihod in sprejem nebeškega Kralja! In kje je kraljevo spremstvo? O strmih5 nebesa, zemlja čudi se! — brezumna živinica ga obdaja; vola i'1 osliča vidimo poleg njega! Kmali prihitijo še priprosti pastirci, da ga pozdravijo.
A
Teč prelepih lastnost Jezusovega presv. Srca nam kaže ta podoba. Prav posebno si zapomnimo njegovo zadovoljnost, ki se to razodeva. Nebo in zemlja je njegova lastnina! Ako je že hotel zapustiti nebeško veličastvo in se preseliti v to solzno našo dolino, izvolil bi si bil lahko najlepše mesto na svetu in v tem mestu najlepšo palačo; izvolil bi si bil lahko vse bogastvo in vso čast tega sveta; izvolil bi si bil lahko vse veselje, kar ga le more zemlja dati. Toda njegovo presv. Srce ne mara za svetno bogastvo, izvoli si revščino in pomanjkanje; njegovo presv. Srce se ne zmeni za svetno čast, zadovoljno je z najzadnjim mestom, izvoli si celo zaničevanje; njegovo Srce ne mara za svetno razveseljevanje, izvolilo si je trplenje in težave. In tako je ostalo Jezusovo presv. Srce ves čas življenja; vsem ljudem razklada v genljivih besedah to čudovito zadovoljnost rekoč: lisice imajo svoje votline, ptice svoja gnjesda, Sin človekov pa nima kam glave nasloniti.
Oe se nam že navadno srce tako zelo prikupi, ako je zadovoljno v svojem stanu z vsem, kar je in kar ima: ali se ne bomo čudili Uajsv. Jezusovemu Srcu, ki je vzor nedopovedljive zadovoljnosti?
Pokleknimo toraj danes, ko obhajamo god presv. Srca in popustimo ga zarad te prelepe čednosti — ljube zadovoljnosti! Prosimo Sa pa tudi, naj tudi našemu srcu dodeli vsaj nekoliko te svoje čed-n°sti! Sklenimo pa tudi posnemati ga: ali bo mar naše srce le po b°gastvu hrepenelo, če je božje Srce zadovoljno z največo revščino? aH bo mar naše srce še zmiraj koprnelo po svetni časti, če je božje ®rce zadovoljno z najslabšim prostorom? ali bo mar naše srce iskalo svetnega veselja, če vidimo, da si je božje Srce izvolilo le križ toplenje?
2.	Oglejmo si drugo podobo: Jezusa 12letnega mladenčeka v Jeruzalemskem tempelju, ko sedi med judovskimi sivolasimi učeniki, M posluša in poprašuje ter jim tako modro odgovarja, da se mu toorajo vsi čuditi. O le čudite se, vi zemeljski modrijani! med vami tisti, ki ga vi ne poznate. Kakor je nebo vzvišeno nad zemljo toliko in še brez mere bolj presega njegova vednost vašo uborno lenost, on je v sega ve d e n. In vendar se hoče učiti, da bi ljudem, ^asti mladim, prelepi zgled zapustil. Jezus nam namreč kaže v tej ttodobi ukaželjno Srce svoje. To presv. Srce je kar gorelo za svete tosnice, za božji nauk. Kako zelo je bilo Jezusovo presv. Srce vneto to nebeške nauke, se je zlasti pokazalo zadnja tri leta, ko je obhodil '8o svojo domačo deželo in povsod učil, kamor je prišel. Kjer so se todje zbrali, je postal in jih je začel učiti: zdaj na hribu, zdaj v
planjavi, zdaj na morji, zdaj na suhem, zdaj v veličastnem tempeljnu, zdaj spet v priprosti hiši. Večkrat je začel učiti, če je le tudi en sam želel njegovega nauka. O kako lepo se nam zopet tu kaže Jezusovo presv. Srce!
Res je, da si človek prav za prav z u m o m nabira raznih vednosti, kakor pravimo, — z glavo; vendar se tudi tukaj v prvi vrsti mora vdeleževati srce — volja. Kdor se noče učiti, ne bode nikdar kaj prida vedel. — Zato se nam že navadno človeško srce zdi lcp°> ako je ukaželjno, ako z veseljem in hrepenenjem posluša besedo božjo in pridno prebira dobre knjige. Koliko dušno veselje je za nas duhovne, kadar Jezusove nauke in dela razlagamo nedolžnim otročičem in vidimo, kako jim globoko segajo v mlado srce! Kako se vzraduje duhoven, ki o praznikih oznanja božjo besedo ter vidi, kako zdaj tu, zdaj tam priteče solza svetega ginenja!
Naj reče kdo, kar hoče: srce, katero ima še veselje za božjo besedo, srce, katero še sveti nauki ogrevajo, ni še zgubljeno srce' Nasprotno pa naravnost trdim, da tisti, katerim božja beseda mrzi' ki ne marajo kaj svetega ne govoriti, ne slišati, kažejo zlobno srce-To ni le moja misel, marveč Jezus sam je take obsodil, ko je rekel -Kdor je iz Boga, posluša besedo božjo; zato vi ne poslušate, ker niste iz Boga. — Prav posebno plemenita pa se kažejo srca onih, ki niso le za-se ukaželjni, marveč radi tudi druge podučujejo v sv. resnicah, kako plemenita so n. pr. srca misijonarjev, ki zapustijo svoje stariše in znance, svojo domovino, in grejo v daljne nepoznane kraje ozna-novat božji nauk! O kako lepo se nam mora še le zdeti Srce JezU' sovo, ki je za svete resnice vse gorelo in živelo! Zato je na podob vse z žarki obdano, vse svitlo, vse bliščeče: svitloba nebeških resni® ga prešinja!
Pokleknimo in počastimo danes zopet zavoljo te prelepe l88. nosti Jezusovo presv. Srce in prosimo ga, naj tudi naša srca ogreJc za besedo božjo, za nebeške nauke. Posnemajmo ga pa tudi mi v tem, da bomo radi poslušali in premišljevali nebeške resnice; P8 ^ll . v tem, da bomo vsak po svojem stanu radi druge podučevali, zla8 oni, katerim so otroci v odgojo in skrb izročeni.
3.	Zdaj pridem do liste podobe, ki se mi je že v mladostni letih posebno v spomin vtisnila. Takale je: v sredi stoji nebeški KraJ veličastne postave, neizmerno prijaznega obraza in premilega pogled*’ od vseh strani pa se zbira ljubljeno brezštevilno njegovo spremstv° — množice nesrečnih. Čem betežniši je revež, tem zaupnih sC mu sme bližati; tu je prvi za kraljem, kateri sicer med svetom v®J
A
Za zadnjega. Pa s tem njegovo Srce še ni zadovoljno, ampak kliče, glasno kliče, naj pridejo še drugi, naj pridejo vsi, kateri njegove pomoči potrebujejo: Pridite k meni vsi, kateri ste obteženi in trpite, in jaz vam bom olajšal! A tudi ta ljubeznjivi klic mu še ne zadostuje; zdi se mu, da jih še vse premalo pride. Zatoraj gre sam okrog od kraja do kraja ter sam išče ljudi, da bi jim v trplenji pomagal.
O kako rad bi vam predstavil in opisal vse to ljubljeno spremstvo Jezusovo, — vse nesrečne in užaljene, katere je njegovo presv. Srce na zemlji potolažilo, pa mi ni mogoče. Kajti ponavljati bi vam moral skoraj polovico evangelija; pa še tedaj bi ne bil pri kraji, ker tudi evangelisti nam niso vseh opisali, ampak večkrat kar splošno pripovedujejo n. pr.: Jezus je obhodilvso Galilejo... m ozdrav-ijal vsako slabost in vsako bolezen med ljudmi. (Mat. 4, 21.) Na drugem kraju: Ko so ga ljudje spoznali, so poslali po vsi tisti strani in So mu pripeljali vse bolehne in so ga prosili, da naj Se le roba njegovega oblačila dotaknejo in kateri so se dotaknili, So bili ozdravljeni. (Mat. 14, 35.) In spet: Prišlo je k njemu veliko 111 u oži c, katere so seboj imele mutaste, kraljeve, hrome in veliko druzih; in so jih pokladali k njegovim nogam in jih je ozdravil. (15, 30.) Še takrat, ko je zadnjikrat prišel v Jeruzalem, so mu pri-Vedli bolnikov od vseh strani in vse je ozdravil. — Pa slednjič tudi to splošno popisovanje ne zadostuje, zato sv. evangelij k&r naravnost sporoči: Jezus je hodil okrog in dobrote skazoval!
Vsa ta apostoljska sporočila dovolj jasno pričajo, kako dobro je ^1° Jezusovo Srce in jaz nimam druzega pristaviti, kakor zagotovilo, to najboljše Srce se zdaj, ko je v nebesih, ni spremenilo, marveč enako neskončno dobrotljivo! — Oe se nam že pri ljudeh srce po 8v°ji dobroti najprej priljubi; kako bi se nam nad vse ne priljubilo 11 ajdobrotljivše Srce Jezusovo! O zavoljo te lastnosti, ki jo vsi 8atoi čutimo, še prav posebno počastimo danes presv. Srce Jezusovo ob enem sklenimo posnemati ga s tem, da bomo tudi mi po svoji dobrotljivi najprej onim, s katerimi nam je skupaj živeti, potlej Pa tudi do tujih, kateri naše pomoči potrebujejo.
4.	Največi in najbolj milovanja vredni na svetu so pa dušni 0 J n i k i, dušni mrliči. Zato je tudi Jezusovo premilo Srce za 6 Se bolj skrbelo, kakor za telesne bolnike in mrliče. Kavno pri Pušnikih se je zadnja tri leta najraje mudil, ne da bi se udeležil hudobij, marveč da bi jim dušne rane ozdravil in jih pridobil Za večno življenje.
Jezus med grešniki nam kaže neskončno usmiljeno Srce. Genljivo je brati v sv. pismu, kako ljubeznjivo ravna z grešniki, kako jih izgovarja in zagovarja pred trdosrčnimi farizejci in pa kako ne-popisljivo vesel je, kedar je spet pridobil kakega spokornega grešnika, nasproti pa se milo razjoka nad trdovratnimi! — Nekega dne mu pripeljejo farizejci grešnico, ki se je bila zoper šesto zapoved hudo pregrešila ter zahtevajo, naj se s kamenjem pobije, kakor Mozesova postava veleva; on pa nekoliko pomolči, piše v prah in ko trdosrčni le ne odjenjajo, zakliče: „Kdor izmed vas je nedolžen, naj prvi kamen pobere in na njo vrže!“ In ko so vsled teh besedi drug za drugim odšli, reče ženi: Tudi jaz te ne obsodim; pojdi v miru, toda gleh da ne boš več grešila. — O drugi priliki mu k nogam poklekne Marija Magdalena, ko je bil ravno pri nekem farizeju povabljen, m milo pretaka skesane solze. Farizej se zaničljivo proč obrača in ves nevoljen godrnja: „Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kakšna grešnica je ta!“ Jezus pa jo izgovarja in v prelepi priliki dokaže, da če tudi je velika grešnica, jej je vendar veliko odpuščeno, ker je tolika njena ljubezen in tako veliko njeno kesanje! — Jezus grč v hišo cestni' narjaOaheja; zopet nastane med farizejci godrnjanje; a Jezus se pO' tegne zanj rekoč: Danes je tej hiši zveličanje došlo, ker tudi on je sin Abrahamov! Sploh, kadar so ga videli farizejci med grešniki, so začeli godrnjati: „Z grešniki hodi in je ž njimi!" Jezus pa grešnike zagovarja rekoč: Zdravi ne potrebuje zdravnika, ampak bolni; jaS nisem prišel zarad pravičnih, marveč zarad grešnikov sem prišel, prišel sem iskat, kar je bilo zgubljenega. — In ker jim z besedo ni mogel dopovedati, kako neizmerno usmiljeno je njegovo presv. Srce, skuša jih prepričati v prilikah: o ženi, ki je zgubila denar, pa .ie potlej tako zelo vesela, ki ga zopet najde; o pastirju, ki je tako skrbno iskal zgubljeno ovčico in ko jo najde, skoro samega veselja no ve, kaj bi začel; o zgubljenem sinu, čegar vrnitev očetu naprav' nepopisljivo veselje. Zdi se vam, kajne, kakor bi Jezus o druzih g°' voril v teb prekrasnih prilikah, a v resnici je govoril sam o sebi» svoje neizmerno usmiljeno Srce nam je hotel opisati 1 — O prelep0 Srce! V tisti krasni pesmi, ki se poje veliko saboto pri blagoslovljeni velikonočne sveče, se srečen imenuje Adamov dolg, ker nam je dal tacega Odrešenika. Skoraj bi tudi jaz danes tako zaklical: „0 srečni greh, ki si nam na zemljo pripravil tako Sred Mi ljudje usmiljeno srce sploh premalo čislamo in kakor °na dva učenca le preradi kličemo ogenj z nebes na nasprotnike, in kakor farizejci pisano gledamo, če se tu pa tam komu prizanese in k
denemo klicati: „postavo imamo, po postavi, — po črki postave se ®ora hudobija ostro kaznovati!" — Le enkrat — enkrat pa tudi mi Usmiljeno srce drugače sodimo, takrat namreč, kadar sami usmiljenja potrebujemo: o takrat pa pademo na kolena pred tistega, k’ ima oblast čez nas, povzdignemo roke in kličemo: »usmiljenje! usmiljenje!" In kako lepo se nam takrat zdi tako srce, ki se nas je usmililo in nas ni zavrglo.
Predragi! v takem položaji smo pa zmiraj vsi Jezusovemu Pfesv. Srcu nasproti. Vsi smo grešniki večji ali manjši. O pokleknimo ^anes in počastimo Jezusovo presv. Srce zavoljo njegove neskončne Usmiljenosti. Zahvalimo se mu v imenu tistih grešnikov, ki so še lukrat odpuščanje dobili, ko je še Jezus na zemlji bival; zahvalimo Se mu v imenu tistih grešnikov, ki so odpuščanje zadobili v zakra-uientu sv. pokore; zahvalimo se mu v imenu tistih grešnikov, ki se Uiso mogli spovedati, pa so s popolnim kesanjem od njega odpuščanje dobili; zahvalimo se mu pa še prav posebno v svojem imenu, da Uam je že tolikrat — oh tolikrat že grehe odpustilo! — Prosimo ga, naj tudi nam dodeli usmiljeno srce ter sklenimo v prihodnje ravnati P° zgledu onih ljubeznjivih svetnikov, ki so bili do sebe ostri, do Cruzih pa mili in usmiljeni!
5.	Pa pojdimo dalje v svojem premišljevanji. Naša pamet bode kuhali tako-le sodbo sklenila: če je božje Srce tolikanj dobro skesanim Pušnikom, kako dobrotljivo bode še le nedolžnim! Poglejmo toraj še °Ue presrečne, ki smejo najbliže pri Jezusu biti, — poglejmo še ^sto najplemenitejše spremstvo okrog Jezusa, ki zasluži v nebesih in Da zemlji najlepše ime: nedolžnost. O nedolžni imajo pri Jezusu ^ Posebne pravice, kakoršnih drugi nimajo.
Poglejte poleg Jezusa njegovo brezmadežno Mater Marijo. Le °na) najčistejša Devica, sme s svojimi deviškimi rokami Jezusa pegati, ga objemati, mu hrane dajati in streči . . . Poglejte deviškega Sv- Jožefa; le on, ki v roki drži lilijo deviške nedolžnosti, sme Jezusa * Naročje jemati, za roke voditi, ž njim pod eno streho prebivati... Oglejte sv. Janeza, nedolžnega deviškega aposteljna; le on se sme Prcsv. Srcu tako zelo bližati, le on sme svojo deviško glavo naslanjati Ila njegove deviške prsi . . . Poglejte nedolžne otročiče;— le °n* so tako srečni, da jih Jezus v naročje jemlje, objemlje in roke anje poklada . . . Marija, sv. Jožef, sv. Janez, nedolžni sploh nam glusno kličejo, kako lepo je Jezusovo Srce, kor je vse čisto, nedolžno 111 brezmadežno v deviški bliščobi!
k.
Med ljudmi je splošnja sodba — od najboljšega dol do najslabšega to pripoznajo — da najlepša izmed vseh src na zemlji so deviška nedolžna srca! In ravno deviško nedolžno srce se more najbolj veseliti prelepega praznika sv. rešnjega Telesa in današnjega praznika. Kako lepo in veselo se nam pa še le kaže kakor solnce čisto Srce Jezusa, ki je ženin vseh čistih duš 1 — Pokleknimo toraj danes in počastimo presv. Srce prav posebno zarad te najlepše čednosti in prosimo, naj varuje in brani najdražji zaklad vseh čistih duš in sklenimo vsak po svojem stanu zvesto posnemati ga!
6.	Ne bilo bi prav, ko bi se ne spominjali onih, ki so bili tri leta Jezusu zvesti spremljevalci — učencev in aposteljnov. P3 predolgo bi bilo, ko bi jih hoteli po vsih njih potih spremljevati; naj zadostuje, da vam jih pokažem le v enem samem kraju, namreč: pri zadnji večerji. Tu sedijo dvanajsteri okrog mize, v sredi med njimi je Jezus; neskončna ljubezen mu sije na obrazu. Sv. Janez> ljubljenec njegov, si je to posebno v spomin vtisnil; ko piše o zadnji večerji, pristavi besede: Jezus, hi je svoje ljubil, jih je ljubil do konca. — To neskončno ljubeče Srce se hoče zdaj pri svojih posloviti) — pa se ne more. Srce, ki je bilo tako močno, da je satana pre' magalo, zdaj takorekoč samo sebe ne more premagati; Srce, ki je bilo tako močno, da je nebeško veličastvo zapustilo, zdaj ne mor® zemlje zapustiti, toliko je navezano na vse one, katere ljubi. In
bi mu ne bilo treba nas sirot zapustiti, izumi si nov čudež, večji memo vseh prejšnjih: presv. rešnje Telo postavi, da bi med človeškimi otroci mogel ostati vse dni do konca sveta!
V tej genljivi podobi vidimo neskončno ljubezen Jezusoveg3 presv. Srca. — če so čudimo onim otrokom, ki za stariše darujej0 življenje, ali onim starišem, ki so iz ljubezni do otrok pripravljen smrt storiti, ali onim vladarjem, ki se za svoje podložne pogumno v smrtuo nevarnost podajo: kako bi mogli razumeti neskončno ljubezen nebeškega Kralja, ki je za nas uboge ljudi šel v najstrašnejšo smrt' a s tem še nezadovoljen, hoče še vedno svojo daritev ponavlj311’ hoče svoje življenje nam dajati do konca dni!
Pokleknimo toraj danes in ponižno počastimo presveto Srce sv. rešnjem Telesu zarad neskončne ljubezni, ki jo ima do nas ljn3 ’ Prosimo ga, naj tudi naša mrzla srca ogreje in prešine z vroči® ognjem nebeške ljubezni, ljubezni do Boga in do bližnjega. Skleni®0 pa tudi sami zvesto spolnovati to dvojno zapoved svete ljubezni-
7.	Le še eno spremstvo vam hočem pokazati, ki nam g3 -Jezus sam popisal, ko jo rekel, da bo prišel sodnji dan v obl3
neba z veliko močjo in častjo in angelji ga bodo spremljali. Pa tudi na zemlji so Jezusu angelji stregli. Kaj nas pa to spremstvo uči? To, da Jezusovo Srce ni bilo le najboljše človeško srce, marveč ob enem božje Srce, ki ga angelji molijo in ga moramo tudi mi moliti.
V tem oziru pa ne morem Jezusovega presv. Srca z nobenim drugim srcem primerjati. V tem oziru Jezusovo Srce neskončno presega tudi Marijino Srce.
Pobožno toraj danes pokleknimo, ko obhajamo god tega božjega ^rca in z angelji, ki ga nevidno v Zakramentu obdajajo in molijo, 8a počastimo in molimo. Prosimo božje Srce, ki je vsih milosti polno, Potrebnih milosti za-se in za svoje! In ker je to Srce — Srce našega Prihodnjega Sodnika — o sklenimo, te dneve, katere nam je njegova dobrota še tu na zemlji odločila, prav obračati, zvesto njegovo voljo spolnovati in veliko dobrega storiti, da to presv. Srce, ki je nam zdaj tolikanj milo in dobrotljivo, ne bode enkrat pri sodbi primorano nas Zavreči in pogubiti.
Lahko bi vam še mnogo enacih podob in prizorov razkazal, t°da čas pohaja. Svetujem pa, da si jih sami še ogledujete doma P° zgodbah sv. pisma; poglejte n. pr.: Jezusa med dvema razbojnikoma na križu, kaže nam neizmerno potrpežljivost; Jezus 'u črni skušnjavec satan poleg njega nam kaže neizmerno Ponižnost, ker je v vseh rečeh razun greha nam enak postal ter celo Satana hotel ubogati, kolikor se je moglo brez greha zgoditi; Jezus *Ued sovražniki kaže najkrotkejše Srce, na en migljej njegove r°ke namreč bi se bila zemlja odprla ter strela z neba treščila in končala nasprotnike, vse stvari so pripravljene na njegovo besedo se Maščevati nad njimi, pa le oster pogled, svarilna in proteča beseda te vse orožje, ki ga rabi zoper sovražnike itd.
O, to je gotova resnica, kolikor bolj bomo poznali Jezusovo naj-b°ljše Srce, toliko bolj ga bomo ljubili in častili. Zdaj pa še enkrat Vzemimo svoje molitve in skupno kličimo;
Molimo in počastimo te, o n aj z ad o vol j niše Srce Jezusovo! er te prosimo, dodeli nam vsaj nekoliko svoje zadovoljnosti!
Molimo in častimo te, o najbolj ukaželjno in resnico-■1u b n o Srce Jezusovo! ter te prosimo, zaneti še v naših srcih goreče Mie za svete resnice in božje nauke!
Molimo in častimo te, o predobrotljivo Srce Jezusovo! skaži se dobrotljivo v vseh naših dušnih in telesnih potrebah ter dodeli, tudi mi dobrega srca do vseh ljudi, s katerimi nam je živeti.
23
k.
nam
bomo
Molimo in častimo te, o najbolj usmiljeno Srce Jezusovo! ter te prosimo, bodi še do nas usmiljeno, ali prav za prav tega t0 ne prosimo, ampak le kesanja te prosimo, — le eno skesano solzico, ker vemo, da skesanega in potrtega srca ne boš zavrglo!
Molimo in častimo te, o najnedolžniše deviško Srce J0' z u s o v o! ter te prosimo, da vsi oni izmed nas, ki še hranijo zaklad nedolžnosti v svojem srcu, stanovitni ostanejo, drugim pa dodeli dar spokorne nedolžnosti.
Molimo in častimo te, o najbolj ljubeče Srce Jezusovo! ter te prosimo milosti, da bomo mogli Boga in bližnjega tako ljubiti, kakor tvoja sveta zapoved veleva.
Molimo in častimo te, o božje Srce Jezusovo! ter te pr0' simo tistih milosti, katere so naši duši najbolj potrebne; zlasti z8 največo milost te prosimo, — da do konca stanovitni ostanemo, da bomo mogli po tem življenji tvoje neskončno usmiljenje večno ozna-novati in večno s taboj se veseliti. Amen.
2. Zakaj je v nebesih toliko veselje nad spokornim
grešnikom.
Luk. 15, 10.
Vvod. Trojna nesreča je, če seje ovca na paši zgubila: nesreča in škoda za pastirja, ki ovčico rad ima in je težko pogreša, za čredo, ki se s tako zgubo manjša, in posebno še za ovčico samo, ki od p8' stirja in črede ločena hiti v svoj pogin. Tako je pa tudi sreča trojna, ako se zopet najde zgubljena ovčica: za pastirja, za čredo, za ovco . • • Ker v priliki pomeni zgubljena ovčica grešnika, druge ovce pa Pra' vične, nam je lahko razumeti, zakaj je v nebesih toliko veselje nad spokornim grešnikom. V nebesih je veselje nad spokorni111 grešnikom 1. zavoljo Boga, 2. zavoljo ljudi, ki so s spokornikom v tesnejši zvezi in 3. zavoljo spokornik9 samega.
Izpeljava. 1. Ko so bili Izraelci pregnani v Babilonsko sužn0S^ (tako se bere v II. buk. Mak.) in je imel tempelj Jeruzalemski razdj811 biti, so duhovni sveti ogenj, ki ga je bil v začetku Bog sam zažgal z altarja vzeli in ga na skrivnem spravili v globok in suh vodnjak-Ko so se čez več let vrnili, da bi pozidali mestne zidove, je NehenH) poslal iskat tistega ognja; a niso našli ognja, ampak le gosto blat? vodo so našli na tistem mestu. Vendar veli Nehemija, naj zajm0j° 1

poškropijo s tisto vodo darove in drva in kar je bilo na nje položeno. Nato se posveti solnce, ki je bilo poprej za oblaki in vžgal se je velik ogenj, tako, da so se vsi čudili in veselili . . .
Tako je bil tudi pri grešniku ugasnil ogenj ljubezni in milosti božje; kar je storil, ni zaleglo za večno zveličanje. Zdaj pa se je po mašnikovi odvezi zopet zanetil ogenj ljubezni božje. . .
2.	Žalostne so bile poprej tudi grešnikove razmere do bližnjega. To nam najbolje kaže Kajnovo zadržanje do nedolžnega Abeljna. Njegova hudobija je do neba klicala in kako zelo žalostna ga je morala biti njegova mati Eva! Enako je še zdaj pri grešnikih. Kako pa se spremeni, če se resnično poboljšajo: a) storjena krivica se Popravi, h) odvzeto dobro ime se povrne, c) pohujšanje se popravlja 2 lepim zgledom, d) napuh se umakne ponižnosti, e) razžaljenje se iz srca odpusti, f) družinsko življenje se prenovi: otroci, posli — ubogljivi, ljubeznivi . . . Tega pa se ne veselijo le ljudje na zemlji, marveč tudi angelji v nebesih, kakor je naravnost v sv. pismu zapisano, kako je angelj Tobijev veselo nosil njegova dobra dela, ki jih je ljudem skazoval, v nebesa pred obličje božje .. . Storite še vi to veselje augeljem!
3.	Prav posebno pa se angelji razveselijo grešnika samega, kadar se spokori in odvezo zadobi. Kajti oni vidijo, kako se človeško srce 2°pet spremeni v božje svetišče, v posvečeni altar, na katerem se 2opet Bogu dopadljivi darovi prinašajo. — Žalostno je bilo videti razdani Jeruzalemski tempelj: med puščobno razvalino kače, gadje, ostudna golazen . . . Koliko veselje pa je nastalo, ko se je svetišče Zopet postavilo in sev njem zopet daritev opravljala Vsemogočnemu! ~~ Še bolj se veselijo angelji, ko vidijo spokornikovo srce spet v službo k°zjo posvečeno; ko vidijo, da na njem spet gori razbeljeni plamen ljubezni božje, da se iz njega spet vzdiguje proti nebu pobožna molkov, da se molitev z miro spokornih solzd združuje, da je z Bajdom za čast hiše božje tem bolj vneto, čem bolj je bilo zamudno
Poprej . . .
Konec. Pravo spokorjenje ima toraj več dobičkov ob enem: lešnik se z Bogom spravi — postane njegov ljubljeni otrok; postane Sv°jemu bližnjemu ljubeznjiv in postrežen sosed, koristen ud človeške ^užbe; sam zase pa spet zadovoljen, srečen človek . . .
Po t Šim. Vilfanu.
Četrta nedelja po binkoštih.
Zakaj so naša dobra dela tolikokrat brez vrednosti in brez zasluženja.
Učenik! vso noč smo delali in nismo nič vjeli.	Luk. 5, 5.
Milo je gledati učence Jezusove, kadar ob Galilejskem morju žalostni svoje mreže spirajo in presušajo. Reveži so vso noč lovili) pa le ene ribe ne dobili, kakor nam sv. Peter potrdi, ter Jezus« pravi: Učenih, vso noč smo delali in nismo nič vjeli! Ali še veliko bolj žalostno je gledati toliko število ljudi, ki po širokem morju časnega življenja plavajo, pa za srečno večnost le vendar nič ne vjamejo! — Aposteljni so se menda preveč kraja držali, ter ob bregu mreže nastavljali, ribe pa so se bolj po globočinah proti sredi morja skrivale; toraj tudi niso nič vjeli. Zveličar jim reče, na globoko peljati in mrežo vreči. To storivši so toliko rib zajeli, da se jim je mreža trgala in so dva čolna ž njimi napolnili tako, da sta se topila. Kakor aposteljnom, preden so od kraja odrinili in na globoko veslali) se le rada godi tudi kristijanu, ki svoje srce preveč na zemljo navezuje. Tudi on za nebesa nič ne vlovi, dokler njegova dobra dela niso ne v pravem stanu, ne s pravim namenom, ne prav storjena-Le kadar so dobra dela v stanu milosti božje storjena> iz pravega namena in krščanskih nagibov, in pa prav opravljena, so Bogu prijetna in kristijanu zaslužilo«) kakor bomo danes slišali.
Po širokem morju plava čolničev brez števila. Na milijone J1}1 je. V vsakem čolniču ribič sedi, ter proti bregu veslaje ribe l°vl' Kar vlovi je njegovo. Ob bregu morja gospodar stoji, ki jo ribič® n« lov razposlal, in kadar do njega priplavajo in iz čolničev na suj10 stopijo, jih sprejema ter jim plačilo daje, kakor so si ga s svoji® delom zaslužili; odkaže enemu za stanovanje lepo, srečno in vese*, deželo, odloči drugim žalostno, strašno in samotno puščavo. — Bi®,' pa po morju plavajo, mreže in sake nastavljajo, se trudijo in l°v,e’ pa le redki so, ki kaj dobe. Kako je to? Ali mar v globokem m°r-! ribic ni? Ali mar preveč ljudi skupaj lovi? Pa v nezmernem morj
je brez števila rib, prežlahtnih rib, velikih in majhnih: le nespain
etn*
ljudje rib prav ne love. Eni — in teh je silno veliko! — imajo razt' gane in razglodane mreže, in toraj, dasiravno pridno delajo in skrb«^ lovč, vendar le nič no dobč: kolikor rib v mrežo, toliko jih sp®^ 1

mreže smukne. — Drugi imajo sicer dobro pripravo, cele in trdne mreže, pa med tem ko love, silno	kriče	in s svojim	vpitjem ribe
splaše, da se zboje in proč zbeže.	Tudi	njih	delo je	prazno, njih
jrud zastonj! Kdor hoče ribe loviti,	mora	tiho	biti! —	Tretji so leni
in prenemarni, da bi čolniče tje obrnili,	kjer	bi kaj	rib dobili in
sebe in svojo srečo le rajše vetrovom prepuščajo, viharji pa jih po navadi ali med skalovje zavlečejo, ali na pesek potisnejo, ali med morsko lišajevje ali povodni mah zamotajo, kar pa ondi vlove, ni dosti Pnda, je kaka polževa lupina, ali pesek, ali mah in kak povodni mrčes. — Eni pa, toda le silo malo jih je! imajo dobro orodje, pridno delajo in se tiho zadrže, pa tudi veliko nalove in kadar na kraj priplavajo in čolniče zapustivši na suho stopijo, prejmejo zasluženo planilo v lepi, veseli deželi; ko med tem drugi, ki s praznimi rokami ?a kraj priveslajo, v strašno nesrečno puščavo obsojeni žalostno pojemajo in vsega hudega konec jemljejo.
Kje je pač morje, po katerem toliko tisoč čolničev plava? Kaj čolniči pomenijo? Kdo so ribiči in kaj love? Katera je prelepa dežela Pridnim obljubljena in gola puščava nemarnim pripravljena? — Morje Je naša zemlja, je ta svet; čolniči so naše življenje in ribiči smo mi, ki tu na zemlji živimo in delamo in si dobra dela nabiramo za veselo tečnost. Srečna dežela, katero bo Gospodar nebes in zemlje pridnim delavcem dal, so sveta nebesa; žalostna puščava je peklenski brezen zanikernežem namenjen. — Pa ribičev je sicer veliko število, toda Pridnih delavcev le malo malo!
a)	Njim, ki so z raztrganimi mrežami ribe lovili, so podobni Kristijani, ki sicer kako dobro delo store, pa v smrtnih grehih žive niso v milosti božji, toraj so jim pa tudi dobra dela brez zaslu-*enja in pred Bogom cene nimajo. Kar namreč sv. Pavel o ljubezni &°vori, se dA tudi na milost božjo obrniti. Naj bi toraj človek tudi tako trdno vero imel in tudi še tako imenitna dobra dela opravljal, Pa bi ne bil v milosti božji, bi vendar le nič ne bil pred Bogom. ^aJ bi tudi noč in dan molil, se še tako ostro postil in še toliko r0vežem razdelil, pa bi v smrtnem grehu živel, v smrtnem grehu ^mrl, bi vendar le nebeškega kraljestva nikoli ne dosegel. Kdo preboda toraj nesrečo, kdo premeri zgubo, katero trpi kristijan, ki v živi? Je pa človek v milosti božji, oj kako srečen je! „ 0 dobro delo in bodisi še tako majhno, ima svoje za-8luženje in je Bogu prijetno. Kozarec mrzle vode, ki ga žejnemu Poda, grižljej kruha, ki ga lačnemu pomoli, vsaki pobožni zdihljej, 1 mu iz srca pride, vsaka sveta želja, katera sc mu iz duše vzdigne, 111,1 bo v dobro šteta in bo zanjo plačilo prejel ob svojem času. To m.snico nam tudi sv. pismo potrdi, ker pridno in pobožno ženo vse
k
smrtnem greli ^sako niesrovi
bolj čisla, kakor kralja Nabuhodonozarja, ki pa ni pobožno živel; mrvico vode, ki jo je bogaboječi kralj David Bogu daroval, bolj v časti ima, kakor pitane vole, ki jih je hudobni kralj Savelj Bogu v dar zaklal; ubogi vinar revne pa bogoljubne vdove višje ceni, kakor zlate in Srebrnjake prevzetnih farizejev, ki so jih v pušico metali.
b)	Bibiči, ki so med silnim krikom in vpitjem ribe lovili, so tisti kristijani, ki dobra dela opravljajo, pa ne iz pravega namena; ki molijo, pa le iz navade ali pa v sili; se postijo, da bi le časno srečo od Boga zadobili, ali kaki časni zleg od sebe odvrnili; ubogajme dajejo, pa le iz gole človeške občutnosti; v cerkev hodijo, pa le, da bi jih ljudje hvalili; iz pravih krščanskih nagibov t. j.: zavoljo Boga in iz ljubezni do njega pa nič ne storč. Kakor vpijoči in kričeči ribič nič ne vlovi, tudi dobra dela takega kristijana pred Bogom vso ceno zgube, ker niso iz pravega namena storjena. In kar Jezus o farizejih govori, tudi takim kristijanom velja: Podobni ste pobeljenim grobom, ki se od zunaj ljudem lepi zde, od znotraj pa so polni mrtvaških kosti in sleherne gnusobe. (Mat. 23, 27.) Farizeji so molili, pa se na vogal® hiš vstopili, da so jih ljudje lahko od vseh strani gledali; so se P°' stili, pa so svoje glave pobešali, in se čmerno držali, da bi bili s tem ljudem svojo pobožnost in ostro življenje očitno razkazovali; so vbogajme dajali, pa uboge s trobentami skupaj sklicevali, da bi bili vsi ljudje vedeli, da miloščino dele, in da bi jih bili zato hvalili-Njih dobra dela Bogu niso bila prijetna, ter ne iz pravega namena, ne iz pravih nagibov storjena. In Jezus nas pred tako farizejsko pra* vičnostjo svari, ter pravi: llcsnicno vam povem, ako ne bo obilnih vaša pravica, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete v nebeško kraljestvo.
c)	Tretjim ribičem, ki so svoje čolniče vetrovom in valovom prepustili, in med skalovje, na pesek ali v morsko lišajevje ali vrtince zašli, so podobni kristijani, ki dobra dela zvršujejo, pa ne pi-aV’ no radovoljno, temuč le prisiljeno; ki molijo, pa le z nevoljo in kadar jih drugi k molitvi tako rekoč prisilijo: v cerkev hodijo, pa le zato, ker jim predpostavljeni drugač pokoja ne dajo, in se toraj tudi naj' rajše zunaj cerkve obotavljajo in ondi zijale prodajajo, kakor bi se
cerkve bali in bi jih strah bilo, na svoji duši ozdraveti; in če
tudi
kedaj v cerkev stopijo, bi že spet radi hitro vun šli, ker se jim nikje( tako dolgčas ne zdi, kakor v božji hiši; ki se postijo, pa le, ker jes 1 nimajo; k spovedi gredo, pa le, da listek dobč, se pa toraj tudi pre spovedjo, pri spovedi in po spovedi tako grdo zadrže in nekrščansk" vedejo, da bi se človek krvavo zjokal, kadar jih gleda; ki ubogaj"1®
dajejo, pa le zavolj nadležnosti beračev, ki nočejo drugač iz hiše iti; 2 eno besedo: ki katerikrat kako dobro delo sicer store, pa ne z Oseljem, ne radovoljno ampak le prisiljeni. Zatega voljo pa tudi njih dobra dela Bogu niso prijetna, in njim nič ne pomagajo; so prazne polževe lupine, ki jih med smeti zmečemo, so mah, ki ni za rabo.
Ako toraj pri svojih dobrih delih ne spolnujemo teh trojnih pogojev, je prazno vse naše delo; tudi mi bi morali ob koncu življenja reči: „ Ves čas svojega življenja smo lovili, pa nič nismo vjeli!“ ~~ Toda kadar bo naša vožnja pri kraju, se ne bo dalo več poprali; Jezus nam ne poreče kakor Petru: „Zapelji na globoko in še eokrat mrežo vrzi!" Gospod nam le zdaj kliče, dokler smo na morji življenja: Delajte, dokler je dan ... ko priveslamo na kraj večnosti, b° delil plačilo ali kazen. Amen.	^ Jan grofic.
Praznik sv. Petra in Pavla.
I. Katoliška cerkev je nepremagljiva.
Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo zmagala.	Mat. 16, 18.
Preteklo je že več kot 18 sto let, od kar je bilo ustanovljeno tukaj na zemlji kraljestvo, katero je bilo majhno v svojem začetku, P°dobno ženofovemu zrnu, katero pa dandanes po velikosti, starosti t*1 mogočnosti presega vsa druga kraljestva. Iz ženofovega zrna je 2rastlo velikansko drevo, katero po vsej zemlji razprostira svoje mogočne veje in v njegovi blažilni senci srečno prebivajo ljudstva in Uarodi vsega sveta. To velikansko drevo, to kraljestvo Božje na zemlji — sv. katoliška cerkev!
Iz malih početkov, v vednem trpljenji in vojskovanji zoper hudobnost sveta, je polagoma dorastla do sedanje ogromne veličasti; P°dobna človeku, kateri mora poprej otročja leta preživeti, preden 8 °Pi v moško dobo zrelosti in godnosti; podobno belemu dnevu, kateri ?e >z mraka jutranje zarije rodi in še le opoldne popolno jasnost 11 razsvitljenost zadobi! To je tisto kraljestvo, kateremu se na čelu 8yeti pečat božjega začetka, in kateremu je večen obstanek obljubljen. e*us Kristus, božji Sin, sam je je ustanovil in mu prihodnjost za-S°t°vil, rekoč sv. Petru: Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo
L
cerkev, in peklenska vrata je ne lodo zmagala. (Mat. 16, 18.) To kraljestvo toraj izhaja od Boga in zopet k Bogu zahaja!
Ker današnji dan obhajamo ravno praznik dveh prvih stebrov sv. cerkve, god sv. Petra in Pavla, imam lepo priložnost govoriti o resničnosti Jezusovih besedi, ki jih je govoril sv. Petru, in ste jih ravno slišali, katere nam spričujejo, da je sv. katoliška cerkev nepremagljiva po Božji ustanovitvi. Hočem vam toraj pokazati, da je sv. cerkev ves čas svojega obstanka ostala nepremagljiva vkljub vsem vojskam in viharjem. — Zdi se mi o te® toliko bolj primerno govoriti, ker ima sv. cerkev še zmeraj tudi današnje dni toliko zvitih, skritih in očitnih sovražnih napadov, da bi se utegnilo srce marsikaterih dobrih kristijanov bati, češ, sedaj i11 sedaj bo vsega konec! Želim, da bi bile moje besede okrepčevalno in tolažilno mazilo za potrta katoliška srca, sovražnikom sv. cerkve pa v strah in resen prevdarek!
1.	V prvih 300 letih p. Kr. je imela sv. cerkev krvav boj bojevati z mogočnim Bimskim cesarstvom, katero je obsegalo skoraj ves takrat znani svet. Od začetka se sicer Bimski cesarji niso dosti brigali za Kristusovo vero, ker se jim ni zdela nevarna, in si niso domišljevali, da bi se kedaj razširila čez mejo Judovske dežele. 1° res, kdo bi si bil tudi drugače mislil? Njen začetnik Jezus Kristus je umrl sramotne smrti na križu; njegovi učenci so bili razkropljeni! aposteljni so se iz strahu pred judi bali očitno pokazati se in so ostali zaprti v Jeruzalemu. Ali glejte! ko na binkoštni praznik prej' mejo sv. Duha, so naenkrat vsi spremenjeni. Strahu in boječnosti ni več! Pogumno oznanujejo Jezusa križanega, razkrope se po vsem svetu, ter povsod pridigujejo in krščujejo, ter čez nekoliko let piše sv. apostoli Pavel vernim Rimljanom, da se njihova vera vsemu svetu oznanuj6, (Bim. 1, 8.)
A sedaj se pa tudi zbudi peklensko sovraštvo do sv. cerkve v srcu nevernih Rimskih cesarjev. Grozoviti Nero je bil prvi, kateri je začel krvavo preganjati kristijane. Ob njegovem času sta dosegi® mučeniško krono sv. aposteljna Peter in Pavel, katerih mučeniške smrti se danes spominjamo. Sv. Peter je bil križan, sv. Pavel pa ob giaV° dejan! Brez števila veliko kristijanov je bilo pod tem cesarjem ni11' čenih in umorjenih. In tako krvavo preganjanje ni nehalo tudi z® naslednih cesarjev skoraj skozi 300 let. Razbeljeni ražnji, vrelo olic' goreče grmade, meč in divje zveri in najgrozovitneje muke, katerc si le peklenska hudoba izmisliti more, so moralo služili v to, da
se zatrla sv. Kristusova cerkev, — pa vse je bilo zastonj! V potokih Je tekla mučeniška kri, a bila je po Tertulijanovih besedah: le seme novih Kristijanov! Z junaško stanovitnostjo so bili pripravljeni prvi Kristijani vse pretrpeti zavoljo imena Jezusovega. O polnoči so vstajali ter se v podzemeljskih jamah in votlinah zbirali k službi božji. Velikokrat so jih tudi neverniki zasačili, ter jih trumoma vlačili pred sodnike in v ječe. Toda glejte! kristijani se ne dajo ostrašiti, še iz temnih ječ se razlegajo vesele, hvalne pesmi; kakor levi pogumno stoje pred krvižejnimi sodniki, tako da se čudijo in osramotene čutijo oeverniki sami. Tako so se potrjevale besede Gospodove o cerkvi: je peklenska vrata premagala ne bodo!
V začetku druzega stoletja (1. 103) p. Kr., je Kimski oblastnik Plinij pisal svojemu cesarju Trajanu: „Nekoliko časa še potrpi, in Po ukazanem preganjanji se bode nova vera (krščanska) kmalo zadušila, — kmalo ne bo nihče več vedel o križanem Bogu!“ Ali glejte! roka, katera je to pisala, je že dolgo, dolgo mrtva, slavni Cesar Trajan je davno strohnel, — a križani Bog še živi in se vsemu svetu oznanuje.
Kakih 300 let pozneje se je cesar Julijan, odpadnik, bahal, da Galilejcu (t. j. Kristusu) jamo koplje; pa Julijan je naglo umrl, Kristus pa še sedaj živi s svojo cerkvijo vred! — Tudi mogočnega Rimskega cesarstva ni več, ali sv. katoliška cerkev pa še stoji trdno in Polna življenja, kakor ji je obljubil njen božji začetnik: peklenska Vrata je ne bodo premagala!
Dolgo zaželeni mir je dobila sv. cerkev še le za cesarja Konstantina Velikega (1. 313), kateri je prepovedal kristijane preganjati in se J® slednjič tudi sam dal krstiti. Zdaj še le se je smela iz skritih kotov in pozemeljskih jam očitno pokazati na beli dan. Zdaj še le Se .je mogla tudi po zunanje razodevati v svoji krasoti in lepoti, kakor Se spodobi nevesti Kristusovi. Prekrasne, velikanske cerkve so se jele vzdigovati in oznanovati čast in slavo božjo; znamenje sv. križa se •je zasvetilo na zastavah vojaških trum in vrh zlatih kron kraljev cesarjev!
2.	Toda komaj je bila ena nevarnost srečno prestana, že so se Idi kopičiti črni oblaki druge nevihte zoper cerkev. Ko je peklenski videl, da z orožjem in silo nič ne opravi, skušal je med kristijani 8&naimi vzbuditi prepir in needinost, ter po tej poti omajati in raziti trdno poslopje sv. cerkve. Nastali so krivoverci, kakor: Arij, ”acedonij, Nestor itd., kateri so tajili sedaj to, sedaj drugo resnico Sv- cerkve, ter so tako skušali kristijane begati in motiti in tako

838
sv. cerkev razrušiti! Posebno Arijeva kriva vera se je razširila tako daleč po svetu, da je sam sv. Jeronim pri neki priložnosti zdihnil' „Kaj bo, ves svet bo arijanski postal!“ Pa vse te nevarnosti Je sv. cerkev premagala. Kadar so se zmote in krivi nauki širiti jeli« zbrali so se škofje, katere je sv. Duh postavil vladati cerkev, v cerkvene zbore, ter so s pomočjo sv. Duha jasno izrekli, kaj je pravi nauk sv. cerkve, trdovratne in nepoboljšljive krivoverce pa so iz cerkvene družbe izobčili.
Trdovratne krivoverce pa je Bog velikokrat že na tem sveto očitno kaznoval, ter s tem pokazal, da njegova mogočna roka varuje sv. cerkev in se za njo vojskuje, ter da hoče pri njej ostati vse dW do konca sveta! — Strašen je bil konec odpadnika cesarja Julijanaj v svoji krvi se je valjal in obupno klical: „Galilejec! ti si zmagal! Ravno tako strašen je bil konec krivoverca Arija. Zadela ga je šiba božja ravno, ko je bil na vrhuncu svoje slave! Njegovi privržene' so hotli pregnati katoliškega škofa Aleksandra iz Oarigradskega mesta, da bi krivovernega Arija posadili na škofov sedež. V ta namen ^ napravili slovesno procesijo okrog mesta, da bi z vso častjo vpeljan Arija, kot svojega škofa. Bog je pa drugače obrnil. Kar naenkrat začne Ariju slabo prihajati, in mora zapustiti procesijo. Nekoliko časa ga čakajo, pa ker ga le ni nazaj, ga gredo iskat, in glejte! groza,
—	najdejo ga — mrtvega in v tako žalostnem stanu, da ga skoraj ni bilo več spoznati. — Tako je Bog kaznoval krivoverca, kateri se je vzdignil zoper sv. cerkev in njene brezmadežne nauke.
3.	Nova nevarnost za sv. cerkev je prišla z mohamedani ali tur ki. Tega imena nas je še sedaj nekoliko strah, dasiravno nam turki že dolgo nič več niso nevarni. Pred malo več, kot 300 leb> so bili pa turki strah vsemu krščanskemu svetu. Z ognjem in mečem so si delali pot iz dežele v deželo; kamor so prišli so požigali cerkve in vasi; ropali, ljudi in živino morili, dekleta oskrunjevali in v suž' nost odpeljevali. Vsa krščanska Evropa je bila v nevarnosti pre(* njimi, dokler jih niso kristijani z božjo pomočjo srečno premagal' '® ukrotili. Tudi naša dežela je imela svoje dni veliko pred njimi trpet'-Kakor listja in trave jih je velikokrat pridrlo od spodnje strani. f"°' reče grmade po gorah so naznanjevale, da je nevarnost v deželi- 1® naši predniki, verni in vrli Slovenci, zvesti sinovi sv. katoliške cerkve, so vsikdar pogumno prijeli za orožje, ter zaupajoč na Boga hrabro in junaško branili, kar jim je bilo najdražjega: — vero in domovino
—	Z Božjo in Marijino pomočjo so kristijani velikokrat zmagah ’B v beg zapodili veliko močnejega nekrščanskega sovražnika. Sv. cerkeV slavno zmago nad divjim turkom obhaja o slovesnih praznikih M»r,J Device. Bodimo tudi mi hvaležni krščanskim našim prednikom,

Boga hvalimo, da so nam s tolikim trudom in pogumom ohranili Neprecenljivi zaklad sv. vere, ter sv. cerkev tako hrabro branili. Tudi je hotel Bog resnico svojih besedi potrditi: da je peklenska vrata ne bodo premagala!
4.	Pa ni še bila popolnoma premagana turška sila, kar se zopet yzdigne od druge strani nov sovražnik zoper sv. cerkev. Bil je ta njen lastni, nezvesti sin krivoverni Luter, in z njim celo krdelo ^uzih, o katerih posebej pač ne morem sedaj govoriti. Kakor drugi krivoverci pred njimi, tako so začeli tudi ti trositi krive nauke, ter *)Ndi zapeljevati. Luter se je posebno vzdigoval zoper poglavarja sv- eerkve, — zoper Eimskega papeža, ter hotel njegovo oblast in Veljavo popolnoma spodkopati. „0 papež“, — tako piše sam v svoji °šabnosti, — „živ sem tvoja kuga, in mrtev bom tvoja smrt“. Pa ^ejte! nesrečni in milovanja vredni krivoverec je pokopan, njegovo Vei'stvo peša in umira; Bimski papež pa pastirjujejo sedaj nad večjim številom katoličanov, kot jih je bilo takrat, ko je nevredni Luter od-Padel: kajti katoliška cerkev je nepremagljiva!
5.	V novejših časih pa je dobila sv. cerkev prav srdite sovražne na Francoskem. Pa ravno tamkaj se je tudi pokazala najbolj °&tno mogočna roka božjega varstva. Ozrimo se le na tri sovražnike: Da glasovitega Volterja in dva mogočna cesarja Napoleona I. in III.
, Pred sto leti je živel mož, po imenu Vol ter. Bil je sicer nekdaj ^Bstijan, a z razujzdanim življenjem je pregnal vso vero iz svojega 8rca, ter je silno sovražil Jezusa in njegovo sv. cerkev. Imel je tudi Posebno spretnost mično in vabljivo pisati, in zato stori z nekaterimi °variši hudobni naklep z razširjevanjem hudobno-lažnjivih bukev ^treti sv. cerkev na Francoskem. Ni mogoče dopovedati, kakov zbad-J,v°, zaničljivo in nesramno je zoper krščansko vero pisaril. Široko-Nstno se je bahal, rekoč: „Dvanajst bedastih ribičev je Kristusovo ''ero rned abotni svet raztrosilo, jaz pa hočem pokazati, da je eden akih modrijanov, kot sem jaz, zadosti, da jo pokonča11. In res je snno veliko škodoval s svojim počenjanjem. Neizrečeno hitro so se ^zširjevale njegove knjige in kakor strupenega vina pijani, so se Nhkomišljeni Francozje poprijemali njegovih laži, ter glasovito Francko prekucijo napravili. — „Galilejec,“ — tako je imenoval Kri-?Usa, — ny 12 letih si zgubljen!“ Pa glejte! očitno kazen božjo! tavno v 12 letih, isti dan, ko je to pisal; bil je on sam v resnici *a Vekomaj zgubljen. Nanagloma ga napade huda bolezen in ga P°‘°ži na smrtno posteljo. In čujte! on, kateri je tolikokrat trdil, da 6 veruje ne v Boga, ne v hudiča, ne na večnost in pekel, se začne I 'Nhoma smrti bati in trepetati pred ojstrim sodnikom božjim! Pa milosti ni dosegel! Njegovi neverni tovariši se postavijo okrog Jugove postelje, kakor sovražni duhovi, duri so zaprte in duhoven,
katerega je klical, ni mogel blizo, — umrl je brez svetih zakramentov! Y strahovitem preklinjevanji in groznem obupu je zdihnil svojo grdo — grdo dušo, ter stopil pred sodnika Jezusa, katerega je v življenji preganjal! Vidite, menil je cerkev uničiti in pokončati — pa bil j® sam žalostno končan, sv. katoliška cerkev je pa ostala, ker je pozidaDa na skalo, — ker je nepremagljiva!
Še bolj očitno pa se je pokazalo pri cesarju Napoleonu t, da res Bog sam varuje svojo cerkev, in da se mora naposled vsak sam razbiti, kdor se zaletava v skalo sv. Petra, na katero je pozidana sv. katoliška cerkev. Mogočen, kakor noben drug cesar, je bil N*' poleon, dokler ni stegnil svoje roke po namestniku Kristusovem, P° Bimskem papežu! Vsi evropejski kralji in cesarji so poslušali njegovo besedo. A, ko je sv. očeta Pija VII. iz Birna pregnal, in svojega brata postavil za Bimskega kralja, je papež, če tudi v Napoleonovi ječi zaprb neustrašeno povzdignil svojo besedo, ter krivično in bogoskrunsko imenoval tako počenjanje in cesarja iz sv. cerkve izobčil. Napoleon se je iz tega norčeval, rekoč: „Mar misli papež, da bo zavoljo nje* govega prekletstva orožje iz rok popadalo mojim vojakom?“ Pa glejte’ to norčevanje se mu je, — čudna so res pota božje pravice, — J° besede vresničilo. Na Buškem, kamor se je podal z velikansko vojskOi je lakote in mraza z rok popadalo orožje Napoleonovim vojakom; P° brezštevilnih zmagah, je bil tamkaj prvič popolnoma premagan. Nje' gova vojska je bila pokončana; sam pa je, kakor plašen zajec, pribežal nazaj na Francoska tla. V Parizu je v ravno tisti palači, pri ravno tisti mizi, kjer je pred malo časom prisilil papeža k odstopu njegovi*1 dežel, moral sedaj sam odstopiti in odpovedati se Francoskemu cesarstvu, ter iti v pregnanstvo na samotni otok sv. Helene! med tein. ko se je papež v neizrečeno veselje katoličanov veličastno in slavno smel vrniti nazaj v svoje dežele, v Bimsko mesto!
Osodi Napoleona I. popolnoma podobna je bila osoda Nap0' 1 e o n a III., kateri je še le pred nekaj leti tudi v pregnanstvu unn*-Tudi on se je pregrešil nad sv. očetom, ranjkim papežem Pijem IV; ker je pustil Laškemu kralju Viktorju Emanuelu oropati in prilastit’ si zopet papeževe dežele 1. 1870. Pa glejte! še tisti dan, ko so Francoski vojaki zapustili Bim, katerega bi imeli varovati, je bil Napole°D prvič premagan od Prusov; in tisti mesec, ko so Laški in Gariba*' dijevi vojaki vzeli papežu Bim, je bil tudi Napoleon pri Sedanu p°' polnoma premagan; in kar je komaj kedaj poprej bilo slišati •— 1 80.000 mož močno vojsko vred naenkrat od sovražnika vjet!
Kristijani! Slišali ste toraj in se tudi za trdno lahko prepričaj’’ da se Bog sam vojskuje in varuje sv. cerkev pred sovražniki, Ja je toraj tudi sv. cerkev njegovo delo in toraj tudi nezmagljiva, kako1 Bog sam! Toliko srečno prestanih nevarnost in toliko slavnih zma£’ naj je zadostno spričevanje, da ona ni delo človeških rok, ainpaj božja naprava, ker drugače bi jo bili že njeni lastni otroci zdavnaj neusmiljeno razdjali. Prav je imel žo stari Garnaliel, ko je reke!’

Pustite jih (namreč aposteljne ali sv. cerkev), če je to delo od ljudi se ho razdrlo, če je pa od Boga, ga ne hote mogli razdjati! (Dj. ap. 5, 38, 39.) Oe je pa sv. cerkev delo božje, potem smemo biti trdno prepričani, da tudi zanaprej vsi njeni sovražniki, s kakoršnim k°li orožjem že, nič premogli ne bodo. Kes je, da se tudi dandanes sPolnjuje še vedno, prerokovanje Gospodovo, kakor je govoril svojim apostelj nom: Iz shodnic vas hodo dcvali, pride celo ura, da ho vsak, kateri vas umori, menil, da Bogu služho stori; (Jan. 16, 2.) — zakaj tudi dandanes ne mirujejo sovražniki sv. cerkve, ker v Aziji 80 ob kratkem več tisuč kristijanov pomorili; pa tudi drugod peste stiskajo sv. cerkev, kakor vedo in morejo; tudi sedanjega sv. očeta, Papeža Leona XIII., 77 letnega starčeka držijo še vedno v njegovi lastni hiši zaprtega, oropanega njegovih dežel; a vendar zavoljo tega Daj se naše srce ne boji in ne straši; zakaj kakor do sedaj, tako Sotovo se bode tudi zanaprej spolnjevala obljuba Gospodova: Jaz °stanem z vami ... in peklenska vrata je ne hodo zmagala!
Zdi in vidi se, kakor da bi semtertje res sovražniki sv. cerkve Premagali, — ali to je le navidezna zmaga; v resnici vedno cerkev zmaguje, kakor solnce vedno sveti, če ga tudi včasih megle pokrijejo, ^er se nam zdi, kakor bi ga ne bilo na nebu. Sedanji sv. oče, Leon XIII. 80 sicer jetnik, oropan svojih dežela, — pa vendar slaven zmago-valec, kar se je nedavno pokazalo na Nemškem, Spanjskem in drugod, k0r jih njihovi nasprotniki prašajo za svet, jim razsodbe prepuščajo se po njihovih mirovnih pogodbah kralji in cesarji zadovoljni ravnajo! — Tudi letos bodo, če tudi jetnik, ve n dar- le slovesno obhajali 501etnico svojega mašništva: — to dan slave in zmage!
Nekaj pa, kristijani! vendar ne smemo pozabiti. Ce tudi nobena De peklenska, ne posvetna sila sv. cerkve v njeni celoti premagati ne Itl0re, zamorejo pa vendar nas posamezne sovražniki premagati, ker nam vsaeemu posebej ni nepremagljivost obljubljena, ampak vsej ®erkvi skupaj! Zatoraj se bojimo in tresimo sami za sebe, da ne °nio premagani. Gorje nam, ko bi se dali v veri premagati, vae ','etis! zgubljeni bi bili na večno! Varujmo se tistih, kateri nam hočejo vzeti ali oslabiti sv. vero, varujmo se tistih, ki zaničljivo go-v°r« ali pišejo zoper cerkev in vero! Ljubimo, poslušajmo in ubo-j>aJn»o sv. cerkev, kakor svojo najboljšo mater, ter ne pozabimo nikdar ePili in resničnih besedi sv. Giprijana, kateri je rekel: Kdor nima ^kvc za mater, ne more imeti Boga za očeta! Amen.
Andr. Šimenec.
bi
L.
2. Zveličanski spomin na sv. aposteljne.
Mat. 16. 18.
Vrod. Med svetniškimi prazniki je gotovo najslavniši častitljivi god sv. aposteljnov Petra in Pavla. Oba sta najtrdniša stebra sv. cerkve-(Kaj storila?) ... Ob enem pa obhajamo danes tudi spomin vsih družili aposteljnov. In jako koristno in zveličavno je za nas, da nas sv. cerkev na nje opomni. 1. Dober kristijan se spomina rad in p°' gostoma svetih aposteljnov, ker ga na Kristusa opomin a j o. 2. In ta spomin je zanj zveličansk, ker ga ¥ veri, v upanji in ljubezni potrjuje.
Izpeljava. I. Sv. aposteljni nas prav posebno opominjajo na našega Gospoda Jezusa Kristusa; zakaj oni so bili ž njim v prav tesni zvezi. — a) Ž njim so živeli. Bili so mu prijatelji in zvesti spremljevalci po vsih njegovih potih; poslušali so božjo besedoJz njegovih božjih ust, videli dela, ki jih je opravljal, in so bili p°iča njegovega svetega življenja na zemlji. Bili so zraven, ko je bolnike ozdravljal, in mrtve k življenju obujal; hinavce svaril, spokorne lj°' beznjivo sprejemal. Pri zadnji večerji ... po vstajenji ... ob vnebohodu ... b) Le z a-n j so živeli. Iskali so ljudi, da so njega častili in molili, da so njegov nauk spoznavali in verovali, po njegovih zgledih živeli. Za-nj so učili, za-nj se trudili in delali, za-nj so trpek’ da je bil le Jezus poveličan, to so edino želeli in niso se ustrašil1 pri tem nobenega truda in trpljenja: lakota, žeja, uboštvo, zaničevanje, tepenje, ječa . . . Veseli so bili, da smejo zanj trpeti . . • selo tudi umirali zanj ... Za ljubega Jezusa vse; tudi slednja kaplj* krvi! — c) Zdaj zopet pri njem živijo. Njih telesa so bij* razun sv. Janeza vsa umorjena, ali njih neumrjoče duše niso mogle umorjene biti, ampak so šle k Jezusu v nebesa. Želim razvezan t. j. želim umreti, in pri Kristusu biti, tako je rekel sv. apostelj Pavel. Ta želja se mu je spolnila in tudi vsim drugim aposteljnoin> oni so zdaj pri Gospodu, nikdar ne bodo več ločeni od njega; °Jr pozemeljska žalost se jim je zdaj v neskončno veselje spremenila, 10 tega veselja jim zdaj nihče ne bo več odvzel. — d) Z njim bodo
svet sodili; tako nas namreč sam Kristus zagotavlja. Toraj
sv. aposteljni nas bodo s Kristusom na odgovor terjali, kako smo p° njihovih naukih živeli. O, v tem oziru jo pa še posebno spodbude0 spomin na aposteljne: prikazali se bomo . . .
Tako nas toraj spomin na sv. aposteljne opomina na saineg0 Jezusa, in nas spodbada, da bi tudi mi po zgledu svetih aposteljnov 1 Jezusu živeli in umrli, da bi so tudi mi kdaj pri njem vekomaj veselil*-
II. Kakor nas pa spomin na aposteljne na Jezusa opomina, tak nas pa tudi utrjuje v veri, v upanji in ljubezni. — a) Kaj 0(101 • res kristijana bolj utrjevati v veri kakor ta misel: le-ti možje, sv0 aposteljni, so Jezusa videli in poslušali, so ž njim živeli, so bili p*'10 njegovih čudežev, so se po njegovem vstajenji njega dotikovali, s° S videli v nebesa iti, so v njegovem imenu in z njegovo pomočjo čude55
A
delali, so poslednjič za-nj svoje življenje darovali . . . Kako močno so bili toraj sami prepričani resnice Kristusove vere, ker so za njo svojo kri in življenje dali! In ravno te edino prave vere se tudi mi nepremakljivo držimo, ker le v njej zamoremo večno zveličanje najti. — V Spomin na svete aposteljne nas tudi v upanji utrjuje. Tri reči so za nas najbolj imenitne in vse tri moremo od Jezusa upati, ako Da, aposteljne mislimo, a) Vsi smo grešniki, in kaj je bolj grešnikom potrebno, kakor to, da usmiljenje dosežejo . . . Tudi med apo-steljni so eni grešili n. pr. sv. Peter, sv. Pavel, sv. Matevž, pa so milost dosegli, in so bili celo k časti aposteljnov povzdigneni. Tudi mi bomo milost dosegli, ako se resnično spreobrnemo in ljubimo Gospoda. — P) Vsi smo dalje slabostim podvrženi ljudje in toraj pomoči od zgoraj potrebujemo. Tudi aposteljni so bili taki, ali z božjo pomočjo so vse premogli; zato pravi sv. apostelj Pavel: Vse premorem v njem, hi me krepča . . . Tudi nam bo dal moč . . . y) Poslednjič imamo vsi marsikaj pretrpeti. Za trpeče pa je najimenituiše, da tolažbo, Pomoč in rešenje zadobe. To pa zopet moremo od Jezusa pričakovati, na aposteljne mislimo. Peter je bil v ječi in Gospod ga je rešil; sv- Pavel je bil v mnogih smrtnih nevarnostih in iz vseh ga je rešil Gospod. Tudi drugi aposteljni so veliko trpeli in Gospod jim je pomagal. Tudi naše solze bo zbrisal, nam srca polajšal in nas iz nežnosti rešil, ako zaupljivo kličemo vanj. — c) Spomin na sv. aposteljne nas tudi k ljubezni do Boga in do bližnjega vnema. O koliko so storili aposteljni iz-ljubezni do Boga in do bližnjega! Koliko potov so prehodili, koliko lakote in žeje in mraza in vročine so prestali!
koliko nevarnostih so bili pogostoma na suhem in na vodi! Ali bi ne imel spomin na svete aposteljne tudi nas vnemati, da vsaj te mhke in majhne dolžnosti, ki jih Bog od nas terja, iz ljubezni do Djoga in do bližnjega voljno in zvesto spolnujemo? n. pr. da se iz 'JUbezni do Boga tega ali onega greha varujemo, da razžalnikom iz Sr°a odpuščamo, da bližnjemu kaj dobrega storimo itd.
Konec. Skazujmo se toraj s tem dobre kristijane, da se bomo ži in pogostoma na svete aposteljne Gospodove spominjali; zakaj m spomin nas bo opominjal na Kristusa samega, s katerim so živeli ®a zemlji, za katerega so umrli, s katerim kraljujejo zdaj v nebesih, opomin na sv. aposteljne nas bo pa tudi potrjeval v veri, nam bo *repčal upanje, nas vnemal v ljubezni do Boga in do bližnjega in nam bo pomagal kdaj srečno priti v njih veselo in presrečno družbo I nebesih po milosti našega Gospoda Jezusa Kristusa, kateremu z ^°gom Očetom in svetim Duhom bodi čast in hvala zdaj in na ve-kotnaj! Amen.	j03. Krson.
Pogled na slovstvo.
j, Dušna pomoč za bolnike, ali prigovori, zgledi in molitve za j°*Ue in umirajoče kristijane. Na svitlo dal Janez Zupančič, nek-anji duhovni pomočnik v Moravčah. Z dovoljenjem vis. čast. Ljub-
ljanskega škofijstva. Drugi predelani in popravljeni natis. — ^ Ljubljani 1887. Založila družba sv. Vincencija. Dobiva se v K*' to liski Bukvami v Ljubljani. XIII. 557 strani v dvanajsterki.
Duhovno skrb za bolnike prištevamo najvažnišiin dolžnostim dušnega pastirja.-Vestni mašniki se veselega srea in s pravo apostoljsko gorečnostjo lotijo tega opravil* vedoč, da je „Infirmi lectus uberrimus eampus spiritualis messis“. Vspeh duhovnikovega delovanja ob bolniški postelji pa je toliko večji, kolikor bolj se dušni pasljf pripravlja na obiskovanje bolnikov. Zlasti če mu je iti k trdovratnemu grešniku ali k betežniku v dolgi bolezni, katerega mora pogostokrat obiskati pa vselej kaj novega mu povedati v tolažbo in poduk, mu je treba skrbne priprave. Zraven lastnega premišljevanja dušnemu pastirju dobro služijo v ta namen primerne knjige. Slovenci imamo tri krasne take knjižice. Spisal nam jih je e. g. Janez Zupančič, župnik v pokoji. Prvi zvezek te „Dušne pomoči za bolnike1* je izšel 1. 1855, drugi 1. 1877, tretji 1. 1879; vsi trije pa imajo to prednost, da ravno tako dobro slu/.ij0 mašniku, bolnika obiskajočemu, kakor tudi bolniku samemu, ako jih pazljivo Sita Zlasti prvi zvezek te knjige se je toliko prikupil slovenskim duhovnikom, da J® pošel vze pred osmimi leti, čeravno ga je bilo natisnenega 2000! Nekateri dušni pastirji to knjigo vselej vzamejo saboj, ko gredo na obiskovanje bolnikov. Dobro j* je toraj zadel g. pisatelj, da je prvi zvezek svoje občepriljubljene „Dušne pomoči vnovič poslal med slovenski svet. Novi natis je v marsičem toliko popravljen m zboljšan,^ da bode dobro služil celo onim gospodom, ki imajo prvi natis. Tudi manj®* in priročniša oblika bo ugajala ; lahko bo knjigo nositi v žepu. — Onim, ki še ne poznajo teh bukov, naj povemo, kako so uravnane in kaj obsegajo. Po vvodu, v katerein podaja g. pisatelj nauke, kako obiskovati bolnike in kako se zadržati pri umirajočih, slede trije glavni deli. V prvem (stran 11—190) so raznoteri prigovor in molitve za bolnike; drugi del (str. 191—336) ima raznovrstnih podučnih m tolažljivih zgledov pa lepih molitev za bolnike; tretji del knjige (str. 337—551) Je nekak molitvenik za bolnike v šestih razdelkih, katerih 1. podaja betežniku molitve ob prejemanji sv. zakramentov, 2. vsakdanje molitve, 3. molitve bolnikov^ raznega stanu in raznih okoliščin, 4. trojno sedemdnevnico, 5. dejanja k zveličanj11 potrebnih čednosti, in 6. zdihljeje in molitve zelo slabih in umirajočih. V pristavka najde dušni pastir še tudi obrazec za podeljitev tako zvanega „papeževega blagoslova1* umirajočim.
Marsikedo si bode to knjigo še toliko rajše omislil zarad tega, ker s tem nakupom po nekoliko pomaga tudi skrbni „družbi sv. Vincencija v Ljubljani . katerej je preblagi pisatelj daroval svoje delo. Cena izvodu, lično v usnje vezanem® je 1 gld. 25 kr. — Romaj toraj med Slovence tudi novi natis lepe ,,Dušne pomoči . naj to sprejmo blagovoljno kakor vprvič, da zdravim in bolnikom koristiš in shwlS v izveličanje!	A. %■
Cvetje z vrtov sv. Frančiška, časopis za verno slovensko lju<*' stvo, zlasti za ude tretjega roda sv. Frančiška. Velja cel tečaj (12 zvezkov) 70 kr. — Veliko lepega in koristnega, pobožnega in podučnega je neutrudljiv* č. o. Stanislav v tem listu zadnja leta podajal Slovencem. Tudi ta zvezek, s katerim spretni vrednik pričenja VII. tečaj, obeta jako dragocene duhovne hrane JJ® svoji raznovrstni mikavni tvarini. — Le samo ena reč je, katero pri „Cvetj* obžalujemo: neredno izhajanje! To naročniku jemlje veselje do lista, če ne ve, ked*J mu dojde. Žal, da tudi letošnji prvi zvezek napoveduje: „Izhaja v nedoločnih ®B' rokih". Skoraj gotovo bo temu neredu posledica: da se bode število naročnik® morda zelo skrčilo. Ako jih pa kaj več nezvestih postane listu, treba mu bo zvm' šati ceno, kar bo pa zopet dobri reči na kvar. Naj bi toraj vredništvo blagovo*1* oprijeti se prejšnjega lepega rednega izdajanja.	A-
Priče Božjega bitju ali slučaji, ki niso slučaji. Po dr. Kellerj® * dovoljenjem poslovenil J. B. IV. zvezek. V Ljubljani 1887. Založil in prodaja pr*‘ gotin Hribar, na Bregu št. 10. — Kar smo o poprejšnjih treh zvezkih rekli... velja tudi o četrtem ter poslednjem; toraj ponovimo že trikrat izrečeno priporo edj
Založba ..Katoliške Bukvarne11.	Tisk ..Katoliško Tiskarne" ■
Odgovorni vrednik: Ant. Kržič.