r Št. 6-7 Gilbert « Minnesota - za Juni j in Ju lij I 95 I Leto X. - rcoesec presv&teaa Srca Jezusovega Ne pozabimo, da je mesec junij posvečen presv. Srcu Jezusovemu« Sveti Marjeti Mariji Alacoque je Zveličar sam naročil, naj siri to čaščenje. Zadostujmo za žalitve, ki jih trpi od nehvar- ležnih ljudi posebno v zakramentu ljubezni. Vsem tistim, ki njegovo žaljeno Srce tolažijo s spokornimi deli in s tem, da devet prvih petkov pobožno prejmejo ob¬ hajilo, obljublja Jezus vfelike milosti, i- zmed katerih največja je ta,"da ne bodo u- mrli v nemilosti, ker jim bo njegovo Srce varno zavetje v zadnjem trenutku* 0 Bina Medved - 2 - Otroci: Junija je v Minnesoti rožic mnogo vsepovsodi. Otroci se že veselijo, ker Šolo kmalu zapustijo Dosti zopet bode sole za nas velike in za male, ko bomo se lovili in po tratah se podili. Dosti bo za salo, malo pa zares sem in tja igranje, delo pride vmes. Kaj pa odrasli* H koncu sola ee zdaj bliža kol'ko zopet bo doma drobižaJ Jojtako Bi bomo glave zdai belili, ko otroke bomo tu in tam lovili. Jokanje! Pretepanje! Kričanje.' Kakšno skrb imeli bomo zopet zanje. Obl Zakaj se sola že zapira, ko bo zopet toliko prepiral Breda Svetlič:. Kiluaukee cd Ko smo ee bili v italijan¬ skih taboriščih, jo mojega očka neprestano morila mi- sol, kako bo, tako oslabel, kot je bil, mogel družini služiti vsakdanji kruh. Vsa mogoče misli so mu ro- jile po glavi. Ena teh je bila tudi, da ei bo za prvi donar kupil stroje za obdelavo lesa. Struženje ga je vedno privlačevalo, dasi nikdar preje ni stružil. V taborišču Barletti si je Bicer res ižstružil na zasilno ure* jeni stružnici še dovolj lep šali ter z njim preigral marsikateri dolg mam* povski večer s prijatelji. V taborišču Bangoli se je pa pričelo čisto ,l zares n .Večor za večerom sta očka in moj striček Pepo, ložoč na dvonastropnih pogradih modrovala o delavnicah« Eden j3 imel bolj velikopotezne načrte, kot drugi. Človek bi mislil, da sta najmanj Edisona* Midve z mamici, sva jih morale neprestano opominjati, naj bosta vendar tiho radi pozne ure. Običajno pa sta jo vlekla že pozno tja v noč* dokler so jima ni jezik od utrujenosti pričel zapletati. Ko smo prišli v Amoriko, so se očku sile pričelo vidno vračati« Oko«* paval, prekopaval, sadil je teti vrt, tako, da bo vsi mislili, da jo poklicon vrtnar. Na delavnico in kampovske marnjo se ni več spomnil. Delat je šel v tovarno ter zaslužil toliko, da smo - po ameriško seveda - skromno živeli« Pa ga je nekoč striček Pepo spomnil, .kako sta v Italiji gradila to¬ varne v oblake« Pa sta začela znova« Končno sta ugotovila, da no bi bilo slabo, ko bi si res omislila lesno obdelovalne stroje - saj tukaj v Ameriki zares niso tako silno dragi« Striček je že kot veter letel v trgovino, naba¬ vil stroje; lesostružnico, žagico za les:,, vrtalni, gradilni, brusilni stroj in cirkularko. Kako težko sta čakala, da jih tovorni avto pri-pelje. Ni jih bilo in ni... Kaj to pomeni? ! Čez nekoliko dni pa je prišlo od tvrdke pismo, da nam strojev na obroke no mote jo dati. Zopet je stric ubral pot pot v tr¬ govino , pa so mu tam dejali, da odobravajo njegovo podjetnost - saj taki, da so zgradili Amorikovtoda nekoliko premalo časa pa je vseono v Ameriki, da bi mu stroje kar tako zatipali. Nič ni pomagalo, moral si je poiskati dobroge prijatelja - slovenskega Amerika nca, ki mu je "stal dober". Stroji so končno res prišli. Kako sta očka in stric iskala od veseljail-iamica pa je nszaupno pogledovala lepe stroje rekoč: "No, dragocene igrače sta Bi nabavila. Kaj pa bosta izdelovala?" ,Ni ji bilo prav po go‘du, da tako razmetujeta težko prisluženi denat. Naš očka pa ne odneha, kadar začno, stric pa jo tudi zaljubljen v mašine« Kamica jo morala takoj v trgovino po štrene živo - pisane volno. "Ali boš volne stružil", jo rekla očku. "Ne, stružil bom glavice.'' “In....?" •-< Očka ji je pokazal osnutek za okrasni obesek za v avto: Slovenca in Slovenko v narodni noši. Izdelana naj bi bila iz volnenih niti, glavica pa naj bo lesena. Jaz sem kar skakala, tako sta so mi dopadla. Pa je pokazal očka še drug osnutek: Slovensko "leetovo" srce, ki pa naj ne bo leetovo, tom> več leseno. Hitro s em se spomnila, da o on doma v očkovi zbirki narodno-obrtr - 4 - predmetov videlo- tako živopisano srce. Stričok jo mod ton časom ža montiral stroja, priklo¬ pil elcktrovodo in zabučalo jo po biči, kot bi izbruhnila revolucija« Stroji ao tekli,,,Še mamici so bo dcpadli« In ko je videla, kako odlctc.va los in nastajajo obliko, sta c& ji zdela očka in stric Popo še bolj"kunštna", kot sicer« Očka in menica sta se koj spravila na dolo. Očka jo seveda hotel pokazati mani , kako naj "kroji"' oblrokce, pj* ee je koj izkafcfelo, da tukaj ne bo za "basa". "No, pa bodi šo ti forenan", ji jo rekel in odšol v klet 3tružit glavico. Z cono pa sva so usedli in priče¬ li izdelovati obleke« Ni trajalo dolgo, ko je očka prine¬ sel iz kleti košek glc.vic, noskih in ženskih, vzel barve in čopič in kaj kmalu so so lesketale na nizi pobarvane glavico. Očka je se izdelal klobuke, pa šopke in nnogo malenkosti, ki so baje potrebno, da ina taka"nardidna noša" videz narodno noše. Ko se jo končno lak na glavicah pooi>- šil, sva jih z nanico montirali na "kostume" ter vse sku¬ paj obesili na svileno nitiv slovenskih barvah, Joj, ka¬ ko so se ni zdeli srčkani« Monica pa jo hitro obrnila pogovor v drugo snor, re¬ koč očku, naj jih zdaj šo zna prodati, če jih jo znal na¬ rediti. To jo pa za noj3ga očka, ki ni bil trgovec, ma¬ lo težjo, kot kupiti strojo ali izdelati lepo obrasko. Pa nu je pomagal slučaj. Prav ti3tc dni jo "intornational- ni institut" v Milv/aukoo pozival nevodošlo, da razstavijo svoja dola, če jih imajo seveda, na tako zvanon "Folk-fairu" nekakem narodnostnem festivalu. To jo vsakoletna priredi¬ tev, kjer vse narodnosti Kilv/aukoo - pokažejo narodne ple¬ se, pesmi, običajo, narodno - obrtne izdolko svojega naro¬ da. Tufii očka jo razstavil svoja olja, akvarele in gro.fi- ke - pa pristavil še lonec - in razstavil tudi našo izdel¬ ke* Slovence v narodnih nošah tor na veliko začudenje ma¬ mico vse prodal« Sedaj je tudi mamica verj-la, da se jih da prodati. In sedaj verjame tudi, da so res dajo preda¬ ti vse izdelki, ki jih s stricem napravita v kleti. Začelo se jo na"dobelo"« Sedaj loto izdelki bolj hi¬ tro iz delavnico, kot sprva, ker ina.ta očka in stric tudi več naročil. Pa tudi nista ostala samo pri onih narodnih nošalj. Lopa žgana srca o sloko Bleda in Triglava, pa"loc- tova Brca" in šs polno drugih takih okrasnih predmetov "počeno" sedaj pri nas doma« Tudi nidve z mamico inava polne roke dela in tega dela ni ravno nalo - pa sitnoga dela* Kdor bo od čitateljev kdaj videl naše "Slovence", bo oa;- lahko presodil, koliko ga jo. Franci Medved 3RABLJENI OTROK N? .\ , r r N Roparji bo se vrnili. Ko so za¬ gledali ciganko, so jo najprej vpra¬ šali: "Ali si opravila svojo naldigo? Ali inaš otroka?" Starka jo pokima¬ la. "No, pa kaj še drugega? To ni dovolj", so nadaljevali razbojniki. "Imam tudi lop zlat okvir, ki je obložen z demanti in bmsori. V njen je bila grofičine slika} veliko jo vreden." Poglavar pravi:“Čez kako tri te¬ dne prodano otroka in okvir." "To bo denarja,"pritrdi drugi. Ko vidi ropar, kako zadovoljno se otrok igra z eliko, nu j o vzame iz rok. Mali Honrij je začel bridko jokati. Ko se jo ropar naveličal poslušato otroški jok, jo vrnil Hen¬ riju sliko. Ta so je pomiril in se zopet smehljal. Med roparji je bil tudi neki \. mladenič, ki ao ga roparji pred mno¬ gimi leti ukfadli na isti način kot Honrija. Ta jo bil zelo prijazen z malin dečkom in večkrat mi je prinesel igrač. Nekega dne mu je prinesel ovčko, škarje in mnogo pisanega papirja. Čez teden dni so se roparji žalootni in zaskrbljeni vrnili s svojega potovanja. Izvedeli so, da jo župan odločil smrt za tistegtc, ki je ufrabil Honrija. Dolgo so se med seboj posvetovali in sklonili, da ga bodo Obdrža¬ li in vzgojili v ropatja. Ubogi otrok je moral ostati v jami leta in leta. Star jo bil že sedem let, pa ni poznal drugega, kakor samo zadnji del votline, svetilko, staro roparico, ki se je že tako postarala in polenila, da $e samo ležala in se ni umaknila iz jame. Seveda, roparja je tudi poznal, nikdar pa še ni bil - 6 - zunaj« Po votlini pa 6i tudi ni upal hoditi# ker ga je starka naučila# da ae nora bati tone« Nekoč si je zaželel, pogledati nekoliko po jSni, a ro¬ parji so nu rekli# da je preveč tenno# naj le rajši izrezu¬ je cvetlice iz pisanega papirja« Nekega dno je starka trdno zaspala in roparji so odšli po svojen poslu« liali Henrik jo vzel svetilko in rekel san pri šobit"Danes pa hočen iti pogledat, kako je ten v teni# tata bon knalu našel roparje." . In je odšel. Hodnik je bil zelo tenon, dolg) nislij je , da nina konca« Prišel je do kraja,kjer sta so zdru¬ žila dva hodnika. Kor ni vodel, po kateren naj bi šel# so je pdločil za desni hodnik in šel dalje. Luč pa jo sve¬ tila zelo slabo in slednjič je ugasnila. Težko sen čakala na prvi junij) ta dan jo namreč določi¬ la naša učiteljica za šolski izlet« Nikdar so ni ni zdelo dopoldno tako dolgo kot ta dan. Počasi so tekle ure, no, pa je lo prišel čas kosila« Po kosilu pa sno se vsi veseli odpeljali z buson k jo - z$ru "Twen Lake"« Vozili sno se eno uro. Pri jezeru je bi¬ lo prav lepo igrišče, nalašč za otroke« Največ vesolja sno ineli z neko vrsto drsanjen« Ne ven pravega inena za to naprave. Na eni strani so bilo stopnico, vrhu stopnic pa deska, vso iz žoloza. Vsakdo so jo snol dvakrat podrsati, po tej napravi. To jo bilo snoha in vedel j ai Tako dolgo sno prosili našo učiteljico, da oo jo šo ona peljal^, dvakrat po tej napravi. Igrali ono so tudi z žogo, nato pa sno se spra¬ vili nad nalo južino. Vsak jo inol z soboj kaj sladkega in tudi na pijačo nisno pozabili. Že na Biv/abiku sno nislili na žejo in si kupili ameriški"pop*, Jaz sen dve dni proj hodila okoli nane#čo ni bo dala kakšen cent za izlet. Zjutraj, ko sen šla v šolo# sen nano spet opomnila in dala ni jo 50 tako, - da se vsega nison porabila, Ko sen prišla donov, no je bolel želodec, kor niseu vajena jesti in piti toliko sladkega. (Dalje prihodnjič) Mila Vidmar Rada Modved eno j) miAJO. Ko žo vidite ta nadev, bi gotovo radi vedeli, koliko jih jo in ka¬ kšni oo. Voeto, dian jih kar Štiri?. Kajstarejoi je bolj moder fantič, časih pravimo, da bo olktričar, kor ima veliko vosoljo do olktrikoi^ Sedaj napravlja telefon iz našo v sosedovo hišo, pa no vem, kako mu bo uspelo. Te tedne bo v šoli mnogo delu, zato bo moral tolofon najbrž malo čakati. Otroci bomo morali na¬ praviti neekončno"dolgo" pot - 100 f- korakov, čo bomo hoteli prijatelju ali prijateljici kaj povedati. Vsc%a toga bo kriv Franci, ker sc tako rad uči in pisateljuje že pozno v noč. Bog daj, da bi nekoč postal res tak mož, da bi bil v korist in čast** Begu in narodu. Drugi u ratoc je navihani Bino. Sam o sebi pravi, da ima n&jvoč de¬ la in ca mora opravljati sama "lopa! 1 dela. Krave ima kar on v rekah. Sedaj ko bo troba pasti, g_a žo tako skrbi, da bo moral vos čas krave vla¬ čiti na "cucclnu", zato je hotol zadnjič v slovenski šoli na vsak način izvleči iz učiteljico, čo je . reh v nedeljo kravo pasti. Fa navsezadnje ni nič izvecol, c'a bi bilo zanj posebne vrednosti. Kot vidite, rad "ku¬ je" pesmice in to kar mimogrede« Tretji fctatcc je pa"zviti" Liro. Jo še zelo mlad, šele tretji raz¬ red poseca. On je zelo navdušen za "kavboje" in s Krulčevin Francijem sta bo zmenila, da bosta "kavboja". Seveda v njegovo opravičilo pa mo¬ ram povedati, da se zanima že zdaj za lepši poklic in v šoli je zadnjič povedal, da bo duhovnik. Bog daj! ČSirti btatec pa je Janezek, oni, ki so je že priril do "ta velike mizo", je še majhen in ga imamo vsi najrajši. Janezek je pa tudi žo nekaj prestal. Pred enim mesečen je padel tako nesrečno z vrha stopnic sosedove hiše, da je obležal na cementnih tleh in smo ga morali poslati v bolnico. Kajbrž ga je čuval njegov angel varuh, da se mu ni pripetilo kaj hujšega. Veste, on zna že vse molitvicojtako na uho moram povedati, da je največji ljubljenček naše iiiss llary. Pripis:*, cugol: l.ilcna Dolenc ✓ / , i \ / i I —V V i' r v. i'-. VjiLii x Oče in mati sta prišla k povodnemu možu po otroka. Zahvalila sta se mu za dobroto, ki jima jo je storil. Dečok so je kar nerad ločil od bi- - c - aernoga gradu pod vodo. OČe in mati pa sta bila v veli¬ kih skrbeh, kako bi zadnjič skrila otroka. Mati se je zo¬ pet spomnila na dobre vilo in z otrokom k njim. Vilinska kraljica je rekla, da ji ne nore več pomaga¬ ti i? zadroge, ker bi velikan prav gotovo pri njih iskal otroka. Pripravljena pa ^e *bila presiti palčke, ki sta¬ nujejo v hišici pod goro. Kot bi mignil, so bili trije pri visoki gori. Cb strani je bil vhod, skrit tako dobro, da ga nihče ne nore najti. V gori je bil grad dobrih palčkov. Vila je prva stopila in povedala poglavarju željo ža¬ lostne matere. Takoj je sprejel otroka, vila pa je odšla z materjo in izginila. Poglavar je razkazal dečku grad, takega še ni videl v življenju. Stene so bile zlate in okrašeno z biseri. 0 - prava so tudi vsa lesketala. Pelja.l ra je v sobico, v ka¬ teri so stale krasno,majhne posteljice. Tu mu je pokazal prenočišče. V kuhinji so jo sukal kuharček, ki je pripra¬ vljal večerjo} v roki je držal veliko kuhalnico in večkrat pomešal z njo. Tudi drugi palčki so imeli kar dovolj dola. Edon jo pripravljal mizo, drugi so umival j dolc.l je v rudniku, lcjor so kopali zlato. Tretji je sedel na Btolčku in bral. Dečka so povabili k mizi in mu stregli. Po večerji so 30 pogo=yvarjali o volikanu. Poglavar ga je opozoril, naj no hodi von, dobro jo bilo, da otrok ni vedel no za vhod, pa tudi ne za izhod. Sladko jo zaspal pri dobrih palčkih. Drugo jutro so šli palčki na dolo, le kuhar ja ostal doma. Deček je pridno pomagal pri kuhi in mu ni bilo prav nič dolgčas po domu. Kmalu pa zaslišita strašen tresk in ropot. Kuhar je pogledal skozi skrivno okno ter videl velikana, ki je ravno plezal po strmih skalah. Kuhar in deček sta so stisnila drug k drugemu ter čakale.. Velikan jo hotel udreti v grad, pa ni pomislil, da je on višji nego vhod. To pot je zelo težko izvohal dečkovo skrivališče in ves besen je hotal skozi vrata. Z vso silo $e butnil v skalsnata vrata, a jo padel mrtev na tla, zlomil si je vrat. Kmalu so prišli palčki z dola. Ko so zagledali na tlo§ mtrtvega velikana, so hiteli v grad tar zavpili:" Veliken je nfctev, rosen si deček . 1 11 je mrtev, rečen si dečeki " Takoj so obdarili dečka ter ga odpeljali priti domu. Deček se j in: je želiva! j eval ter se težko poslovil od njih. Imalu so bili blizu dona, pokazali so um pot ter odhiteli nazaj pro¬ ti gradu. Cčo in fiati sta bila zelo voiela, a fiista vedela, kako bi se zaliva-.f lila dobrin palčkam ter vsem drugim, ki so pomagali rešiti otroka. Dolgo časa so še živeli skupaj in niso pozabili svojih dobrotnikov. K 0 H 0 Rev. Oukale Jože 3.J. cm cm, cm... Jaz ga bom slišal semkaj v Indijo, /.apel je danes minnesotski zvon tako glasan bo, boječo, tiho z lin; kut da vsa vaša srca v njem bijo, a jutri bo junaško udaril v bron donel čez mojo plan bo. bim bom, bin bom, bin bom. Zadoni nar prek širne liinnesote, bim bom, bin bom, bin bom, odkrivaj rodno zemljico krasoto, prinašaj božjo srečo v dom] Ivanka Krulc Faš junak Miro se je vozil s kolesom po cesti. Zapazil je, da se plazi za njim zelena kača, a se ni posebne zmenil zanjo. Ko se je še ne¬ kaj časa vozil, je zopet pogledal nazaj in videl, da so kača še vedno vle¬ če za njim. Urno se je o.brnil s kolesom in jo povozil čez gobček. Ko je videl, da se kača ni več premaknila, jo vzel dva kamna, jo še enkrat pobil in obesil na kolo. Poten pa hitro naprej] Klical je otroke skupaj, da bi prišli pogledat kačo in kmalu nas jo bilo vse polno okoli njega. Izpraševali smo ga, kako je naredil s kačo in občudov-ali njegov pogum. Potem pa je rekel, da jo morajo videti še njegovi domači. Ustavil 3 g je prod hišo in jih klical, naj vendar pogledajo, kaj vozi. Vsi so pritekli ven in mislili,kakšno kačo je povozil. 7 svoji - i„ - domišljiji je rekel Kiro, da ge. jo kača gotovo hotela use¬ kati, pa k 3reči jo je pokončal« Njegov brat Franci jo pogledal kačo in ga potolažil ter mu svetoval, naj v pri¬ hodnje pusti take kače le kar pri življenju, ker niso stru¬ pene« Iliro jo jo zakopal v jamo pri hiši, sa, pri sebi pa je mislil:"Korajža pa le volja" i Anica Krulc * 6 T6LICI4J 1W l’ Vidmarjev trilotni Janezek je že vos teden čakal, da bodo tudi pri njih dobili telička kakor pri Medvedovih« Janezek je vrstnik Medvedovega najniajšoga z istim imenom. Vodno je spraševal mamo, če žo imajo telička, a je vselej dobil odgovor:"noi" halo ga je že jezilo in se je kar sam s seboj kregal tam pred hlevom« Ko je- videl, da vso nič ne pomaga, jo je mahnil v ga¬ raže pogledat kaj dela avto. Jej, pa avta ni bilo notri, ker se je ata peljal na delo. I'a ves glas jo začel jokati, da ga je prišla nama iskat in ga nesla spat« To je ponavljal ves teden« Tskoj, ko je nema šla izpred njegovih oči, jo jo mahnil proti garaži in jokal« Včeraj pa jo bil ves iz sobe, ko je vendar enkrat pri¬ čakal telička, aato je opustil jok v garaži. Zvečer, ko jo prišel ata z dela, jo na vso moč 3tekel k njemu in mu povedal, da ima.jo telička in naj ga hitro pelje s karo. liislil jo, da bi se tudi teliček rad vozil kakor on, zato jo brž pripomnil, da mora tudi njega peljati. Ata mu si¬ cer tega ni ustregel, a bil jo vseeno vosel, kor jo imel doma telička in karo« - u. Anica Krulc u)a-;a.M-iKu Po nebu nobtoj ovčic tava oj, to je veselje, ko sončku, nagajajo, Okrog njega venonor razgrajajo in zeuljica brez žarkov ostane sanjava#. Striček sonček z njini se igra, a slednjič se le naveliča poskakovanja. P oglejte, žo ovčice razganja in zaeveti se zonljica bis3rna* 1 . < \ Marija Košen /n i ! tari ja. Še bono častili Marijo na ten noetu, nolili pa bono tudi za nesrečnika, ki je ukradel Marijo, naj nu pnchča trdo srce tor nan vrne kip, 5o ono pa zaslužili to kazen, jo bono pa prosili, naj nan odpusti in se zopet povrne ned nas. Ljudstvo jo bilo ob tej novici vso preplašeno* Vendar so prišli vaščani zvečer k šnarnični pobožnosti še v večjen številu. Po končanih petih litanijah je najstarejši nož znolil še en Očenaš za izgubljeno dušo, ki je ukradla kip. Tiho ihtenjo se je čulo ned nolitvijo, S pesnijo " Je angel Gospodov" so odšli donov* Minilo jo leto, prišel je zopet nesec naj, a Marije ni bilo šo nazaj* Molitev pobožnih vaščanov se jo še dan za dnen dvigala za trdosrčnoža, ki se nu srce-še ni otajalo, da bi bil popravil strašni zločin* "Spouni se o prenila Devica Marija, da šo nikdar ni bilo slišati"**.•*.Ta nolitov so jo razlegala žo tretje leto pri šnernični pobožnosti v kapelici na hribu* Ž e četrtič sta so pripravljali Darinka in A niča, da bosta krasili kapelico za nesec naj* Hiteli sta, da bosta še o praven času opravili vsa potrebno* "Anica, kaj je pa to, ali vidiš?" Prod.kapelico jo stal velik kip Matere božje, prav tisti, ki jo izginil prod loti* Ne daloč od njega pa je bila globoka jana, kanor je nesrečnež Bkril kip* Deklici sta hiteli najprej v župnišče, da povesta veselo novico gospodu župniku* Takoj se jo raznesla vest po vasi in gospod župnik jo prišel zvečer h kapelici in blagoslovil na novo kip, ki so ga ljudje okrasili kolikor so najlepšo nogli* 12 Fantje so napravili nosila in zvočor se je ponikala procesija vernikov proti kapelici. Vsa vas jo bila vesela to slovesnosti. Otroci v belih oblokcah, Marijina družba- veo je gledalo, kako bi čin evočanoje proslavili vrnitev ljube Gospo v našo vas. San ne ven, kdaj so ni jo zapisalo "mali* ko vendar ven, da sto vsaj nekateri že veliki. Menda oon nislil zapi¬ sati " mladi"-—to bi pa žo držalo, kaj no in "prijatelji" tudi, saj ni pišo vaša učiteljica, da sto kar pridni in da vos zaninajo celo misijoni.iJ " Gronska Btrola" sen rokol, tu pa treba pljuniti v roke (če pljuvati ni lepo), pa napisati kaj zanimivega nojin slovenskim monnesotskin fantičem in dokliČen..... Ne bon vam razlagal, kaj pomeni bosoda "misijoni" * misijonar", kor ven, da vam jo že vaša gdč..Lojzka vso prav lopo razložila. - V potrdilo njonih besed naj vam podan samo nekaj slik iz Bengalijo, kakor jo vidim na lastne oči, v upanju da so bo vašo zanimanje za misijone potrojilo, če no početve- Stanujen v Seramooru, ki Stojo okoli 55»000 prebivalcev in leži nekako v srcu kor.gcJ.ije, ki pomeni za Indijo to, kar Minnesota za U S k ll to besto našli na zsmljovidu veliko mesto Calcutta ( 5 , 000.000 preb...),boste verjetno našli kakih 15 milj na sovor ob roki Gangos (indijski Misoisipi-Missouri) naš mali Sorampore. Pod našo hišo so leno pretaka pretoka Gangos-svota roka po kateri piihajo mali parniki, so s prhajajo jadrnico in švigajo urne ribiško ladjice, ob obrežju pa čofota¬ jo otroci po vodi. Na večer se na oboh straneh roke prižge neštovilne luči, tako, da mo ta kraj močno spominja Benetk. Ob obtežju so pripeto kakor gnezda majhno štirivogelne hišico, kjer najdete po onoga starojšoga možaka, ki bero iz noko knjigo ali pa dromljo ob vznožju lesenega ali kamnitega kipa.- Zdaj pa pogor, da vam moji mlc.di rojaki, ne vzame sapo. Iz ono kajbico gloda nato rjavo pobarvan bebast malik s poševnimi očmi, sodo s prokrižanimi nogami in pihajoč na (Resničen dogodek iz domovine(l. 19^5 ~ 19^9«) rilo. vso noČ v piščalko« Grd 'jo pa tako kot con tisti«. Bog nos varuj« Pa ti pride zdaj stara ženica, zdaj mlad pobič in oe priklanjata pred tisto grdo spokoj proseč jo, kaj jaz ven kaj, v upanju,•da jina bo tisti kos lesa ali ilovice vrnil zdravja ali nametal denarja itd«. Spot drug je boginja Kali'dviga svojih dvajset rok v zrak, pred lcatoro poganski čarovnik stoka neko čudne nolitvo ali pa pojo tako, da te začno ščipati po trebuhu« Hod ton pa se v vodi, ki je strašno unazana, pore na. tisočo in tisočo ljudi v slepi veri, da jin Ganges iznije njih duševno revšči¬ no, njih ziočino in hudobna dela« Vodo pijojo, jo nosijo donov svojin otro- kon« Včeraj je poginil velik bivol blizu našo hiše«. Zvečer so prišli občin¬ ski nož jo, da bi ga odpeljali zakopat, pa so jin je zdel., nendm protožak, zato.;' so ga kratko nalo zvalili v reko« Halo bo "dišalo 11 po reki navzdol, pa nič * no de, pogani bodo vodo' pili naprej in ubožci bedo unirali za tifuson in ko¬ lero in kaj ven za čon vso,’ Ubožci kaj no? Usmiljenja so vrodni in ponagati jin jo treba««’ ^aj so dado dopovedati, pa ni človeka, da bi jih lepo poučil jin dopovedal, kaj naj napravijo, da so izkopljejo iz nočvaro nevednosti« Ali ni zares božjo delo, če jin kdo roko poda, da ti ubogi slepci najdejo iž tono ” luči” , da spoznajo le onega pravega Boga Ljubezni in'onega Odrešenika Jezusa J« Kalcd bi bili srečni«. Jezus išče apostolov.« Takih, ki nu bi pona- gali nositi luč resnice in prižigati planon ljubezni v ubožna srca«««« Ali nu hočete ponagati? Vi mladi Slovenci in Slovonko iz Minnesoto? Jezusu, ki je skrit in trpi v vaših indijskih bratcih in sestricah? Z nanenor da bi bila tudi njih nlada lota lepa in brozskrbna kakor so vaša? Ponislitc do. oni prav tako hrepenijo po sreči, kakor vi in inajo prav tako pravico, da jo dosežejo, kakor vi«,. Ali naj bodo obsojeni v večno izgnanstvo in revšči¬ no, namesto, da bi z vani nekoč vosolo zarajali in so igrali ten po noboških tratah v senci angelskih kril«. i Na ponoč, na ponoč, na ponoč«• ••••••«'«. > Ker pa poznam dobro vaša srca, saj ni dolgo, kar sen bral,da 'jo nno* .; go otrok iz Anoriko prineslo svoj " pockctnoncy"gospodu -Prozidontu za sestra-*: dano indijske otroko in'da so so navdušeno odzvali klicu sv« Očota za zapušče¬ no in osirotelo mladino po svetu, zato ven, da boste poslušali tale noj ubogi- poziv, ki je v imenu slov, nisijonarjov naslovljen naravnost na vas s Slovenska mladina iz Minnesoto, za bengalsko nladino.,,••••• Dve prošnji na vas..,’J 1« )Naši nisijonarji, ki govorijo slovor.3ki in angleški,kakor vi(pa še bengalski po vrhu ) že dolgo Solijo dobiti svoj sanostojni slov, nioijon, to jo: svojega douačega predstojnika, svojo določeno zaokroženo oženijo in e ten ovoje lastno upravo in gospodarstvo, čo so to zgodi, poten no bo troba vočodreči gostoljubja k;akonu našemu zdravniku ali zdravnici, ki so junaško ponudi za delo v bengalskem misijonu, kakor so je na žalost že zgodilo. - 14 - Vi pa nam morete ponaga-i* Zaros no pretiravam* Naša samostojnost 30 v božjih rokah* vi pa 30 lahko iz božjih rok izprosite s svojimi molitvami in žrtveni* o ton * da radi probirato misijonsko listo, molito rožni vonec* Najpogunnojši nod vani pa bodo skozi vos nosoc v ta nanen junaško vstajali k sv« obhajilu* Zato kar tožko že čekan* kdaj bo pripol somkaj v Indijo * Minnesotski zvon*, da bon ! zvodal, kako dolajo hoji oz, naši nladi prijatelji in , da ga pokažeu tudi v o on naš in nisi jonej jen* kaj dolate, kako živite* kakšno igro igrate, kaj dela vaš očka in če imato so vsi svojo zlato ::mamico in še sto drugih stvari**, ž.) Slišin tudi, da oro A norikanci navdušoni filateli¬ st i J Jaz son tudij 0 ,K, Jaz in noji sobtatje zbirano znanko, pa no zase, narveč z% naš misijon, Ko naberemo že cele škrnicol jo" znank izborono lepšo nod njimi*'jih spjrjip^aao, napravino zanimive zbirko in jih spravimo v promet. Zanimiv businoss, kaj? Z izkupičkom oblačimo ubogega Jozusa, ki 30 skrit v indijskih ubožcih'in sirotah****' A li bi so našol kateri nod vami, ki irja malo - poguma in podjotnisti in začno ta*svoti businoss* za Boga in z a dušo?????? Ni troba drugoga kakor prositi vašega dobrega • očka ali skrbno mamico, da vam dovolita vzeti znanko s pisen in kart* Včasih bo treba nadlegovati tudi vašo tete in strice na podoben način, čo jim. lopo razložite svojo žoljo, vam bodo gotovo velikodušno dovolili, sen proptičan* Prav tako co volikoga pomona rabljeno božično voščilnico**. Ali snom upati????? Pfci nabiranju znamk pa bodito previdni, da ne natrgate robu pri znamkah, kor so znankarckn pravila z olo natančnaj V ootalou vas bo žo gdč, učiteljica poučila* kako in kaj in pa g* Dolšina, oaj sta oba žo dolgo zvosta in navdušona misijonarja* ali pa so obrnita kar naravnost na domačega g, župnika za misijonska pojasnila***,* Toko zdaj pa na deloj Inne pozabito pisati kaj zanimi¬ vega* angleško ali slovensko, jo vaoono^ Bog vas blagoslovi in vso vašo ljubo domačo. Tisoč pozdravov iz Indijo Vaš Rov* Jožo Cukalo S* J. Vike Bajde c 7 t' 'a* Ko j xcv k^oj X\/ io/i. V našem listu ste že časih brali o različnih Hanezih, tudi pri nas imamo Janezka in o- njen boa povedala nekaj. Fot lot jo star in hodi v ameriški otroški vrtec. Popoldne priha¬ ja tudi v našo slovensko šolo. Tu sodimo v 3 i okoli nize. Kas fantič sodi najrajši zraven učiteljice, zlasti tokrat, kadar pišejo, da mu po¬ maga. Janezka nihče no sili k učenju, kor je še majhen* a sem hoče žo pisati in silno je vesel, kadar dobi" 10 ", to 33 najboljši rod v toj šoli. Kekoga dno je prišel Janezek v šolo z novim svinčnikom in ga hitro pokazal učiteljici, reicoč:"Kov svinčnik som kupil, 5 / volja, lejtel 11 Učiteljica pa mu jo rekla: "Janezek, za 5 i bi bil moro.1 dobiti dva svin¬ čnika. " "Saj jih ne rabimi‘so moško odreže naš mali. Dolgo časa ni nogo1 Janezek izgovoriti"r". Čc je pisal , 00 jo to posebno poznalo. Ko je učiteljica narekovala boocdo n ros n , je stalo v njegovem zvozku n losKekoga dno pa so mu jo kur posvetilo in Janezek žo dobro rečesriba, res, prav i.t.d. Zdaj pa jo naš pobič bolan. Vos trudon jo prišol nekoga dno iz šolo, takoj jo šol v posteljo. Lama jo ugotovila, da icn kozo ali no¬ rico. Pa šo v postelji so večkrat opomni na šolo in mi naroča pozdrava za učitoljico in za sošolce. Predor, jih bodo vsi ti brali, bo pa Jano»» zok žo priskakal v šolo. Broda Svetlič: kilvvaukeo Kokih trideset milj severozahodno od mesta Milvaukoo so vzpenja Kad wiscon 3 inskim gričovjo?z grič - I-Ioly Hill alm kot mu tukajšnji Sloven¬ ci pravijo kar Svota gora ali pa še colo Šmarna gora. Ki visok - loži 1500 eevljov nad mersko gladino - pa jo z njoga prav lop razgled po šir¬ nem hisconsinu, polnom gozdičkov, knotij in jozerc. Ka tom griču so si postavili o. karmeličani samostmi z veliko cerkvijo, posvočono liariji, Pon&čnici kristjanov. Kp. "do.n dola" - Labor Dav - imajo tukajšnji Slo¬ venci običaj poromati na ta ovoti kraj. Lansko loto sta nr.s tukajšnji slovanski Amorikanoc in njegova so¬ proga povabila, naj so z njihovim avtom podamo na. božjo pot. Seveda smo bili prij cm no ponudbo zolo veseli, saj smo Slovenci to vr 3 to ljudje, - 16 - de. eno prc.v radi v prosti nr.rc.vij daleč od bučnih velemest. Zgedaj zjutraj omo oo odpoljali v covorozchodni cmeri iz mosta. Lop, sončen dan oo nc_: je obetal* Bili smo izredno dobro razpoložoni, saj smo šli na prvi dalji iz lot v Ameri¬ ki« Avto jo drsal po lopi, tefaltironi coGti, mimo žitnih polj, pašnikov in lepih kmetij« pokrajine, jo posajena z malini grički, podobne. našim slavonskim goricam - lo, da tu oko zastonj iščo vinsko ložo. Po približno enourni pri¬ jetni vožnji smo na lovi strani ugledali dva mogočna ccrkve- na zvonika, vitka in temna, ki sta kraljevala nad okolico. (He-ljo prihodnjič) icrcdaikoiKL t Drago, Marija in Metka Hren iz North Ghicage pišejo naši slovenski.učiteljici, da jin zelo ugaja Minn. Zvon. Drago piše, da j .e bil na šolskem izletu v Chicagi, kjer je po šestih letih zopet jezdil konja, to pot v Lincoln parku. Lepo pozdrav ljajo vse, ki sodelujejo pri liinn. Zvonu« Naša slovenska šola vrača pozdrave, učiteljica je odpisala vsem štirim« Drago zelo nas bo veselilo, če boš prihodnjič kaj napisal za naš list V današnji številki se je oglasila z daljšim, zolo zani¬ mivim sestavkom naša marljiva Breda Svetličeva« Po vsem, kar je napisala o njihovi delavnici, spoznano, da mora biti pri Svetličevih v liilv/aukee zelo lepo« Izvedeli smo, da je prišel iz T*cta v Kew York Sinonček Kregar e svojini starši« Menda zna zelo lepo risati; oglasi se namakaj. _, - ^ ^ ^ Rasitev ugank v augustovi številki. S 5» številko„Kinn. Zvona so bili nelcatori zadovoljni, ker je njena oblika lepša« Boljši stroj » papir« - vse to pomaga« Kdo jo jo razmnožil, je pa tajnost« Hvala mul w ***-.:-*^* *<•*«.** **„*****_ "Minnesotski Zvon" izdaja slov. mladina na Gilbertu in Pinevillu,- Ureja in rise : Franci Medved Tipka : Mar,jan Ivosem