i>\. 24 PTUJ, dne 28. junija 1963 CENA 20 rSN •Tednik« Izhaja pod tem s1craj?»- nlm imenom od 24 nov 1961 da- lje na predlog ObtmsKih odborov •^ZDL Ptuj In Ormož - Izdaja •Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ■ikl tisk« Ptuj — Odgovorni ured- alk: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj Lackova 8 — Te- lefon 156 čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj §t 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tjsk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din Letnik XVI. PRETEKLO VOLILNO OBDOBJE PRIPRAV IN DELA NA PODROČJU GOSPODARSTVA DRUGIH SLUŽB V OBČINI Minule volitve predstavljajo odraz dela in napredka sociali- stične Jugoslavije. Rezultati, ki smo jih dosegli ob volitvah v naši občini, so za- vidljivi, vendar pa odstotki udeležbe volilcev na volitvah ni- so edino merilo, s katerim bi lahko merili odraz gospodarskih in družbenih sprememb pri nas. V ptujski občini je glasovalo 16. junija za republiški zbor 95.85 odstotkov, za zvezni zbor zvezne skupščine pa 97,70 "/o od vseh vpisanih volilcev. V republiški zbor niso volili vojaki, zato je tudi dosežen različen volilni re- zultat. Rezultati volitev nam povedo, da je občina Ptuj zopet nad okrajnim, republiškim in zvez- nim povprečjem udeležbe na vo- litvah. Mnogokrat smo slišali, da je bil materialni razvoj pri nas hitrejši, da pa je zavest naših ljudi zaostajala za tem razvo- jem. Minule volitve pa so jasen dokaz, da je tudi zavest naših državljanov napredovala vzpo- redno z materialnim razvojem, ki ga dosegamo v Jugoslaviji, pa tudi v naši občini. Priprave na volitve so bile izključno delov- nega značaja. Na sklicanih po- svetovanjih in raznih zborova- njih je v predvolilnem obdobju sodelovalo nad 32.000 volilcev. Zbori v delovnih organizacijah so nakazali povscJd potrebo p** večji in kvalitetnejši, pa tudi cenejši proizvodnji. Ponekod so bile tudi pripombe, da delavsko samoupravljanje še ni tako raz-t vito, kot bi moralo biti. Govorili so tudi o Integraciji, kooperaciji in drugih važnejših oblikah medsebojnega sodelovanja med podjetji. Zborovanja na podeželju so bila zelo pestra glede raznih predlogov, kritike in zahtev vo- lilcev. Skoraj povsod so ljudje pokazali živo zanimanje za bolj- še kooperacijske odnose z zadru- gami. Na račun zadrug ni bilo slišati toliko kritike kot pred le- ti, kar nam dokazuje, da je na- še zadružništvo le napredovalo. Med drugim so volilci na zbo- rovanjih iznesli še vrsto drugih predlogov s področja komunalne ureditve krajev, šolstva in pose- bej tudi zdravstva. Vrsto predlogov bo treba se- daj po volitvah proučiti in ugo- toviti kaj se da takoj rešiti in kaj v bližnji prihodnosti. G. B. Težko, polno klasje se maje v vetru ter čaka na žanjice Medtem ko se je prejšnji te- den ves svetovni tisk na široko razpisal o uspehu zadnjih dveh sovjetskih kozmonavtov, prve že- ne v vesolju Terješkove in Bi- kova — odmevi se seveda še ve- dno niso polegli —, se te dni do- tika predvsem obiska ameriškega predsednika Kennedyja v Evro- pi. Dokaj komentarjev je zbudila tudi novica, da sta Moskva in Washington podpisala sporazum o uvedbi »rdečega teleprinterja«, neposredne povezave med pred- sednikom Hruščevom in Kenne- dyiem. Zanimivo je, da so ameriškemu predsedniku mnogi ameriški pub- licisti in politiki odsvetovali obisk v Evropi v tem času, ker doživljajo zavezniki notranje ne- všečnosti Po programu bo obi- skal najprej Zvezno republiko Nemčijo (to nalogo je sedaj že opravil), Irsko, London m Rim. Medtem ko velja obisk Irski, predsednikovi stari domovini, bolj Za rodoljubno gesto, naj M v ostalih deželah skušal , spet pri- dobiti simpatije za svoje zamisli o skupnih nacionalnih jedrskih silah. V Bonnu so se tudi me- nili o tem, ali. bi zahodnonem- ška vlada prevzela nase več stroš- kov financiranja Atlantskega pakta, da bi tako rešila ZDA de- viznih težav. Prav tako si je predsednik hotel zajamčiti oblju- bo, da Bonn ne bo oviral sov- jetsko-ameriških razgovorov in da bo sodeloval v nacionalnih je- drskih silah. Uradno poročilo seveda o tem ne govori, vendar kaže, da Ken- nedy ne zapušča Bonna polnih rok. Prav tu se vsiljuje vprašanje, ali lahko ameriški visoki gost pričakuje od ljudi, ki bodo le še kratek čas na oblasti, kakršnih koli resnejših obljub. To velja seveda tudi za obisk v Londonu, kjer doživlja premier Macmillan zaradi, znane afere z obrambnim ministrom Profumom bržkone usodne udarce. V Italiji je prišla po odstopu Fanfanija na krmilo »uradniška vlada« premiera Leo- neja, ki se vse preveč naslanja na krščanskodemokratsko desni- co in bo zato tudi kratkotrajna. Ureditev neposredne teleprin- terske zveze med Washingtonom in Moskvo predstavlja brez dvo- ma uspešen korak za popuščan.e mednarodne napetosti. Podpisa a sta ga sovjetski m ameriški pred- stavnik na ženevskih razgovorih. Jasno je, da bodo to mednarodno zvezo, ki bo šla prek Atlantske- ga oceana in Velike Britanije na Švedsko in prek Finske v SZ, uporabljali samo v usodnih tre- nutkih, da bi tako rešili svet najhujšega — vojne katastrofe. V ta namen imajo pripravljen poseben sistem šifer, primernih za angleški in ruski jezik ter si- stem, po katerem bodo lahko najhitreje zamenjali poslanice n poročila. Dežele, kjer bo tekla neposredna linija, bodo seveda dolžne zagotoviti nemoteno delo. Vprašanje zase je, koliko bo ta teleprinterska zveza vplivala na prvi večji mednarodni spoiazum med Vzhodom in Zahodom — na prenehanje jedrskih poizkusov. Šele tak sporazum bo odprl pot dejanskim razorožitvenim spora- zumom. Omenjena zveza lahko predstavlja le en dokaz več dobre volje na obeh straneh. Priznanje in zahvila Visok odstotek udeležbe pn volitvah odbor- nikov in poslancev jasno dokcizuje, da je storjen tudi v naši občini velik gospodarski in družbeni napredek. V imenu občinskega odbora SZDL Ptuj izre- kamo vsem občanom, ki so sodelovali pri pripra-1 vah za volitve, vse priznanje m zahvalo. I Prepričani pa smo, da se bomo vsi, ki smo sodelovali pri pripravah in izvedbi volitev, tudi aktivno vključili z isto odgovornostjo pri čim- hitrefšem uvajanju novih ustavnih načel v naši nadaljnji življenjski praksi. Občinski odbor SZDL Ptuj Praznovanje letošnjega dneva borca Četrtega julija se bomo spet spomnili in proslaTili dan, ko je politični biro CK KPJ v Beo- gradu leta 1941 izdal podroben načrt za boj proti okupatorju in dal navodila partizanskim odredom Jugoslavije, naj ruši- jo prometne naprave, napada- jo okupatorja in mu odvzema- jo orožje za našo vojsko; pri- staši osvobodilnega gibanja v raznih službah pa naj organizi- rajo sabotaže, ki bodo pripo- mogle k slabšanju gospodarske- ga položaja okupatorja in pri- pomogle k zavesti, da ni nikjer zaželen gospodar. Nekaj dni pred proglasom CK KPJ par- tizanskim odredom Jugoslavije so ustanovili v Beogradu Glav- ni štab partizanskih odredov Jugoislavije, ki mu je povelje- val tovariš Tito. Člani štaba so bili Edvard Kardelj, Aleksan- der Rankovič. Franc Leskošek, Ivan Milutinovič in drugi. Vstajo, ki se je pričela po vsej Jugoslaviji, je hotel oku- pator zatreti s krutimi ukrepi, smrtnimi kaznimi, z lutkovnimi vladami na Hrvaškem in v Sr- biji ter 7 izdajalci po vseh pre- delih domovine. V prvih vrstah borcev za svo- bodo so stali komunisti. Pro- glas CK KPI partizanskim od- redom in podroben načrt sta veliko pomenila. Enotne akcije po celi državi so drpbile oku- patorjevo silo. da fie ni mogla koncentrirati in zmagovati. Na koncu julija l^it so par- tizani rešili iz jetniške bolniš- nice Aleksandra Pankoviča. Ju- lija so se v Srbiji začeli boji v Reli Crkvi. V Črni gori so partizani napadli okupatorjeve postojanke v Kolašinu. Reranih in drugod. V Sloveniji je po- čila prva nuška v okolici Kam- nika. V Rosni so partizani na- padli Drvar in ga zavzeli, na Hrvaškem so počili prvi streli v Liki. V ptujskem okraju so širili komunisti glas OF po vsem okraju. Najakfivnejši propaga- torji upora proti okupatorju so bili narodni heroj lože Lacko, diiak Zvoiiko Sagadin, štndent Miha Anžel iz ?,abjeka. Fr-inc Toplak iz Mostja. dr. Spindler iz Tiiršinec. Ivan Skale iz Ma- kol. Milena in Polde Rerce iz Središča. Franc Osojnik \7 De- senpc in še nekateri. Na koncu juliia sta odšla'na Pohorje k partizanom prva ntniska ho^-ca Rudi ^nirlarir ^»lan /->l-rr>7 Lrrw_ miteja KP, zaposlen v železni- ških delavnicah v Ptuju, in Franc Peršon, mizarski pomoč- nik. Julija je okupator končal s selitvami zavednih ptujskih Slovencev na ElrvašktK v Bosno in Srbijo. Izselil je 1140 ljudi. Med izseljenimi je bil tudi France Cucek, kandidat veteri- ne, agilni ptujski komunist. Po- stojanke OF so med Siovcnci, ki 60 ostali kljub selitvam, vse- eno rasle. Pomen dneva borca Napisali smo nekaj^ kratkih besed o OF in uporu proti oku- patorju julija 1941, v katerem iraznujemo iz leta v leto dan i. toniv(>č v komaj preorano zomlio poso- jemo. l)Q.do mlado rastline, tako dolgo hiralo, dokler so okisanje kislin v. površnih slojih ito iz- vršj. V takih zomljah je boljo s setvijo počakati, ker bodo .rastline od pozne setve , bolje rastlo in bolje napredovalo kot pa od setve takoj po pre- oran ju. Vse zemlje, ki imajo humus- ne kisline, so siromašne na rastlinski hrani. Hrana so nam- reč v kislinah razkraja in raz- sto'pi. zato da jih padavinska voda lahko vpija v globljo slo- je. kjor jih rastline no morejo dosoči. Tako zomljo moramo skrbiu) zračiti, kar dosožomo z globokim j(>sonskiin oraniom in pustimo surovo brazdo, da mraz grudo razdrt^bi. Pomaga- mo z apnonjoin vsakih 4—5 let. ker z opnom na.)hitr<\jo uni- čimo kisline in propročimo iz- piranje rastlinsko hrane, ker JO poapnenjena zemlja bolje | veže in iisvaja, N'ikoli pa ne i smemo kakšne zemljo, preveč vlažne, preoravati ali obdelova-! ti. ker bomo za nekaj let po- kvarili sestavo in jo bomo po-1 tem prav težko popravili. PRED 20 LET Upor proti okupatorju pred 20 leti v ptujskem okolišu 1943 je bilo prcoojšnje zatišje v narodnoosvobodiliiem gibanju v ptujskem okolišu. Ljudstvo jo proživoln v poletju in jeseni 1042 najtežjo udarce. Padlo je 88 talcev, nad 200 lju- di je odšlo v taborišča, v za- porih jo okupator šo mučil lju- di in ustrelil do konca 1043 le- ta tri talce, v taboriščih,je pre- minilo 2() domoljubov. 15 i)Uij- skih boroov jia jo padlo v raz- nih krajih domovine. 8 ž rtov nasilja je padlo v zaporih in drugod. Izgledalo je, da jo oku- j^iator doma vstajo iidušil, saj žrtve, ki &(> padlo, so bilo šo osumljenih ui)(>rništva v letu 1042 in borci niso jmdli v do- mačom okraju. Okupator si je i zadovoljstvom mel roko, po- sebno sjKMuladi lota 1043, ko ni opazil skoro noboiu^ga znaka ti pora. I.e vokaj lota kov. Osvo- I IkuUIuo fronte po zgornjem de- lu Dravskega polja je marca oznanjalo, (la |)arlizani na Po- horju niso pokončani, čeprav jo padel januarja Pohorski ba- taljon. Morda so lotake raz- trosil aktivisti iz Rač še ii''- koliko čez svojo mojo v va.soh po ptujskem okraju. f)kupator- ju se je tedaj zdolo. da je u|)or v ptujskem okraju ieta 1042 v kali zadušil. V'gr(vbo- vih so ležali organizatorji upo- ra Jože Packo, Franc Osojnik, Franc Toplak, dr. .špindh-r, Rorcotova Milena in P(;'!(lc in drugi. V grobovih so poMvali turli |)rvi partizani v (hMnačom (>ko.! išu. Okupator nI prijsl vseJi aktivistov OF Komiinističiui partija. \(Hli- toljioa našiii narodo^v v iii)(>rti proti okupatorju, jo hotela čim- prej obnoviti boj za svobodo v jitujskom okolišu. Med pre- živelimi aktivisti OF. ki jih I okuj)ator še ni zaprl, so bilj Idr. Milko Peče s Ptujske gore. Zvonko Sagadin dijak, ki se je zadrževal na Dravskem polju in v Zg. Halozah, Martin Ko- I rošeo z Lovrenca na Dr. polju, Slavko Debenak iz Cirkovec, Ivančičevi iz Lovrenca. Marko Stroloc-Crom, zaposlen v Ko- roščovom mliiui na Hajdint in še nekateri. Sagadinova Žouka. agilna |)om(K'nica OF pa jo ok4i- patorjii leta 1042 iz zapora ušla, avgusta 1042 »pa .so iz za- pora spustili tudi Mileno Bok- šo-Božo. kurirko. ki jo pove- zovala ljutomersko, |)tujsko in mariborsko okrožje ()l'\ Zaprli so jo na koncu januarja 1042. Aktivisti, ki so bili prij)ravljo- ni na nove naloge O F. niso po velikih aretacijah lota 1042 po- loti in v jeseni našli pravo |)o- vozave in novih postojank OF in se niso nu>gli takoj utrditi, stvo je bilo še ])replašno, še preveč prizadeto od udarcev. Upor ss je znova začel Korošec Martin iz Lovrenca na Dr. polju je našel povozav() z Ol'' po Linki Ktsolj. aktivistki iz Ruš. Linko je spoznal Olstrak Ione. trgovski pomočnik, za- |)(x;lon v Kamniti pri .Maribo- ru. Tja so se presolili njegovi starši iz Jaiiškoga vrha pri Ptujski gori. Na janškom vrhu pa so (xstali materina sestra in (Iva otroka. Toho je iz Mari- l)f^ra prenašal domov partizan- ski ti,sk. Nekoč je nalepil le- pak celo na vrata nemške po- licije na Ptujski gori. V začet- kti marca so Toneta poklicali v nemško vojsko, Odšel je do- mov k materi, da bi se posve- toval. kaj storiti. Po posvetu je odšel v Rttško četo na Po- horje. Skladišča s premogom zope^ prazna Pomanjkanje premoga zara- di nerednih in neenakomernih dobav v pretekli zimi nam je še vedno v spominu in že so prod nami nove, mogoče še večje težkočo. Po izvršenih analizah potre- buje za i)cipolno oskrbo Ptuj z gravitaoijsikim področjem okoli 3.300 toai rjavega premoga in 10.000 ton lignita. Navedene ko- ličine upoštevajo novogradnjo s contraliu) kurjavo in pode- žokko ])otrošiijo. Pofljetje >LKS« bi moralo po pogodbah sprejeti v I. 10fi3 dni tiu'! nf^dolrah in n^n/- niVdi. Tvliid^ s" postavlja vprašanje, ali je možno izgtddjeno nadoknaditi. 2e sedaj se lahko ugotovi, da je to mogoče samo na ta na- čin. da ZTP v teku julija in avgusta da prednost prevozu ]>remoga. Nujno hi bilo izdela- ti i)lanski razpored prevoza premoga ])o železnici. Fdino na ta način jo možno, da bodo žo- lozniško-transpoTtna jiodjotja v stanju zagarantirati potrebno število vagonov do konca avgu- sta rudnikom, kateri bi omogo- čili otlpromo premoga potroš- nim centrom. -S takim ukrepom bi se trži- šče oskrbelo, hkrati pa bi se i obšla težnja rudnikov za povi- šanje cen premoga zaradi do- datnih stroškov deponiranja premoga. S takimi ukrojii bo možiu> za- gotoviti potrošnikom potrebno zimsko zalogo ])romoga. Potroš- niški |)a bodo zelo olajšali dolo l>(xljotij. ki ga imajo s kuri- vom. v kolikor binlo njvoštevali, da vsa naročila no miorojo biti realizirana le v 4 mesecih, čo- ])rav je nakuj) v tom razdobju naj ugodnejši. NESREČE V soboto, 22. VI. 1063, se je ob 21.45 pripetila lažja promet- na nesreča v Rogoznici pri Ptu- Kolesar V. R. se je peljal po desni strani ceste iz smeri Dornave. Na prtljažniku je imel .sopotnico Ž. M. Za njim jo i)ripoljal mopedist M. D. s sopotnikom L A. Ko je začel tnopedist prehitevati kolesarja, je ta nenadoma zavil na levo tako, da je prišlo do trčenja. Vsi so padli po cestišču; trije so dobili lažje telesne poškod- bo. V prometni nesreči, ki se je pripetila v torek popoldan v Spu; i.ii, je ostalo le kup razbitin. Na srečo je šofer ostal brez tež.ii. posledic. Foto. D. Šulek TIskarna za nekaj dni Marca 1043 so Tončka Olstra- ka in Kselo Linko poslali ^ ptujsiki okraj, da bi uredila ])artiiza.nsko tehniko. Linka se je obrnila na .Martina Korošca, da bi jvriskrbol šapirogral m pisalni stroj. Marko Korošec« Železen, ndinar na Hajdini, je odsto|)il |)itS>alni stroj, Njegov ekonom Strelec Marko-Grom je pri#krbel šo šaipirograf. Z vozom ga jo mlinar Ivančič za- peljal v Sajkovo viničarijo v Slape pri Ptujski gori. Linka in Tone sta natiskala letake, ki so oznanjali, da i)artizani na Pohorju niso uničeni, da par- tizani še. ži'vijo in nadaljujejo boj za svobodo. Letake sta To- no in Linka raztresala po Drav- skem polju. Tone in Linka se ])o prvem tisku nista več vr- nila na viničarijo v Slape in tehniko so tu opustili. Olstraka iščejo Tončkovo sestro Slavo je oku- pator naistavil v otroškem vrtcu, ki je stal na meji med Ptuj- sko goro in Majšperkoni. Tonč- kovega brata Staneta je jio Tf)- netovem odhodu k partizaiu>m aretiral nemški učitelj llelnsel na Ptujski gori. Obljubljal mu je denar, če i)ove, kje je brat. Olstrakovo teto na Janškem vr- hu je okupator odj)eljal v ta- l)oriščo Os\viecim. kjor jo umr- la. Tonček ()a je metltom s par- tizani napadal nemško posto- janko. Pri napadu na nemško (>rožarno v Rušah je bil po ne- sreči obstroljon v nogo. Včasih je tedaj prišel k Linkinim star- šem v Ruše, kjer so junija Tončka in Linko zgrabili in od- vedli v zapore. Po strašnih mu- kah je Tonček priznal, da je bil pri partizanih. Linka je ne- prestano trdila, da ni bila po- vezana z OF. Toneta so odpe- ljali v Mauthausen, kjer so ga obesili. Okupator prime nekatere aktiviste OF.pri Lovrencu Po Olstrakovi aretaciji so ju- lija 1043 zaprli Martina Kordpp|iali v mariborske, decembra pa v Da- chau. Preživeli borec Lackove čete Ivan Petrovič, ki je odšel še prod bojem v Mostju skupaj z Zvonkom Sagadinom iz Lac- kove čete v Haloze, da tam pri- pravi nove partizanske posto- janke. so je zadrževal pri Mak- su Korošcu v mlinu do spomla- di 1043: predstavljali so ga za mizarja. Spomladi 1043 je šel k partizanom, a pravijo, da je na poti pad^l. Njecrova smrt še ni pojpsnif^na. (Dalje prihodnjič^ POPRAVEK V zadnji številki »Tednika« je bilo na prvi strani lista objav- ljeno pod naslovom članka »Vo- lilci na zadnjih volitvah«.' ... da je bila. za zveznega po- slanca Toneta Boleta volilna udeležba v občini Ormož 89,92 »/o, kar je napravil tiskarski škrat, zato popravljamo: ... da je bila volilna udelež- ba v občini Ormož 98.92 "/s. Uredništvo PTUJ, DN'E 28. JUNIJA IMS TEDNIK Stran 3 IZ PTDtlA Invalidsko podjetje »OLGE MEGLIC« Ptuj bo preuredilo svoj poslovni lokal na Titovem trgu. Dela so že v teku. Odstra- njeno je že dosedanje Izložbeno okno; namesto njega bo sodobna izložba pred lepo urejenim lo- kalom z novo opremo. Sčasoma bodo vsi poslovni lokali v Ptuju dobili novo podobo. Menda na nobenem trgu v Ptuju ni dnevno takšnega pro- meta kot na trgu pred kinom, in prav toliko je dnevno kritike glede tlaku na tem trgu. Ko bo v Ptuju govora o asfaltiranju katerekoli ulice, potem bo mo- rala biti izrečena tudi beseda o asfaltiranju trga pred kinom, da res ne bo več v sramoto turistič- nemu Ptuju in v spotiko ljudem, ki obiskujejo kino. V zadnjem času, ko so postali prvi vroči dnevi, so ptujsko let- no kopališče napolnili številni kopalci. Pred nedavnim zaklju- čen pouk na šolah omogoča se- daj mladini vsakodnevno kopa- nje povsod, kjer je spoznala primerno za kopanje. »Bazen« v Orešju, »jezero« pri Pinčerjevem mlinu In bazen v mestnem let- nem kopališču sprejme dnevno več sto mladih kopalcev, ki jim mrzla.voda v Dravi ne ugaja in si raje pomagajo drugam, kjer se voda prej segreje. Poleg raz- nih nevarnosti imajo pomožna kopališča pri Ptuju to prednost, da so zastonj in da so doslej iz vseh odnesli kopalci zdravo ko- žo kljub prilično dosledni sani- tarni inšpekciji. Osnovna šola »Ivana Spole- njaka« Ptuj-Breg je imela v so- boto popoldne prijetno zaključ- no proslavo na šolskem dvori- šču. Poleg raznih telovadnih in drugih točk je šolski pevski zbor pod vodstvom pevovodje Branka Rajšterja zapel nekaj pesmi. Po proslavi so si udele- ženci proslave ogledali v razre- dih pripravljeno razstavo šol- skih in domačih izdelkov, med- tem pa so učiteljice razdelile učencem spričevala. Na prosla- vi so bile nekaterim odličnim učencem razdeljene knjižne na- grade, kar je že tradicionalno na tej šoli. Učenci, učiteljstvo in starši so želeli upokojenima učiteljicama Zavčevi Katici in Mohorko Te- reziji še mnogo zdravja in so ji- ma izročili nekaj spominskih daril in šopkov cvetic. Upravi- telj šole Adi Praprotnik se je zahvalil učiteljstvu. staršem in učencem za ves trud. pomoč in, učenje, učencem iz 8. razreda pa je želel v življenju mnogo uspe- hov. Stanovanjska skupnost Ptuj si je letos zadala posebno nalogo: mehanizirati sedanje servise za p>omoč hišnim svetom. 2e dalj časa se servisi zavze- majo za primerne poslovne pro- store in skladišča. Občinska skupščina je dodelila zgradbo v Jadranski ulici 12. stanovanjski skupnosti za poslovne prostore. Ta zgradba je v zelo slabem sta- nju, zato bo skupnost s svojimi servisi takoj stavbo adaptirala, v spodnjih prostorih uredila uslužnostne servise, (vodoinšta- latersko, elektroinštalatersko, ključavničarsko in kleparsko delavnico), na dvorišču pa zgra- dila sodobno mizarsko delavni- co in skladišča za gradbeni ma- terial. V prvem nadstropju bodo upravni prostori stanovanjske skupnosti. V adaptaciji bo skup- nost ustvarila boljše pogoje za delo, dela pa bodo opravljena kvalitetneje in hitreje. Razstava likovnih del ptujskih srednješolcev 25. in 26. junija je bila v učilnicah ptujske gimnazija razstava likovnih del ptujskih gimnazijcev in nčiteljiščnikov. Nekateri prispevki kažejo, da se na g^imnaziji in učiteljišču razvijajo pod vodstvom aka- dems.kega slikarja prof. riča mladi likovni umetniki. Razstavljena je bila grafika in akvareli z raznimi risarskimi tehnikami. V osnutkih za re- klamne plakate in ovitke knjig so mladi ustvarjalci jpokazali precej iznajdljivosti in fanta- zije. Razstavljena so biila tudi dela tehničnega pouka v prvih razredih. Nov ptujski prospekt Turistično društvo Ptuj je iz- dalo nov prosipekt me^ta in nje- gove bližnje okolice. Prospekt je eestavil prof. Jože Maučec, risbe je izdelal akad. slikar prof. Janez Mežan, fotografije pa Jože Kološa. Prospekt je ti- s.kala Pomurska tiskarna Murski Soboti. V prospektu so >osnetki gradu Bori, Dornave, ^tuj^ke gore, Grajsike resta- vracije v Ptuju, hotela Poeto- vio, dva poisnetka iz notranjo- sti gradu in dva posnetka me- sta Ptuja ter slika kurentov. Tekst je napisan v slovenskem, sirbohrvatskem, nemškem, fran- coskem in angleškem jeziku. S tem novim prospektom jf Ptuj dobil še večje možnosti za popularizacijo turizma. »Pokaži, kaj zna§« v Majšperku Nedeljska oddaja »Pokaži, kaj znaš« v Majšperku je navdušila s svojimi izredno uspelimi toč- kami vse poslušalce. V nabito polni dvorani so se vrstili reci- tatorji in pevci in s svojim izva- janjem spravili ocenjevalno ko- misijo v zadrego: komu naj do- ločijo prvo mesto. Oddaja je bila dobro organizi- rana in za tekmovalce je bilo pripravljenih 5 lepih nagrad. Splošno priznanje občinstva in strokovne komisije sta žela zla- sti recitator Ervin Vidovič in | pevka Tereza Potkrižnik, ki sta zasedla upravičeno prvo oziro- ma drugo mesto. Ta prireditev priča o razgiba- nosti mladine v Majšperku in vabi k posnemanju. Vinko T. Zaključek šolskega leta na ESŠ in Aš V četrtek. 20. junija 1963. je bila na ESS in ES proslava, ob zaključku šolskega leta Zborovanje je dalo podobo vse. stranske dejavnosti zavoda. Uvo- doma je ravnatelj ESS in AS tov. Stropnik tabelarično prika- zal učno-vzgojne rezultate na obeh šolah in poudaril, da bi la- hko bili še boljši. V učenje naj bi mladina vlagala vse svoje si- le. Obe šoli pripravljata mladi- no na poklic, ob katerem naj bi bila polnovreden graditelj naše socialistične domovine. Pri pre- gledu učno-vzgojnih uspehov pa kaže, kot da smo nekje na repu dogajanj hitrega in zahtevnega življenjskega tempa. Ob tej priložnosti so snreieli najbolj prizadevni dijaki knjižne nagrade. Nato je predsednica ZMS na zavodu nakazala v svojem refe- ratu delo mladine na ESS in AS v šolskem letu 1962-63, ter pou- darila. da je mladina sicer dela- la. vendar je bilo tudi po tei li- niji premalo delovnega elana. Važen dogodek, ki ga bo zavod beležil v svojo kroniko, so prvi absolventi ob zaključku šolskega leta. ki so na proslavi prejeli di- plome. J. M. Stanovanjski blok v Trubarjevi ulici je v zaključni fazi izgradnje Tudi letošnja kopalna sezona bo zvabila v Orešje mnoge kopalce, ki so prav zadovoljni z bazenom nekdaj planirane HE Hajdoše Na Runču bodo zgradili studenec Rune^ spada med precej hri- bovite kraje v občini Ormož, zato dela tamkajšnjim prebival- cem oskrba z zdravo, svežo pit- no vodo največ težav. Potreba po zdravi pitni vodi je tem več- ja na osnovni šoli. kjer obisku- je pouk čez 200 učencev. Do- slej so učenci, prosvetni delav- ci in bližnji sosedi uporabljali za pitje in za kuhanje vodo iz cisterne. Zato sta šolski odbor šole Runč in odbor krajevne skupnosti sklenila zgraditi pri šoli studenec. Sedaj preiskuje- jo vodo in pripravljajo v«e potrebno za začetek del. Tako nameravajo že letos črpati vo- do i« novo zgrajenega studenca, V drugih bolj ali manj hri- bovitih predelih v občini (na Sterjancih, v Šardinju, na Rit- merku, na Lunovcu, na Strmcu in še drugod) imajo ljudje prav tako precejšnje težave z oskr- bo pitne vode. Precejšnja od- daljenost odprtih, neurejenih zajetij, pov^zroča mnogo skrbi in napora. Asanacija vodnja- kov, ki je bila izvršena v zad- njih dveh letih, je mnogo pri- pomogla k izboljšanju zdrav- stvenega stanja prebivalcev v občini. preureditev trgovine v Ivanj- kovcih in pri Miklavžu. V obeh trgovinah je premalo prostora, inventar pa je že dotrajal. Ure- ditev bo trajala več tednov, vsa gradbena in druga dela pa bo- do izvajali v laptni režiji. Pri Miklavžu bodo trgovino začas- no preselili v kletne prostore, dokler ne bodo lokali urejeni. Gradbena in ostala dela bodo veljala tri milijone dinarjev in oprema prav toliko. V Ivanj- kovcih bodo adaptacije mnogo večje. Za gradbena dela bono porabili šest milijonov dinar- jev, za opremo pa tri milijone. Kolektiv podjetja čuti veliko odgovornost do potrošnikov, za- to nenehno skrbi za sodobno ureditev svojih lokalov in za hitro ter solidno postrežbo. Ko- lektiv se je lani odpovedal pe^t milijonom ustvarjenega dohod- ka in sredstva namenil za po- trebe investicij. To kaže, da se kolektiv vse- stranisko zavzema za hitrejši razvoj trgovine v občini. Res je, da se ormoške trgovine ne morejo glede prostorov in no- tramje ureditve primerjati z ve- leblagovnicami in modnimi hi- šami v vetjih mestih, lahko pa se primerjajo po postrežbi, ki je v sodobni trgovini odločilne, ga pomena. Slavnost v Variši vasi Krajftvni odbor ZB v Makolah priredi na dan borca, dne 4. ju- lija, v Variši vasi pod BoČem spominsko slavnost z odkritjem spomenika padlim borcem. Na področju Makol se je raz- vilo močno gibanje OF že leta 1941,'42. 18. avgusta 1942 so bile množičrre aretacije naših sode- lavcev. Največ je bilo aretiranih iz Variše vasi, od teh so bili štirje ustreljeni oktobra 1942, pet pa jih je umrlo v internaciji. Od leta 1944 je na Boču deliovala močna postojanka 4 S stanice, ka- tera je bila povezana z 8S sla- nico v Halozah. Iz ptujske obči- ne je sodelovalo več borcev in aktivistov. Zelja ZB in vsega ljudstva teh krajev je, da se po dolgih letih snidejo vsi, ki so sodelovali v NOB na tem po- dročju. Pričetek proslave bo ob 10. uri dopoldan. A. N. SAVCI Na zadnjem predvolilnem se- stanku v Savcih in v Trnovcih so volilci zahtevali ti'govino v Savcih, ki bi jo naj uredili v prostorih gasilskega doma. Se- danji neizkoriščeni del gasil- skega doma bodo brezplačno uredili za potrebe trgovine. Vo- lilci so pa zborovanju potrebe po trgovini utemeljili s hitrim povečanjem kupne moči prebi- valcev Savec, Trnovec in so- sednjih vasi, ki so oddaljene po več kilometrov od najbližje trgovine. Oba krajevna odbora SZDL Savci in Trnovci sta pre- ko krajevne skupnosti Tomaž poslala občinski skupščini Or- mož prošnjo, naj bi občina sto- rila vse potrebno, da bi prebi- valci dobili vsaj trgovino z ži- vili. Občinska skupsčina Ormož, ki se pridružuje želji občanov iz Save, je že priporočila trg. podjetju >Zarja< Ormož, naj odpre trgovino v Savcih. Ce to podjetje ne bo pokazalo pra- vega zanimanja, bo v Savcih odprla svojo poslovalnico trg. podjetje >tzbira« ali »Panoni- ja« Ptuj. Enako željo so izrazi- li občani na predvolilnem zbo- rovanju ,v Kljnčarovcih. kjer bi se v gasilskem domu lahko pre- uredili prostori v trgovino. Adaptacija trgovine v Ivanikovcih in pri Miklavžu Trgovsko podjetje >Zarja« v Ormožu je v občini edino pod- jetje. ki oskrbuje potrošnike z živili in tekstilnim blagom. Podjetje razpolaga tudi z raz- nim obrtnim materialom, po- hištvom. gorivom in drugim. Zaradi hitrega povečanja kup- ne moči občanov, zaradi potre- be po sodobno urejenih trgov- skih prostorih je podjetje pri- stopilo k sistematičnemu adap- tiranju trgovskih lokalov. Le- tos je kolektiv podjetja name- nil It milijonov dinarjev za Otroško varstvo - naša skupna skrb Ljudska skupščina je smatra- la za potrebno, da je 12. marca letos ponovno razpravljala o iz- vajanju resolucije o otroškem varstvu. Sprejeto je bilo pripo- ročilo, da občinski ljudski od- bori in stanovanjske skupnosti bolj smotrno uresničujejo načel^ resolucije. Občinski statuti so zajeli v svoj delovni program var_ stvd' otrok, vendar bomo uresni- čili te cilje le z zavestjiim sode- lovanjem vseh občanov. Otroško varstvo danes ne re- šujemo več zgolj iz socialno- vzgojnega, zdravstvenega vidi- ka — temveč ga vedno bolj osvetljujemo kot del splošno družbenega življenja. V naši komuni vedno bolj na- rašča število zaposlenih žena, to pa narekuje večjo pptrebo po otroškem varstvu. Svet za var- stvo družine pri občinskem ljud- skem odboru Ptuj bo imenoval komisijo, ki jo bodo sestavljali zastopniki Društva prijateljev mladine. Stanovanjske skupno- sti, vzgojno, varstvenih ustanov, SZDL ter predstavniki gospo-, darskih organizacij. Naloga te komisije bo enotno in načrtno usmerjanje otroškega varstva. Družbene vzgoje in varstva pa morajo biti deležni vsi naši otro- ci. Oblike varstva so različne. Otroci od 2 do 7 let potrebujejo zlasti igrišča in občasno varstvo, otroci nad 7 let pa potrebujejo preprosta telovadišča, mladin- ske klube; imeti pa morajo, tudi možnost za razvijanje iriteresne' dejavnosti ob šolah ali varstve- nih ustanovah. Otroci zaposlenih staršev potrebujejo še več; raz- ne oblike rednega varstva s pre- hrano, nadzor pri pisanju do- mačih nalog itd. V naši občini imamo vrtce v Kidričevem, na Bregu in v Ptuju. Potrebe pa so vsak dan večje. Tovarišica Lugarič Milica, upravnica otroškega vrtca v Ptuju, mi je povedala tole: »V Ptuju imamo 544 otrok, ki so potrebni otroškega varstva. Od teh je 34 "/o zajeto v varstvo v ustanovah ali čuvanje na domu. V našem vrtcu je 80 predšolskih otrok, v zavetišču pa 30 otrok. Varstva so potrebni tudi otroci, ki so zaradi slabih stanovanj- skih prostorov in neurejenih dvo- rišč prepuščeni ulici. Ljutomer- ska ulica ima 78 otrok, Prešer- nova ulica 62, Gregorčičev dre- vored 32, Ciril-Metodov drevo- red 41, Lackova ulica 41 in Tru- barjeva ulica 115 otrok. Matere nas vsak dan prosijo za sprejem otrok v ustanovo, nimamo pa primernih prostorov. Tudi občasno varstvo bi lahko širše razvijali, če bi imeli več prostora. V naši ustanovi imamo ritmični krožek za predšolsko in šolsko mladino, pravljične ure s filmi in. lutkovne igre.« Ti podatki nam kažejo, da je nujno potrebno razvijati oblike varstva, to pa ni naloga samo vzgojnih ustanov, temveč vseh družbenih činiteljev. Otroške ustanove niso samo za čuvanje otrok, temveč so središče vse- stranske vzgojne dejavnosti. ; V poletnih mesecih so zelo primerna tudi igrišča na pro- stem. Takih igrišč imamo 5. V Ptuju tri, na Vičavi in na Bre- gu po eno. Za ureditev teh igrišč je prispevala stanovanjska skupnost 700.000 din, hišni sveti 500.000 din, terenski odbori SZDL pa 300.000 din. Člani SZDL pa so pomagali urediti igrišča s prostovoljnim delom. Letos se bo na Bregu začelo z gradnjo otroškega vrtca. Ob- činski ljudski odbor je za to gradnjo namenil' 10 milijonov dinarjev. Z dograditvijo nove šole v Ptuju bomo dobili seda- njo pomožno šolo na Ljutomer- ski ulici za otroško varstvo. Gospodarske organizacije so dolžne vsestransko podpirati otroško varstvo in razvijati so- cialno službo. Delovni kolektivi se bodo morali resno pogovoriti, kako živijo otroci zaposlenih staršev. Ce bodo, zaposlene žene imele otroke dobro preskrbljene, bodo pri delu bolj mirne — to pa bo vplivalo tudi na večjo produktivnost. Naše skupno razumevanje bo ustvarjalo družbeno odgovornost za zdravo rast naših otrok in za srečo socialistične družine. 2. A. MITJA VOSNJAK Naša veliba matura (Nadaljevanje iz prejšnje številke) (Olomki iz knjige) Ko se je Marko spet prebudil, je v sobi gorela zakrita električ- na svetilka. Zunaj ni bilo več sonca, mrak je postajal vse go- stejši Vse teže je pritiskal na strehe, ki niso bile več bele, pač pa temnosive, in so počasi posta- j jale sploh nevidne. V peči je še' vedno gorelo, bilo je še vedno i tako prijetno toplo. Na stolu pri i peči je sedel mlad človek. Sedel | je tako, da mu Marko ni mogel pogledati v lice. Toda tudi širo- ka mladeničeva pleča in njegove : črne kodre je Marko poznal. Dvignil se je v postelji, tako da je na pol sedel, mladenič pri pe- či pa se je ozrl in potem stopil k postelji. »Zdravo, Marko, torej si le' ozdravel? Vse je že kazalo, da : te bo hudič vzel. Mi smo pa bili i vsi prepričani, da se boš izma- zal. Saj vemo. da kopriva nikoli ne pozebe.« | Marko se je nasmehnil. Zelo je bil vesel, ko je videl, da ga tovariši niso pozabili. Prvi je prišel k njemu sošolec Boris ^ Majhen, njegov najboljši prija- telj. Boris je poiskal Markovo ro- ko. Stisnil jo je tako, da je bol- nika zabolelo in nadaljeval: »Ves čas smo te obiskovali, ti pa, kot da nas sploh ne poznaš. Včasih ležiš kot mrtev, globoko sopeš, včasih se nemirno preme- tavaš po postelji. Celo ti je kar gorelo; toda sedaj je že vse do- bro. Veš, v šoli nam je bilo brez tebe kar težko.« »Oprosti, Boris.« je zašepetal Marko, v>ne smeš misliti, da še vedno nisem pri zavesti, če tel bom zda.ile nekaj vprašal. Saj boš razumel, najprej sploh ni- sem vedel, kje ležim. Boris, po- j vej mi, koliko časa sem že tu. j in kateri dan, kateri mesec je danes?« Majhen se je veselo nasmeh- nil svojemu prijatelju. Položil mu je roko na čelo, malo razmi- slil. pa rekel: >^Res. vročine nimaš več. Naj | bo. odgovoril ti bom. Kakšne tri; tedne že ležiš tu. najbrž niti sam vrag ne ve. kje si staknil svo- ; jo pljučnico. In če te zanima sej datum, dobro. Danes je važen dan, 1. februar je, in leto 1940. Danes smo dobili polletna spoi- čevala, upam, da si sedaj zado- voljen.« »Prvi februar,« se je čudil Marko. »To pomeni, da mi bo čez nekaj dni sedemnajst let Res, dolgo sem ležal v tej pre- kleti postelji.« Boris Majhen je pripovedoval svojemu sošolcu razne zanimive novice iz razreda, iz društev na gimnaziji in iz življenja v ma- lem mestu. Zunaj je pozvonilo. Slišala sta, da so se odprla vrata na hodnik. Kmalu za tem je sto- pila v sobo devetletna Nada, Markova sestra. »Cuješ. Marko, išče te neki to- variš iz Ljubljane, pravi, da je tvoj dobri prijatelj.« »Zakaj ga pa potem nisi takoj pripeljala,« jo je pokaral Mar- ko. Male pa to ni nič zmedlo. Jezno je pogledala brata, saj je čutila, da ji je storil krivico. Od- prla je vrata in kljubovalno od- govorila: »Mislim, nič napravila, saj si bolan. Pa še sam si mi večkrat rekel, da ti moram priti najprej povedat, če te kdo išče. Seveda Markec, te- ga se nič ne spominjaš, saj si malo takole .,.« Nasmejala se je pa pokazala s prstom n^ čelo. Ko je videla, da je brat segel po knjigi, ki je le- žala na stolu ob postelji, je za- slutila nevarnost in stekla skozi vrata. Po nekaj sekundah je vstopil Peter Gornik, akademik iz Ljub- ljane. Marko in Boris sta ga že dolgo poznala. Ze nekajkrat so se srečali v parku ob Dravi ali pa v stanovanju Toneta Jurce. Marko je bil dvakrat celo pri njem v Ljubljani. Gornik je bil v uredništvu revije »Slovenska mladina«. Kovač in Majhen pa sta bila že drugo leto dopisnika in kolporterja lista na ptujski gimnaziji, vse od njegove prve številke. Sedaj sta oba vedela, da ni prišel Peter samo zaradi lista, saj so že skoro mesec dni čakali, da pride tovariš z novi- mi navodili za mladinsko giba- nje. Gornik si je popravil lase. ki so mu padali na bledo čelo. hi- tro, nervozno je obema stisnil roko in sedel na posteljo. »Tovariša, malo pred polnočjo moram dalje, z vlakom, zato ne bo časa ra k^^kšen širši sestanek. Pomenili se bomo kar sami, vi- dva pa potem prenesita dalje. Najprej se malo pomenimo o na- šem listu. Te stvari ne opravljate prav dobro. V zadnjem pismu ste nam pisali, da prodate malo izvodov zaradi nekaterih profe- sorjev. Potem pa, da nekateri dijaki nimajo denarja in jih po nekaj skupaj kupi eno številko. In da ste krivi, ker nam premalo pišete, čepra^- je življenje pri vas tako razgibano, to ste tudi priznali. Saj vas razumem, ko pravite, da je težko razširjati naš list. Vendar pa morate dvig- niti število prodanih izvodov, ker živi list samo od tega de- narja. Sicer pa tudi nam ni lah- ko, vse bolj se moramo boriti z raznimi težavami. Morda nam bodo revijo celo prepovedali, toda tudi s tem nas ne bi mogli uničiti. Bomo že našli kak drug i način, da. nadaljujemo delo.« Gornik je za hip prestal, po- gledal svoja tovariša, pa nada- ljeval tiše. Poudaril je vsako be- sedo. »Poleg tega ne smete pozabiti najvažnejše. .Slovenska mladi- na' ni same mladinska revija za leposlovje in kulturna vpra- šanja. kot je to napisano na prd strani. Naš list je pravzaprav glasilo vseh poštenih srednje- šolcev. glasilo naprednega mla- dinskega pokreta na na^lh sred- njih šolah. Seveda pa tega a? smemo napisati niti na prvo,, ni- ti na poslednjo stran. Razumeti morate, da ima list mnogo večji pomen, kot pa se vam to morda zdi na prvi pogled. Ne pozabite, da vi niste samo kolporterji naše revije, da z zbiranjem poštenih dijakov z vaše šole okrog .Slo- venske mladine' postajate vse bolj aktivisti, organizatorji na- prednega mladinskega pokreta. Danes res šele razmišljate sku- paj s prijatelji našega lista o raznih vprašanjih, zato pa jih boste lahko že morda jutri pri- tegnili v boj proti našim sovraž- nikom. Širiti krog naših čital- cev, širiti in utrjevati mrežo naših dopisnikov in kolporter- jev, to se pravi z drugimi bese- dami, ustvarjati in krepiti mla- dinski pokret na vaši šoli. To pa je sedaj, v dneh nove svetovne vojne, vaša glavna naloga. Gra- ditev mladinskega gibanja pri vas, v vsakem razredu, ustvar- janje enotnosti srednješolske mladine, njeno povezovanje z mladimi delavci in kmeti, to je pravi način boja za svobodo. Mislim, da ste vi že krenili po tej poti. Potrebno je vztrajati, pridobivati vse poštene tovariše in razbijati protiljudsko početje raznih fašistov, hitlerjevcev, Ijotičevcev in podobnih, ki jih je brez dvoma nekai v vaši šo- li.« (Dalje prihodnjič) Stran 4 TEDNIK P^^V m •'A ''3 Z A N IA11 V O S TI Investlcijsha oprema za Indijo v kratkem bodo pričeli graditi i od Rombava v Indiji ob-! jekte za tri nove tovafne, ki bo- do proizvajal«" upore, knnde- a-i tnrje in keramii^ne izdelke — to je osnovne sestavne dele za elek- tronska industrijo. Po pogodbi, ki so jo podpisali indijski zastopniki prrk poslov- nega združenja AVTOMACIJA v Ljubljani, bo podjetje ISKRA iz Kranja izdelalo za te tovarne ce- lotno opremo s stroji m proiz- vodno dokumentacijo. Poleg te- ga bodo strokovnjaki podjetja ISKRA priučili v Indiji tamkaj- šnje delavce, nekaj indijskih strokovnjakov pa se bo speciali- ziralo v ISKRI za redno proiz- vodnjo in kontrolo v teh bodočih tovarnah. Podjetje ISKRA se je zaveza- lo, da bo v letu dni izdelalo vse potrebne stroje, od katerih jih bo nekaj avtomatiziranih Tovarne bodo že v začetku krile eno petino potreb v drža- vi, pozneje pa bodo proizvodnjo razširile z namenom, da pokri- jejo vse potrebe uporov, kon- denzatorjev in keramičnih izdel- kov v Indiji. Ti sestavni deli bo- do v bodoče osnovni poHzdeki za tovarne radijskih in televizijskih sprejemikov, komunikacijskih sprejemnikov, komunikacijskih •l^ktronskih instrumentov in po- dobnih naprav. Pogodba, ki je zelo ugodna za našo državo predvideva po fi- n. nini r' 'i delnr. pl. *ilo s pre- iujrn''ra in ostanek ob za':etku reri le Indijski pr-d iavmki so ob tej priliki izrazili ^cljo, da bi skle- nili pr- iudbe še za druge proiz- vf^de pr.djetja ISKRA in tako v prihodnje lahko pričakujemo še nadaljnji ir-voz investicijske o- preme v Indijo. Elektronika tudi v avtomatski telefoniji v laboratorijih podjetja ISKRA — Zavodu za avtomatizacijo so inženirji oddelka za avtomatsko telefonijo popolnoma samostojno skonstruirali in izdelali kot prvi v državi in na Balkanu prototip elektronskega sistema avtomat- ske telefonske centrale, ki nima več relejev kot ognovnih sestav- nih dejov, temveč uporablja za to polprevodnike, torej transistorje in diode. I Naprava, ki pomeni vrhunski dosežek na področju telefonije, je plod večletnega samostojnega fitudija naših strokovnjakov. Po- dobni vzorci elektronskih avto- matskih central so sedaj v pp- Rku.=;nem prometu v Londonu, Parizu, Munchenu ter nekaterih mestih ZDA. IV. mednarodni sejem kemije v Beogradu v okviru beograjskega sejma bo v čado proizvode i.7 splo=ne ke.T',i>kfc" industrije, farmacije, kozmetike, industrije barv ter lalc-^-, kot'tudi prnizvode iz pla- st''-nih mas. V posebnem pr>^-to- ru bodr> prnizv idi iz stekla, ne- kovin in kaučuka Let''.-nji sejem kem.lje bo tiste- ga iz leta 1960 prekosil v k\'ali- teti ra7Pt8vljenih predmetov, kot tudi v številu razstavljaTcev. Po- kazal bo pomen moderne kemij- ske industrije, ki je vedno važ- nejša v vseh panogah gospodar- stva in v vsakodnevnem življe- nju. Iz filmskega sveta Znana film.ska igralka Greta Garbo. ki je po.s-tala slavna v tridesetih letih, bo pon,0(Tno pri- čela s snemanjem. Pred nedav- nim je podpisala pogodbo z ita- lijanskim producentom Rossa- SPOR ROKOMET Kvalifikacije za žensko republiško ligo »Drava« ponovno v republiški ligi Marljivi funkcionarji ptujskih yokjp vr- ste in so so omejevali le na redke prodore preko kril in zelo nevarnega srednjega napa- dalca. v 8 minuti f;o imeli domačini lepo priložnost za do- seco gola, vendar napad ni /nal izkorirtiti idealne priložnosti. G(ji.stiijoča obramba se je bra- nila. branilci so domačinom vse visoke žoee z lahkoto odvze- mali in šele v 21. minuti jp uspelo napadalen Todoroviču iikaniti vratarja go.«tov. Vod- stvo 1:0 je dalo domačinom ne- kaj poleta, vendar v napadu ni bilo strelca, ki bi rnal poviša- ti rezultat. Domačini «o imeli več lepili priložnosti, da povi- šajo rezultat, toda vratar goltov je bil na pravem mestu in v^e ostre strele obranil. Gledalci so domačine burno vzpodbuja- li, vendar do polčasa ni prišlo do spremembe rezultata. Do koncd polčasa so gostje večkrat pri.šli pred vrata domačinov, vendar je bil vratar Kramber- ger vedno na svojem mestu. Začetek drugega dela je zo- pet prinesel premoč domači- nom, ki pa nikakor niso znali žogi na jti pot v mrežo naspro^- niika. Kar se ni posrečilo doma- činom, se je posrečilo srednje- mu napadalcu go.stov Stojčiču v 6t minuti. V nenadnem pro- tinapadu je srednji napadalec dosegel gol. Namesto zvišanja rezultata je prišlo do izenače- nja. — Žoga je pač okrogla —. Gledalci so zelo negodovali in zahtevali od domačinov lepšo in boljšo igro. Domačini so po sprejetem golu nekoliko popu- .stili. toda obramba z Mesari- čem je bila vedno na me^tu in napade gostov odklanjala. Gostje so celo zadeli vratnico in so imeli idealno priložnost za vodstvo. V ?6 minuti druge- ga polčaita. so domačini irvedli napad, /^ogo je sprejel srednji napadalec Koveč. ki jo je po- dal svojemu soigralcu, vendar je levi branilec gostov nespret- no dobi'l žogo v roko in sodnik iz Celja je po intervpnciji stranskesra sodniika dosodi! naj- strožjo karen. Kazen je izve- del Spenonja in z lepim stre- lom povedel domače moštvo v vodstvo. Po vodstvu domačinov se ie igra zaostrila, da je mo- ral. (todnik i7:kljiičiti najprej najboljšega igralca gostov Sto- jičiča. na+o pa še napadalca .■Muminija fipebonjo. (^»^praT so si fl^dalci releli povijanja re- zultata v korist domačinov, do spremembe ni prišlo. Drava v štajersko ligo? v četrtek, 4. .iulija na Dan borra bo v Pfiju kvalifikacijski rokometni turnir za še eno pro- sto mesto v novi štajerski lipi. V t'',i Itffi bo tekmo\alo deset iz sprlan'" vzhoilne slovenske li- ?e, prvaki pnmin-ske, mariborske, in brežif.Ve liee ter prvo- pla«'rana ekipa s turnirja v Ptuju. Na tem turnirju bodo sodelo- vale drupoplasiran* ekipe It ce- l.lske, pomursk* in mariborske lipe. Favorita sta ekipi Drave fn Partizana ir Stor. Njun medse- bojni dvoboj bo verjetno odločal o novem članu. Tekme bodo pod reflektorji. Tsk ■ Ročak PosneteK; Z. Zlendei- Cesti prizor za Komunalno banko v Ptuju. Ljubki živalci brez matere sta se popolnoma vživeli v novo sredino. nom Rrazzijem Naslov filma v katerem bo igrala je »Zadnja ljubezen«. Smrt na evropskih cestah Število smrtnih žrtev, ki jih zahtevajo prometne nesreče je vedno večje. Z razvojem avto- mobilske indus'trije in vse več- jega cestnega prometa je na vseh evropskih re>stah čedaljf^ več nesreč. Večino Tie.sreč po- vzroča nediscipliniranost vozni- kov, pa tudi alkohol je mnogo- krat povzročitelj prometnih ne- zgod. T^etna bilsnca ft=5.ono mrt- vih in čez 1,°) milijona poško- dovanih samo v zahodni Fvrrn pi, je zastrašujoča. Zal je tudi Jugoslavija v Številu nesreč, glpde na .število avtomobilov, nipd prvimi državami V Fvropi. črnci postajajo enako- vredni tudi v rimski cerkvi Na vseh področjih človeškega življenja padajo rasne pregra- je. Po uveljavi črncev v kul- turi, in umetnosti dosegajo tem- nopolti prebivalci našega pla- neta najvišja mes+a tudi v Cftrkvi. Na preteklih volitvah za novega papeža, je prvič v zgodovini sodeloval tudi črn- ski kardinal. To je bil kardi- nal Rugambwa iz Tanganjike. Humor Potnik: »Ce ra« pustite steči preko vašega travnika, lahko še ujamen vlak ob 6.05.« Farmer: »Ce vas vidi na trav- niku moj bik, lahko dobite Še vlak ob S.4.1.« Velja od petka do petka OVEN (od 81. tn. do 20. IV.) Ne kvarite si živcev z malenkostmi; potrebovali jih boste ob važnejših skrbeh. Tudi ko bo'5te ravnali po svojem raz- položenju, se imejte v oblasti; ob nerazpoloženju $e morate brzdati, ob prekipevajočem pa obvladati. V prihodnjem ted- nu končate stari Sfpor s pobotanjem. Važno opravljeno d«lo vain je utrdilo ugled. BIK (od 21. IV. do 20. V.) Del svojih načrtov za bodočnasi boste v kratkem uresni- čili. Največ dosežete ob ravnanju po svojem mstranjem nag- njenju in zaupanju vase. Veseli ne mislite na stvari, ki vas spra\'ijo v slabo voljo. Srečno st« prestali prei?:kn.šnjo; strahu je konce. DVOJfl^A (od 21. V. do 22. Ni mislite, da se vam bo vse tako hitro izpolnilo kot bi radi. Širokogrudnost se rada sprevrže v ozkosrčnost, če je zra- sla na besedah m ne na dejanjih. Še enkrat poskusite doseči, kar želite pa boste doSegli uspeh. Ugoden dan v sredo. RAK (od 23. VI. do 22. Vn.) Navajeni niste začenjati važnih stvari v negotovosti; kar začnete vara uspe. ker zaupate svojim močem. Vztrajajte pri svoji odločitvi; odlašanje se rado malžuje. Pomagajte ® svajim vplivom in dejanjem, da bo pomoč res zalegla. Ob žalesti ne zaprite vrat dobri volji. LEV (od 23. vn. do 22. VIH.) Po daljšem prizadevanju si privoščite še nekaj počitka. Ne začenjajte novega, dokler ne boste končali, kar ste si že prej nakopali. Kesnično hvaležen je, kdor zna ceniti tudi drobne pozornosti. Kdor vas brez vzroka hvali, vas bo tudi brez njega grajal.- DEVICA (od 23. VITI. do 22. IX.) Bližate se novemu prijetnemu peznanstvu. Ne bedite mnogostranski samo za druge; to bo večkrat tudi vam eamim koristile. Zelo boste veseli ugodne ®dl®čitve, k1 je niste pri- čakovali Še malo se potrudite in vaše prizadevanje v službi ne bo zaman. TEHTNICA (Od 23. IX. do 23 X.) Lobrim zamislim je potrebno vedno nekaj časa. V za- sebnem življenju se izognite nesporazumom z os^bo, ki vara je doslej večkrat pomagala v stiski. V ljubemi samo s srč- nostjo ne boste daleč prišli; ljubite tudi z razumom. Brez dobrega pregleda nad poklicnimi stvarmi ne boste dosegli uspeha. SKORP1.ION (Od 24 X. do 22. XI.) V delu ni samo reš'itev; prinaša tudi veselje. Važnih od- ločitev ne pre^puščajte drugim; tudi va^ del pri njih bo dra- gocen. Pozornost, ki jo izkazujete soljudem, vam bo večkrat povrnjena. Ni dovolj imeti svojega mnenja, ampak se je potrebno tudi po njem raimsti. STRELF.r (Od ?3 XI do ?0 XII.) Od vseh \'rlin je največ vredna vaša p-^žrtvovalnoft; z njo ste mnogo dosegli. Po lepih dnevh najmaniša smola zelo preseneti. Na dom vas eno najbolj vete: tiha družinska sreča. Veselje vam prinese novica, ki .ie niste pričakovali. K07,0R0r. (Od 21 vn do 20 I t Napredovanje v ?lužb! po dobro op^avlji^-nih nalogah. Prijatelji vas bndo iznenadili; večkrat so zamudili to priliko, Izognite se stvarem, ki vam ne ugajajo. S priporočilom po- magate priiatplju na boljše. VODNAR »"rt ?1 I do 19 II.) Čimprej poskušajte re.^lti problem, ki va? že dolgo muči. Toliko zaupanja kot ga imate do drugih im*ji<-e tudi vas«. Ne občudujete hlsdnokn.most prijateljev do težav; tudi niim to ueaia M^tli komplimenti vam ugajajo; ne bojte se, da bi vas rmedli. RIRl lod ?o ri do ?0 marca) Ste pred važnimi dnevi, k: vam prine?«io mnogo no^'«2a. Vsakdanje življenje se vam zdi brez pamena in vseeno ne trdite, da niste frečni. Od ljub»m: lahko več pnč.akujete kot si želite V poklicu ne zamudite izredne priložnosti za napre- devsnis. , ^ / ^^ sjh/ vM' PTUJ. DN^ ?R .TTTNT.TA rFONIK Stran 5 stran 6 r E D N I K PTUJ, DNE 28. JUNIJA 1963 "J pri trg. podj. »Povrtnina« Mari- bor, poslov. Ptuj (pri Magdi) Breskve 280, borovnice 120, češnje 70, jabolka 70, orehi, celi 300, banane 350, limone 360, ro- zine 320, jajca 26; med 500, sir 740, cvetača 300, fižol stročji 130, grah 80, kumare 100, para- dižnik 180, paprika 440, peter- šilj 200, solata kristalka 40, ze- lje sveže 40, česen 240, čebula 100—115, krompir novi 50, ko- renček 200, pesa rdeča 130, ku- mare vložene 283, fižol tetovec 230, fižol prepeličar 200.