- GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE 1 I Qor0n\® IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTR0K0VINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DSSS SOZD Leto XXIII. Številke 32 & medsebojno sožitje Zadnjem tednu septembra, .?*• do 29. septembra bomo Gn v. delovnih organizacijah *PJa v Titovem Velenju zapisovali Temeljno listino genije 1989. ; ® za temeljni dokument, ki ga SZD ala RePul:,|iška konferenca Ha« S|ovenije in ki opredeljuje rniv<0(11108 do načina bodočega se°sebojnega sožitja. Vsi ?dpisom ,e iistine se bomo fijjl' živimo in delamo v Slove-1111 °sebno in svobodno oprede-čin 8Preimemo predlagani na-sožitja ali ne. Tako bomo s v Pisem podprli tudi naše stvo in večino alternativnih 9'banj. Delavci Gorenja se bomo svobodno opredelili do vsebine Temeljne listine, ki ni v nasprotju s pogledi in politiko Gorenja kot enega najbolj jugoslovansko usmerjenih poslovnih sistemov. Delovni sestanki, na katerih bomo temeljno listino podpisovali, pa bodo tudi priložnost za razgovor z najodgovornejšimi delavci Gorenja o naših rezultatih poslovanja in programih dela do konca letošnjega leta. Obenem pa naj bi te razgovore združili z razpravami o ustavnih spremembah, zlasti o novostih na področju upravljanja. B.G. Zaupanje na mednarodnem trgu sj,evrstn° potrdilo uspo-Gor .ost' 'n kakovosti dela ®n/a Servis na področju iz-,‘"/e telekomunikacijskih predstavlja nedavno i\nJ3'Sana pogodba z zahod-Onemško firmo Fuba. rr^renie Servis in Gorenje Com-1)0 06 sta skupaj sklenila pogod-z zahodnonemško firmo Fu- ba o medsebojnem tehnično poslovnem sodelovanju. Po tej pogodbi bo Gorenje Servis zastopnik firme Fuba na področju projektiranja, montaže in servisiranja telekomunikacijskih sistemov in brezžičnih prenosnih sistemov v Jugoslaviji, Gorenje Commerce pa ekskluzivni zastopnik njihove prodaje na domačem tržišču. D.Z. Mikroprocesorji v energetiki društev energetikov °0 Ven'/e in Gorenje Procesna organizirata pod po-^teljstvom Republiškega t>oiJteja 23 energetiko v To-rS(j Cl’ 28- septembra 1989, 2. hik0 Posvetovanje o uporabi *roprocesorske tehnike v jetiki. p0l Posvetovanju, ki se ga bodo Ud ®9 domačih strokovnjakov ožili tudi strokovnjaki univer-v Leedsu, Centralnega znanstveno raziskovalnega inštituta za kompleksno avtomatizacijo v Moskvi, Instituta akademije znanosti iz Budimpešte bodo svoja spoznanja o uporabi mikroprocesorske tehnike predstavili seveda tudi strokovnjaki Gorenja Procesna oprema. Obenem pa bo to priložnost, da udeležencem posvetovanja prikažejo tudi možnost uporabe sistemov iz programa Gorenja Procesna oprema. B.G. ^onudba turizmu bjedc 27. septembra 1989 se c 0 v Gorenju Servis mudili Iliri Stavr,iki najuglednejših c/j ^ičnih delovnih organiza-lo* Rogaške, Radencev, Por-$0r*a’ Topolšice in Kranjske ^Od VCem v slovenskem turizmu a° ob predstavitvi poslovnega sistema Gorenje in Gorenja Servis predstavili video projekcijski center, ki so ga v Gorenju Servis sestavili iz najsodobnejših video in avdio sredstev sodobne elektronike. Video projekcijski center ima prav v turizmu široke uporabne možnosti o čemer se bodo gostje prepričali ob obisku. D.Z. Polovico manj freona Varstvo okolja vse bolj zadeva v bistvo problema, v spoznavanje In odpravljanje vzrokov za njegovo onesnaževanje in uničevanje. Uničevalci ozonske plasti so, kot so ugotovili svetovni strokovnjaki, freoni. Bitka zoper njih se je začela in sicer bolj v svetu kot pri nas doma. Toda Gorenje, predvsem Gorenje Gospodinjski aparati, ne bi bil proizvajalec evropskih in svetovnih razsežnosti, če k zmanjševanju freonov ne bi pristopil povsem resno in zavzeto. Zavzetost je dala že prve spodbudne rezultate. Od 5. septembra 1989 so vsi zamrzovalno hladilni aparati te tovarne izolirani s poliuretansko peno, ki vsebuje 50 odstotkov manj freona kot dosedanja izolacija. O prizadevanjih in doseženih rezultatih strokovnjakov Gorenja Gospodinjski aparati pri zmanjšanju porabe freonov v proizvodnji zamrzovalno hladilnih aparatov bomo več pisali v prihodnji številki Informatorja. D.Z. Skupna pomoč iz Gorenja 400 milijonov dinarjev Za odpravo posledic po katastrofalnih poplavah v občinah Laško In Šentjur so delovne organizacije sozda Gorenje prispevale skupno 400 milijonov dinarjev pomoči. Na račun SKIS Laško za pomoč prizadetim po neurjih je bilo 8. septembra 1989 nakazanih 300,000.000 dinarjev. Na račun sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč za občino Šentjur - Kozarica pa je bilo 12. septembra 1989 nakaza- nih 100 milijonov dinarjev pomoči. Sredstva so iz sklada skupne porabe prispevale vse delovne organizacije Gorenja iz Slovenije, razen delovne organizacije Gorenje Varstroj iz Lendave, ki se je vključila v odpravo posledic poplav v njihovi občini. Pri odločanju o tej solidarnostni pomoči so v Gorenju predvsem upoštevali tradicionalno dobre odnose s tema občinama, kakor tudi solidarnost teh občin v času sanacije Gorenja. H. J. V obratu Keramika je večina dela avtomatiziranega, odpravljena so težka delovna mesta. V proizvodni dvorani so najsodobnejši, računalniško vodeni stroji, na vsakem koraku vladata red in čistoča. Čisto je še bolj čisto Obrat Keramika tozda Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema je najsodobnejša tovarna keramičnih ploščic pri nas. K celotnemu izgledu, uporabnosti, izkoriščenosti pa vsega vendarle ne prinesejo le sodobni stroji. Pomembne so tudi ideje in pripravljenost delavcev, da v najsodobnejšem delovnem okolju izboljšajo čim več stvari. V tej Gorenjevi tovarni keramičnih ploščic so vedno kljub zelo veliki proizvodnji poskušali biti čimbolj prijazni okolju. Ob tem so razmišljali tudi o ponovni uporabi odpadne vode, saj je pri njihovi proizvodnji, kjer imajo opravka z glino, njena poraba precejšnja. Ob zadnji, letošnji posodobitvi, so s posebnimi kanali, nameščenimi v tleh, ta krog sklenili. Vsa voda, ki jo v proizvodnji uporabijo zlasti za pranje različnih delovnih strojev, se po teh kanalih steka v poseben zbiralnik, iz njega pa je speljana do mlinov. Tam jo uporabijo pri mešanju glinene mase. Tako iz obrata Keramika poslej ni praktično nobenih odplak. D.R. Večja izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti V Gorenju Eko so po izjemno slabi proizvodni zmogljivosti v začetku leta, komaj 61 %, le-to čedalje bolj večali. Poprečje prvih šestih mesecev kaže tako na polno zasedenost proizvodnih zmogljivosti. V sektorju mehanskih komponent so med ukrepi za uresničevanje delovnih načrtov prerazpore- , jall delavce, zmanjšali zastoje v proizvodni in nenazadnje zvišali tudi produktivnost za 5%. V maju in deloma tudi v juniju, ko so uresničeni načrti presegli njihove proizvodne zmogljivosti za 31 oziroma 8 %, so si pomagali tudi z delom režijcev v proizvodnji in zaposlovanjem pogodbenih delavcev. V proizvodnji elektro in elektronskih komponent niso imeli večjih težav z doseganjem načrtovanih količin. Naročila, ki so presegala njihove zmogljivosti v proizvodnji žičnih vezij za štedil- nike, pa so uresničili s prerazporejanjem delavcev. S. G. Obnavljali bodo programatorje Eton Sektor proizvodnje in obnove sestavnih delov v Gorenju Servis obnavlja že precejšnje število sestavnih delov in komponent izdekov Gorenja. Konec oktobra bodo začeli obnavljati tudi programatorje znamke Eton, ki so jih vgrajevali tudi v naše pralne stroje. Pri italijanskem poslovnem partnerju preizkušajo tehnologijo za obnovo, prve obnovljene programatorje pa že preizkušajo pri strankah. Za obnovo teh programatorjev so se odločili zaradi povečanih potreb na tržišču in zanimanja strank za obnovljene programatorje, ki so enako kvalitetni, a cenejši kot novi. D. Z. Drugi o nas Vse višji izvoz gospodinjskih aparatov Med vestmi, ki so jih te dni lahko prebirali bralci tujih časopisov, je bil tudi članek, ki govori o našem vse višjem izvozu gospodinjskih apratov. Gre za vest, ki jo je tujim agencijam posredovala Tanjugova redakcija za tujino in, v kateri med drugim piše, da smo izvozili okrog 70 odstotkov gospodinjskih aparatov izdelanih v sedmih mesecih letošnjega leta in to predvsem v Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Veliko Britanijo, ČSSFt, Madžarsko, Grčijo in Avstralijo. Tako je , gospodinjskih apratov zna5 okrog 90 milijonov dolarjev kan 12 odstotkov več kot lani v t® ”Konkurenčnost izdelkov 00^ ja bo do konca leta še poveča, nova linija za elektrolitsko ernai ranje. Gre za najsodobnejšo te nologijo, ki količino odpadneS emajla zmanjšuje za 80 odst kov. To tehnologijo koristi sa še zahodnonemški proizvaja1® gospodinjskih apratov Miele. i še med drugim zapisano v agencijski vesti. Inovator meseca V Gorenju Elektronika Široka potrošnja je deveti letošnji Stane Podsedenšek inovator meseca Stane P0^,. denšek, ki dela v nabavi te 0 lovne organizacije. j Predlog, s katerim si je pd* naziv inovatorja meseca sek tembra, je komisija za oceni vanje koristnih predlogov op delila kot tehnično izboljšaj Stane Podsedenšek je pted13^ uporabo ene nalepke s Poc)a*\e. televizijskem sprejemniku naP . sto sedanjih dveh. Tako je na® nalepki izkoristil ves prazen P štor. Na ta način je prihranil n1 terial in tehnološki čas ter se ^ da denar. Ker v tej delovni of9 nizaciji načrtujejo povečanje P izvodnje, dnevno naj bi izdelov po 600 barvnih televizijskih sp ^ jemnikov, bo ta prihranek še ko večji. n Naložbe v novo kakovost V delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati v NaZ8 jah so ob posodobitvah mislili tudi na izboljšanje delovnih po9^ jev. Opuščajo klasične montažne trakove In tehnologijo pos° abljajo z linijami integriranih delovnih mest. Na enem izh1^ takšnih mest izdelujejo rotorje za elektromotorčke. 2. stran — informator gorenje 41 20. 9. 1989 - številka h Sodobni pogoji za učenje in britev dejavnosti k? Preureditvi in posodobitvi stop/a so v Gorenju Servis 9otovil najsodobnejše po-kakovostno strokovno ^Pozabljanje in izobraževan-6 delavcev. ®davno so končali ureditev in j^emljanje učilnic, ki bodo sre-j ce izvajanja zahtevnega pro-izobraževanja delavcev h poklicev. Učilniški proso opremljeni z najsodob- ^ičnih stori štr^° avdi° in video tehniko, in- ianUrnenti za simultano Preva' i I® in računalnikom. Predva-vj l6 video učnega programa z. s 00 kaset ali disket lahko jmlja hkrati 50 udeležencev. vj()no so uredili tudi obstoječo j6 60 dokumentacijo za izvajan-yij. 'Zobraževalnih programov. lr|ice izpolnjujejo vse pogoje j. uPorabo najsodobnejših an-bry0ško"didak,ičnih metod izo-'ak Van*a' ^rako zagotavljajo Ovostno uresničevanje izo- braževalnega projekta, ki ga je zasnoval Izobraževalni center sozda Gorenje, in, ki predvideva nenehno inoviranje znanja za uspešno izvajanje servisne in drugih poslovnih funkcij v Gorenju Servis, kot tudi v drugih organizacijah Gorenja. Predvajanje in ogled različnih video filmov o Gorenju in iz Gorenja, med potekom izobraževalnega procesa, bosta prispevala k ustvarjanju celovitejše predstave o Gorenju in njegovih svetovnih razsežnostih in hkrati pri udeležencih izobraževanja utrjevala povezovalno nit in zavest o pripadnosti Gorenju. V Gorenju Servis nameravajo strokovno usposobiti delavce za nudenje storitev na področju video tehnike oziroma za snemanje in razvijanje reklamnih in drugih video filmov za druge delovne organizacije. D. Založnik ^rnalu nasvidenje s0d ° slovo od dolgoletnih e/avcev je po svoje težko, ™Se6e/ še nekomu, ki je poz-večino delavcev za isto °9rajo. J^° vratarja Aleksandra Jaz-iCa so še pred kratkim hodili delavci obrata Dolopol v Šoštanju. Prejšnji petek pa so se na krajši slovesnosti poslovili od njega, saj je po skoraj treh desetletjih dela v Gorenju odšel v pokoj. Prav gotovo jih bo še obiskal, je zatrdil ob slovesu. D. R. Srečanje na delovnem mestu Adi Čas Adiju Času teče v Gorenju že enaindvajseto leto. Vsakogar pa v neko delovno okolje pripeljejo različni razlogi. Adi Čas se je takrat, leta 1969, po desetletju in pol dela na železnici tako odločil, ko je Iz Velenja proti Koroški prenehal voziti vlak, na katerem je bil strojevodja. Pravi, da mu za takratno odločitev ni nič žal. Hitro se je privadil novemu, povsem drugačnemu delavniku in delu v tovarni. Bil je mojster v proizvodnji štedilnikov, pa pri zamrzovalnih skrinjah in ko so začeli izdelovati zamrzovalne omare, je tam prevzel delo oddelkovodje. Tozdu Zamrzovalna in hladilna je nato ostal zvest do danes. Mentor je mladim, ki se zaposlijo pri njih, pomaga delavcem pri priučitvah, njegovo delo je ocenjevanje hladilno-zamrzovalnih aparatov, vodi skupino, ki skrbi za različna popravila aparatov. Ves čas pa ga je privlačilo predvsem raznoliko delo, pa tudi delo z ljudmi. Rad dela, saj mu delo pomaga vzdrževati kondicijo, pa tudi bolj zdravega se počuti. Delo pa je danes precej lažje, kot na začetku njegove poti po Gorenju. Precej so se v vseh teh letih spremenili zlasti delovni pogoji, seveda na bolje. Zdaj se po tem lahko primerjamo tudi s tujimi tovarnami, meni Adi Čas, ki ga delo večkrat popelje tudi v tujino. Aktivno se je v Gorenju Gospodinjski aparati vključil v akcijo Predlagaj nekaj koristnega. Takrat je predlagal veliko koristnih izboljšav. Predvsem pa je takrat želel k inovativnemu razmišljanju spodbuditi čimveč sodelavcev. "Veliko več volje bi morali imeti za različne izboljšave, saj na vsakem koraku srečujemo stvari, potrebne sprememb, prilagoditev. Tako kot pri vsem, so tudi pri uresničevanju inovativnih in koristnih predlogov največ vredni odnosi med ljudmi. Lepa beseda vedno lepo mesto najde,” je z nasmeškom dodal Adi Čas. "Potrebna sta prijateljstvo in poštenje, šele potem lahko pričakuješ in zahtevaš, da vsakdo v delo vloži pravo mero napora. Če so ti odnosi urejeni, vsakdo čuti odgovornost za svoje delo,” je večkrat poudaril med razgovorom. Podoba Adija Časa vsekakor ne bi bila prava, če bi ne omenili tudi njegovega dolgoletnega prizadevnega dela v različnih samoupravnih organih. Srečevali smo ga lahko kot predsednika delavskega sveta nekdanje Tovarne gospodinjskih apratov, pa kot sekretarja osnovne organizacije ZK, kot delegata v različnih interesnih dejavnostih. Z leti pa je te funkcije počasi prepustil drugim, mlajšim. Razmišljati pa je začel tudi že o upokojitvi. Dolgčas mu tudi tokrat ne bo, saj se pri hiši vedno najde dovolj dela, zanemaril pa ne bo niti rekreacije. Imel bo čas za kolesarjenje, tek na smučeh... Vse ob pravem času, takrat, ko bo začutil potrebo po sprostitvi in spremembi. Darinka Razdevšek Višje, hitreje, močneje... dan pozneje, to je 29. septembra, petek, ob isti uri. In še tekmovalne discipline: ženske se bodo pomerile v tekih na 100 in 600 m, skoku v daljino, suvanju krogle in štafetnem teku 4 x 100 m. Moški bodo tekli na 100 in 1000 m ter štafeti 4 x 100 m, prav tako pa bodo' svoje moči merili v suvanju krogle in se potegovali za najdaljši skok. Prijave bodo sprejemali 15 minut pred pričetkom tekmovanja. Nadaljujejo se tekmovanja za pokal delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju. Tokrat vabimo na tekmovanje v atletiki. Tekmovanje bo v treh starostnih kategorijah v ženski in moški konkurenci. Tekmovanje za ženske bo v četrtek, 28. septembra, s pričetkom ob 15.30 na Stadionu ob Jezeru. Moški bodo tekmovali 2 9- 1989 - številka 32 i k Uresničevanje operativnega delovnega načrta za avgust 1989 100 % GORENJE GOSPODINJSKI APARATI TOZD Štedilniki TOZD Pralno-pomivalna tehnika TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika VY-.'Y‘V V-..V-.'.'..'.'- Obrat Zamrzovalne omare Obrat Zamrzovalne skrinje Obrat Hladilniki - GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD Pohištvo TOZD Gradbeni elementi GORENJE PROCESNA OPREMA 107 63 113 141 105 95 74 106 110 109 105 105 102 110 102 107 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI E E:YXy;Y:-;Y:;:;Y:>v^ GORENJE EKO GORENJE SERVIS E®:;:®;* 102 95 105 LEGENDA Proizvodnja skupaj Proizvodnja za Izvoz Podatke o odstotku doseganja mesečnih planov proizvodnje v pogojnih enotah so nam posredovale službe za plan in analize Milutin Savkovič Ko je s svojo zrelostjo In resnobnostjo 33-letnl Milutin prišel pred 16. leti za serviserja Gorenjevih Izdelkov, smo bili firma v vzponu. Srčno se je pridružil prizadevanjem Gorenjevih delavcev po vsej Jugoslaviji pri krepitvi in utrjevanju tega vzpona In Imena. Tisoče prevoženih kilometrov, obiskanih domov, veselih družin, saj so serviserji pravi zdravniki za njihove pralne stroje, štedilnike, hladilnike... Milutin Savkovič je servisiral vse izdelke Gorenjeve bele tehnike. Pri svojem delu je bil uspešen, zanesljiv in resen, a hkrati vesel človek, tovariš. Življenjsko in delovno energijo je črpal iz lastne ljubezni do ljudi, sodelavcev, iz želje, vedno pomagati drugim. Zato je njegova osebnost povezovala naše vrste. Sedaj, ko se je po težki bolezni poslovil od nas In svoje družine, čutimo bridko bolečino ob spoznanju, da mu je nepravična usoda zapisala prezgodnji konec, saj je dopolnil šele 47 let. V našem spominu bo Milutin ostal za vedno. Delavci Gorenja Servis iz Smedereva Abonmaji 1989/1990 Tudi letos je Kulturni center Ivan Napotnik Titovo pripravil več abonmajev. V sezoni 1989/1990 tako razpisujejo: Glasbeni abonma Simfonični orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic, Igor Ozim, violina; Slovenski oktet Ekatarlna Saranceva, klavir Slovensko narodno gledališče Maribor, Opera Franz Lebar: Vesela vdova Stefan Milenkovič, violina Mozartov abonma Pet koncertov Komornega ansambla Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic Mladinski abonma Obsega šest glasbenih in gledaliških predstav iz objavljenih abonmajskih sporedov. Lutkovni abonma Obsega osem lutkovnih predstav lutkovnih gledališč iz Ljubljane, Maribora, Kopra, Kranja in Titovega Velenja. Predviden je tudi obisk lutkovne predstave Žogica Marogica v lutkovnem gledališču v Ljubljani. Prireditve bodo praviloma ob sobotah v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju. Gledališki abonma Slovensko narodno gledališče Ljubljana, Drama, Marija Stuart, tragedija Freidricha Schillerja Georges Feydeau: Dama Iz Ma*l Mestno gledališče ljubljansko, kojT dija Toneta Partljiča Pesnikova zei prihaja . Slovensko narodno gledališče r" bor, drama Vinka Modemdcrte1) Help |i6 Slovensko ljudsko gledališče C®)1 komedija Volpone, Stefan Zvieig Primorsko dramsko gledališče n Gorica, drama Thomasa Bemhai Komedijant .m Slovensko mladinsko glada11 Ljubljana, Šeherezada Ive Svet' razglašena za letošnjo najbolj^0 1 goslovansko predstavo. .h Teatar u gostima Zagreb, kome01 Milana Grgiča, Juhica Cene abonmajev so: Glasbeni ab0^ ma 500.000, Mozartov aborn 500.000, Mladinski abor^ j 300.000, Lutkovni 200.000 in Gle° liški 600.000 dinarjev. Za dela« Gorenja bo tudi v letošnji sezoni jal popust in sicer bodo cene za 0 nižje za 20 odstotkov. Znesek p3 ste lahko poravnali v dveh obrok' \ Vpisovanje v vse abonmaje bo k naših kulturnih animatorjih. V četdj 21. septembra ter v petek, 22. s®« tembra in ponedeljek, 25. septem0 1989 pa se boste lahko vpisali tuo , jedilnici Gostinske enote in sicer 9.30 do 10.30. Malica Redna Četrtek Postrvi po tržaško, slan krompir Petek Prekajena rebrca, zeljna solata Ponedeljek Vampi s krompirjem ali čufte, jogurt Torek Pečenice, dušeno kislo zelje Sreda Pleskavice, zelena solata Četrtek Govedina v juhi, pecivo Petek Pečen puran, mlinci, pesa Dietna Postrvi po tržaško, slan krompir Pečena jajčka, solata Čufte v omaki, jogurt Hrenovke, gorčica, mlek° Mesna štruca, krompirje«8 solata Govedina v juhi, pecivo Pečen puran, mlinci, pe58 INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem «eie j,. Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni organ1 ^ dajateljski svet Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko, klada 9650 izvodov. Grafična poprava, lisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno P1 metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina plačana pn pošti Titovo Vetenfe. l!