Jjhâji vaak dan raían «oboi nadall In praznfiiev. i>»iied dally except Saturdays. Sundays and Holidays pa O SVETA LETO-YEAR XXXVII GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cens lista j* $6.00 Uradniški In upravnliki prostori: 1657 South Lawndala A v* Office of Publication: :c5? South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell 4004 Enterad as Moaad-dM m*tt*r January 18 lass at t s« „m,.. ___— at Chicago, inmola, uaoar th. Act otcu^nS S SLSTs,°gg CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 2. APRILA (APRIL 2). 194S ÔTEV.—NUMBER 65 Američani invadirali japonski otok! Nemške sile v Porurju obkrožene! Čete desete armade in pomorščaki zasedli dve letališči na Okinawi in prodrli devet milj da-1 7m)P7n'iehn »ni\nchn leč. Enote bojne mornarice in letalske sile\LaVeZniS™ VOJUSka vlada v Nemčiji omogočile invazijo otoka.—Zavezniške arma de na zapadni fronti okupirale Paderborn. že lezniško križišče, v prodiranju proti Berlinu._ Rusi zasedli Gdansk, ubili 49,000 sovražnikov in zasegli 45 nemških podmornic. Sovjetske sile v dfenzivi pri Bratislavi in ob reki Dravi GUAM. 2. apr.—Ameriška čete} Na severnem koncu fronte so in pomorščaki desete armade so invadirali otok Okinawa v sredi ni otoške grupe Ryukyju. 362 milj južno od japonske celine, v nedeljo zjutraj, okupirali dve le tališči in prodrli devet milj daleč v notranjost otoka v začetnih operacijah, katere je podpiralo 1500 bojnih letni in 1400 ladij ter parnikov. Prve čete so se izkrcale na otoku ob 8:30 zjutraj skoro brez odpora s strani Japoncev. Zasedle go več vasi v prodiranju proti Nahi, ki ima 65.000 prebivalcev. Vse invazijske sile so bile na kopnem ob 11:15 dopoldne. Invazija Okinawe, otoka pred pragem japonske celine, se smatra za največji ameriški uspeh v operacijah na Pacifiku. Poročilo pravi, da niao Američani izgubili niti eneqa vojaka v prvih osmih urah po lnvasljl otoka. PARIZ, 2. apr.—Oklopne kolona prve in deveta ameriške armade ter enote druge brltske armade so obkrožile okrog 100.000 nemških vojakov v PprurJu,. Jti so zd^j v nevarnosti uničenja. Druge zavezniške site so za-sedle Paderborn, železniško križišče, v prodiranju proti Berlinu. Prve čete so dospele do točke, ki jc oddaljena samo 157 milj od nemške prestolnica. Obkrožitev nemških sil v Porurju je nsjvečji uspeh zavezniške ofenzive. Pariz, 31. marca. — Ameriške (»klopno kolone so prekoračile h ko Eder brez odpora s strani nemških sil v prodiranju proti Beilinu. Prve so dospele do '"ekc, ki je oddaljena 175 milj '"i nemške prestolnice. 1'et zavezniških armad in najin.mj 18 oklopnih divizij ruši nemške bojne črte. General Kim nhovver je naznanil, da so Aiu /mške sile ujele čez 60,000 • •''Via/nikov v zadnjih dveh 'Iih li Nemški civilisti pomagajo /.iveznikom pri lovu na vojn k« (lita oklopna divizija tretje "im.Mlc je prodrla 150 milj da-notranjost centralne Nem-.se Je I^ibjižala Kas-tiategični točki na cesti. * ' odi v Berlin. ''iva ameriška armada, katc-" I" v< ljnik je general Hodges, 'V/Ha |ez ob. reki Eder v 1 Hemfurta, 10 milj zapad-1 Fntzlara. Zavzet je bil ' naglico, da ga Nemci ni-1 "ili niti razbiti, da bi vo-I' not v smeri Berlina, i« (den največjih v kolone druge britske in devete ameriške arn)ade prodrle 15 milj daleč preko Vestfalije. Tri divizije se pripravljajo za prodi ranje proti Hamburgu, Breme nu in Wilhelmshaven^ pristanišču i m mestom. Britske čete so zasedle Duel-men, 15 milj južnozapadno od Muensterja, glavnega mesta Vestaflije, kanadske pa Emme rieh in Anholt v bližini holand-ske meje. Deveta ameriška armada je ujela čez 17,000 Nemcev v zadnjih treh dneh. Cez dva tisoč ameriških in britskih letal je metalo bombe na Hamburg, Bremen in Wilhelmshaven, ki so porušile več objektov in zanetile ogromne požare. Nemška armada se razkraja, kar je potrdil neki visok nemški častnik, katerega so ujele čete tretje ameriške armade. "Med vami in Berlinom ni nobene organizirane linije," je dejal. "Ko boste vkorakali v Berlin, bo vse izgubljeno. Vse nemške komunikacije zveze so pretrjpme/' L?°itc*ff0 ^^ 0 Ropanju * Tmpftrm nemškemu ljudstvu, |>i\e armade so udi le 1 • '"»i n na obronku •i ne Nemčije, 4.1 milj "d porurske meje. Pa-je veliko železniško in j i edišče. 1 ' klopna divizija tretje k» armade je prodrla 3C 1"•( v 24 urah in se pri-I' < vsi. Druge kolone te >< vale proti Kasselu, nu mestu province Hcs-ki ima 200.000 prcbi- ' "cm koncu zapadne « «Ima ameriška arma-' da Ileidelberg. slovito London, 31. marca. — Druga ruska armada, katere poveljnik je maršal Konstantin K. Rokos-sovski, jc okupirala Gdansk, pri-staniščno mesto ob Baltiškem morju. Gdynija, drugo prista-niščno mesto, je padla zadnji četrtek. Zastava poljske države je za-vihrala nad bivšem svobodnim mestom. Čez 49,000 vojakov nemške posadke v Gdansku je padlo v bitkah z Rusi. Sovjetske sile so zasegle tudi 45 nemških podmornic v luki. Nemci jih niso utegnili uničiti. V južni Evropi so druge ruske sile v ofenzivi na vzhodni strani Bratislave, glavnega mesta Slo-vakije, in ob reki Dravi, kjer je meja med Ogrsko in Jugoslavijo. Moskva poroča, da je armada maršala Toulbuhina udrla v Avstrijo po okupaciji Koszega, ki leži 52 milj južno od Dunaja. Rusi so zasedli Komarno, trd-njavsko mesto, kjer se reka Ni-tra izliva v Donavo. Med Blatnim jezerom na Ogrskem in reko Dravo so ruske in bolgarske čete v ofenzivi. Prve so v akciji proti Nemcem na ozemlju. ki leži HI milj severovzhodno od Zagreba in 134 milj od Italije. Ofenziva je v razmahu na 55 milj dolgi fronti. Manila. Filipini. 31. marca — Ameriške čete so invadirale Negros, zadnji veliki otok Filipa. 1 pinske grupe, ki je še v japon-| s k i h rokah. General Douglas ' Mae A rt h u r poroča, da sta otok 1 invadirali dve diviziji in prodrli '' " 14 milj daleč- v notranjost otoka. Dve koloni se bližata Baeol-du, glavnemu mestu otoka, ki ima 50,000 prebitalcev. Mac-Arthur je dejal, da japonski odpor krha. Invazija je sledila bombardiranju Neg rosa z morja in iz zraka. Guam, 31 marca — Enote a-menške bojne mornarice m letalske Kile bombardirajo japonski otok Kvukvus že osem dni. Admiral Chester W. Nimitz po-loča. da ho šrapneli in boml>e povzročili ogromno razdejanje. Eisenhower vodilni predstavnik Amerike Washington, D. C.. 31. marca. — Bela hiša je naznanila, da bo general Dwight D. Eisenhower vodilni reprezentant Amerike v zavezniški vojaški vladi, ki bo višila funkcije v Nemčiji po zakl j učenju vojne. Za pomočnika Eisenhowerju je bil imenovan general Lueius D. Clay, asistent Jamesa F. Byrnesa, direktorja urada vojne mobilizacije. V njegovo področje bo spadala civilna administracija okupirane Nemčije. General Eisenhower bo kot vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi prevzel kontrolo v smislu doseženega dogovora o okupaciji Nemčije na konferenci "velike trojice" v Jalti na Krimu. Dogovor določa tudi ustanovitev zavezniške komisije z glavnim stanom v Berlinu. To bodo tvorili, reprezentanti Amerike, Velike' Britanije in Rusije. Francija bo povabljena k sodelovanju in pričakuje se, da bo povabilo sprejela. Komisija bo imela končno in odločilno besedo o postopanju kontroli industrij in administraciji. Predsednik Roosevelt je naznanil, da bo Clay kmalu odpotoval v Evropo. On bo imel oblast v onih nemških pokrajinah, katere bodo okupirale ameriške čete. Japonska dobila novo stranko General Minami kritizira vlado Washington, D. C.. 31. marca. —Tokio poroča, da je bila ustanovljena nova totalitarska stranka, ki bo skušala narediti iz dežele solidno enoto. Njen program določa strnitev vseh sil za boj proti sovražniku. Predsednik nove stranke je general Jiro Minami. On je obdolžil vlado, da ni storila korakov za odločno obrambo imperija. Vlada ni uveljavila potrebnih in drastičnih ukrepov, da reši Japonsko in njen imperij. Nimani je naglai.il, da je bila stranka ustanovljena, ker poveljstvo oboroženih sil ni izpolnilo pričakovanj in je odgovorno za poraze japonskih sil na morju in kopnem. Minami je zahteval popolno enotnost oboroženih sil / vlado in ljudstvom. Dejal je, da je ta absolutno |x>trebna v prizadevanjih /;i dosego kom ne zmage. On je o|x)ZoriI japonsko ljudstvo na nevarnost invazije ja-ponske celine. Nova stranka je nadomestila staro mipei ijsko zvezo, ki je bila edina politična stranka na Japonskem tri leta. UTRJEVANJE VEZI MED RUSUO IN JUGOSLAVIJO Moskva hoče imeti prijateljstvo na Balkanu VA2NOST KOMUNI STIČNEGA GIBANJA Belgrad. Jugoslavija. 31. mar ca. — Velike simpatije Jugoslovanov do Sovjetske unije, de-monstrirane v < teku proslav četrte obletnic« revolte proti Nemčiji v Belgrad u, ko so množice vzklikale: "Moskva! Belgrad!" so uverlle nekatere opazovalce, da bO prišlo do združitve med Jugoslavijo in Rusijo. To mnenje je napačno. Parade v Bel gradu so bile le manifestacije solidarnosti med Jugoslavijo in Rusijo. Srbsko ljudstvo jc v svoji zgodovini vedno ljubilo in občudovalo Rusijo. To čutenje je močno in naravno. Celo v dobi, ko kralj Aleksander ni hotel priznati sovjetske vlade, je srbsko ljudstvo govorilo o Rusiji kot materi. Ko je bil Belgrad osvobojen s pomočjo rdeče armade, se je navdušenje zu Ruse povečalo, kar je razumljivo. To je dalo povod govoricam o združitvi med Rusijo in Jugoslavijo. Gotovo je, da hoče Rusija navezati prijateljske stike z balkanskimi ljudstvi, todi njena zunanja politika je realistična. Kremlin ve. da bo vzelo leta za rekonstrukcijo opustošenih krajev SovjetAe unije. Združitev s prav tirno bpuntošono Ju [ goslavijo bi le povečala potež-koče obeh držav. Kremlin dosledno izvaja politiko nevmeša-vanja, čeprav skuša sovjetom nasprotna propaganda pokazati situacijo v drugačni luči. Komunistično gibanje v Ju goslaviji, ki sicer predstavlja manjšino, je postalo vodilna po litična sila, ker je bilo edina or ganizlrana grupa v odporu. Druge stranke že zdaj niso organizirane. Maršal Tito je komunist, toda v teku podtalne borbe je postal državnik in se daj predstavlja zmerne elemente. Sedanja vlada je koalicijska. V tej so člani narodne o-svohodilnc fronte In voditelji predvojnih političnih strank. Nova vlada ima pred seboj nešteto problemov, ki čakajo rešitvi*. Potrebna je potrpežljivost pi i reševanju teh problemov. Nov rekord V poletu preko Atlantika London, 31. marca. — Letalski poročnik 11. C. (¡rabam je dosegel nov rekord v poletu preko Atlantika. On je preletel razdaljo 2184 milj med Novofund-landijo in ftkotsko v petih urah in 3H minutah Povprečna brzina je znašala .'MM milj na uro ' " mesto, ki ima 85 000 ' v To lež» ob reki H« Idelberg. k|cr je ■i nemška univerza, ni I zaradi vojne Novi ""«ta niso poškodovani Ameriške leteče trdnjave mi ponovno napadle Nagojo, tretje največje japonsko mesto m središče letalske industrije To je 1>|| že enajsti bombni napad na Nagojo v zadnjih treh tednih. Zvišanje odmerkov gasolina napovedano ]¿os Angeles, Cal . 31 marca — Halph K Davies, porno/nl direktor administracije /.a j.;asolin, )4 naiiovedal, da bodo odmerki gasolina /višam /a 50 odstotkov v teku tridesetih dni po /drobitvi naciiskih sil in končanju vojne v Evropi On je tudi naznanil »*> /višanje «*lmet kov jasnima splošno ¡hi vsej deželi Podmornice potopile enajst japonskih ladij Washington, D. C., 31 marca Mornsrični department poro-I ča, da ko ameriške podmornice potopile v ak(ijah na Pacifiku | v zadnjih treh lednih nadaljnjih enajst japonskih parnikov in la-dij, med temi < nega leta I on ose a Od napada na Pearl Harl.oi so podmornice |>otopile 1083 ja|>ori-1 škili ladij in |< itiukov. Mornarični department preklical kontrakt Washington I). C, 31 mana Mornarični department j< Domače vesti Nov grob v Chicagu ' Chicago. — Umrl je Frank Košir, star 56 let, rojen v Borovnici pri Vrhniki in član društva 8 SNPJ. V jednoto je pristopi leta 1916 v Pittsburghu, Pa, V Chicago se je preselil leta 1921 in postal član društva 8. Pred par meseci se je podal v Fonts-no, Cal., kjer je umrl za srčno hibo. BH je pripeljan nazaj \ Chicago in civilno pokopan 27 marca. Zapušča ženo in sedem odraslih otrok. Padel v vojni Meadow Lands, Pa. — Druži na Andrew Martincheck je bila obveščena ob vojne oblasti, da je 20. febr. padel na otoku Iwo njen sin Lt. Col. Frank A. Mar tincheck. Pred odhodom k vojakom februarja 1941 jo bil uči telj v srednji šoli. Služil je pri murinih. Poleg staršev zapušča ženo, s katero se je poročil mar ca 1943, devet mesecev staro hčerko, katere ni nikdar videl, štiri sestre in več drugih sorodnikov. V bolnišnici Chicago. — V bolnišnici St. Anthony se nahaja mrs, J. Krav-csr, ki je bila operirana. V isti bolnišnici je bila operirana tudi mrs. A. Bavoc, ki pa je zadnje dni odšla domov. Istotam se nahaja rojak Vučko, ki je bil tudi operiran. Zelo bolan je Matevž Baškovec, ki se nahaja pri svojem sinu Jaeku na 3261 Og-den a ve. Is WUlarda Willard, Wis. — V bolnišnico v Eau Claire se je podala ns o-peracijo žena Johna Morgsls. Pri družini Joseph Tolany so se ustavile vile rojenice in pustile hčerko. ♦ t Padel v vojni La Salle, 111. — Družina Jagodici) i z Peniva je bila obveščena, da je padel v vojni njen sin. (Ime, starost?) Is Clevelanda Cleveland. — Josephine Justin i/. Collinwooda Je prejela vest, da je bil v Nemčiji ti. marca težko ranjen njen mož S/Sgt. Frank Justin, star 28 in sin Anne Justin-Opalk. Pri vojakih jc od decembra 1943 in preko morja od zadnjega januarja. Njegov bi at je pri sanitejcih preko morja. Nahaja se v bolnišnici v Franciji. — Na Filipinih Je bil ranjen Cpl. Frank J. Seme, sin družine Lawrence Seme iz Collinwooda. Služi kot zdravniški tehnik pri prvi konjeniški diviziji *n se je udeležil vneli glavnih bitk na Filipinih. Star je 24 let, pri vojakih od avgusta 1942 in preko morja od junija 1943. Mikh Florence Dermssa, hčerka družine Joseph Dei mas i/ Collinwooda, bo šlu 9 aprila v Foil Knox, Ky., kjer postane vojaška bolničarka. — V Nemčiji ie bil nevarno ranjen Pfc Anthony Cek, sili inis, ('< k i/ Kuclida. Italijani zahtevajo reprezentacijo New York, 31. marca (>d~ boi italijanskih nrgani/.icij v Ameriki je aj>elliul na W.i. lung-ton, naj stori koiake, da bo Ha lija dolida |x»vabilo, naj poslje representante na konfcrerico /di u/enih narodov v San Fian cisco I.ulgi Antonini, mnelnik odboia, je dejsl, da je hila le-solucija posluna predsednlku Rooseveltu in dr>avnemu tajni ku Stettiniusu Rasolucljo so p<»dpisuli VMlltelji italij.msklh organiza« ij, k' imajo 1,800 000 clsnov. Flynn spet obiskal papeía Pija Rim, 31. marca — Kdward Flynn, /aupnik predsedruk.i Koo-preklical kontiakt / New York M-velta, je |>onovno obiskal pu|>e Shipbuildin^ ('o. v Camdenu, /a Pija v Vattkunu. O cem stu N J idedf konstrukrrje stnih govorila, ni /nano Do/.nava se, kri/aik To oorni'iii. da grad-(da skusa Flvrin doM«< i zbliianje nj;i bojrnh ladij VM-h vrst orne- rmti Vatikunorri in sr>v)etako Ru- Zmaga je blizu, pravi Churchill Stimson naznanil po raz nemških armad London, 31. marca. — Premier Churchill je dejal, "da se je ura zmage približala. Vztrajnost britskega ljudstva v borbi pro ti sovražniku bo kmalu kronana z uspehom. Pripraviti se mora mo sedaj v interesu dežele, imperija in civilizacije, da bomo u živali sadove zmage. Kar je po trebno v tem momentu naj dobi izraz v vzdrževanju enotnosti." Churchillova napoved, da je zmaga blizu, je sledila naznani lu, da bodo člani vojnega kabi neta ostali v Londonu in |>azno zasledovali razplet vojnih do-d od kov. Parlament, ki Je odšel na kratke počitnice, se bo sestal v izrednem zasedanju, če bo potrebno. Poročilu is vseh krajev zapadne fronte so optimistična, kar je znamenje, da se bodo nemške sile kmalu zrušile pod udarci zavezniških urmad. Washington. D. C.. 31. marca. — "Nemške armade ob Reni so že poražene in morale se bodo brezpogojno podati, drugače bodo popolnoma uničene," je dejal vojni tajnik Henry L. Stimson na sestanku s časnikarji. "A ko se bodo morale zavezniške sile bojevati za vsako mesto in vas, bo razdejanje toliko večje. Nemško ljudstvo, ako bo še nadalje podpiralo sedsnje voditelje, bo nosilo odgovornost zs razdejanje." Stimson je dejal, da eden razlog, zakaj niso snvuzniftke sile i mele ¥*llklJh potežkoč pri prt-koro?nnju reke Rene, so ogromne nemške izgube od invazije Francije v Juniju preteklega It ta. Zavezniške armade so ujele 1,120*500 nemških vojakov v zu padni Evropi. Sovražnik Je Izgubil čez 550,000 vojakov od začetka zavezniške ofenzive ob Reni. fttevllo uključujc ubite in ujete vojake. Eden odobril ustrelite v Hitlerja Vodilni naciji iščejo zavetja London. 31. marca,—Ako bodo britskl vojuki ujeli nemškega diktatorja Hitlerja, bodo lahko sami odločili, uit naj ua ustrele na mestu ali pa odvedejo živega ujetništvo, je izjuvll zunanji minister Anthony Eden v parlamentu. Eden |e odgovoril luboritu I TlioiriUhU, ki je hotel vedeti, ali biitskl vojaki lahko ustrele Hit-leija, če ga Ujamejo, ali ne. "Odločitev v takem primeru prepuščam bi itskim vojakom," je rekel zunanji minister. On je tudi na-glasll, da ie Hitler na listi vojnih zločincev. Poročila •/. Stockbolnis, fived-ska, omenjajo širjenje kaosa v Nemčiji in da |c že več vodilnih i udje v pobegnilo v buvarske Al-ie, da tam dobe /uvetje Nucij-ska časnika ngenturu DNIi je pii/nala /mešniave in navale beguncev na mestu v centralni NeniMji 4'ivilisli beže v ta me-:itu •/ kiajev, katere ogražajo zavezniške airnude nu /upudni In v/hodni fronti. Nemške avtoritete so odiedlle evakuacijo civilistov i/ Berlina, ki |e tarča /ave/niških bombnih napadov O/ 100 l pred dobrim tednom pozorišče delavske zadružne konference. Po prvotnem načrtu bi morala biti ta unijsko-za-družna konferenca vseh držav srednjega zapada, toda vsled trans-poitnlh težav je bila omejena le na čikaško okrožje. Dvodnevne konference so je udeležilo 135 delegatov od 51 krajevnih unij in delavskih organizacij ter 20 zadružnih skupin iz 19 mest Lahko bi rekli, da je to malenkost v primeri s stotinami krajevnih unij v okrožju 50 do J00 milj. Ampak če upoštevamo, da je bil to prvi podoben poskus za zainteresiranje krajevnih unij, toicj "tank and file" za zudružno gibanje, je odziv kar zadovoljiv. Podobna konferenca se bo zopet vršila v jeseni. Konferenca se je bavila s konkretnimi vprašanji, kako ustanoviti in voditi zadružna podjetja v raznih panogah gospodarstva: živežne trgovine in mesnice, premogovna skladišča, popravljalnlce avtov, trgovine z elektrarskimi potrebščinami, kreditne unije, stanovanja, pogrebne zavode, zdravniško oskrbo in zavarovanje. Polje je torej dovolj široko za razmah zadružništva. Kar je potrebno, je to, da se ljudstvo, poaebno pa delovno ljudstvo oklene zadružnega gibanja in si zgradi gospodarsko moč nu tem polju. Kadar se to zgodi v dovolj veliki meri, bo tudi kapitalizem potisnjen v ozadje, kakor tudi izkoriščanje človeka po človeku. lllavnu govornika na konferenci sta bila Arnold Zander, predsednik unije državnih uslužbencev ADF (State, County and Municipal Employees of Americu) in Joseph Mattson, pokrajinski direktor avtne unije CIO. Oba sta unionistu in zudrugarja. Zander jc dejal, "da želi, da bi bil sleherni unionist tudi član zadruge. Tedaj bo svoje nabavne probleme rešil skozi zadruge, probleme pri delu pa skozi svojo unijo. Navaden človek lahko vpliva na cene in produkcijo le skozi zadružno organizacijo." Skozi zadružništvo lahko stopi na prste tudi monopolom, kar bi bilo bolj efektivno kot pa "razbijanje" trustov z zakoni in sodnij skimi procedurami. Tu metoda se je izkazala povsem neuspešna, kajti čim bolj vlada "razbija" truste in monopole, močnejši so. Koncentracija kapitala in Industrije gre nemoteno naprej. Glavna skrb monopolistov je, da prodajajo po čim višjih cenah, v katero svrho pa motajo omejevuti produkcijo in odpraviti konkurenco. Zadružno gibanje faktično postaja edini konkurenčni faktor v tolik«) naglašanem "svobodnem podjetništvu." Konferenca je pozdravila sklep zadnje konvencije ADF za ustanovitev zadružnega urada, ki nuj vodi zadružno vzgojo in pobudo med unijami. Sprejela je tudi sklep, s katerim urgira CIO, naj stori isto. * * * Ce bi se unije zavzele in res pričele s smotreno vzgojevalno kampanjo med svojim članstvom v interesu zudružnega gibanja, bi se lahko zadružna misel razvila v konkretnih oblikah tudi po mestih, ne samo med farmarji. In sicer ne samo z ustanavljanjem živetnih trgovin, marveč najrazličnejših zadružnih podvzetjih in podjetjih. Tudi velik del industrije bi lahko prešel pod zadružno upravo ln produciral za zadružne potrebe. Profit bi pri tem avtomatično odpadel in koristi od tega bi imeli le odjemulci, bodisi z znižanjem cen ali pu z zadružnimi popusti nu podlagi, kolikor kdo kupuje v zadrugi. Da je mogoče zgraditi močno zadružno gibanje tudi po mestih, je dnka/. Waukegan, kakor tudi več drugih krajev. Obe wauke-ganski zadrugi, slovenska in "finska," se sijajno razvijata in na živetaem tigu že kontrolirata 25 do 30 odstotkov vse prcxlaje v mestu. K<>ii»ti <»rl tega ima delavstvo kot odjemalci. Cooperative Trading Co., znana kot "finska" zadruga, dasi so Kinci danes v manjšini, ker rh ie podjetje daleč prerastlo ln pritegnilo k selu tudi Američane iti druge narodnosti—ta zadruga je lam Imela okiog |xddrugega milijona dolarjev prometa in je danes ma največjih zadružnih trgovin v deželi, Waukegau-Norlli Chicago Cooperative Association, slovenska zadruga, pa |c imela $253,030 (¡2 prometa, ali več kot četrt milijona drdarjev. Njen lanski promet ie znašal $41,402 več kot leto prej. Čistega prebitka je napravila $15.650, kar )e že lepa vsota. Ta denar spada o v rj Ame* ki, posebno med Udeležite se koncerta dne -rila in imeli boste nekaj krasnega duševnega užitka Odbor. V Prosveti se dnevne ne In delavske vesti. Ali čltate vsak dan? edMljM*ttr Slovenija v borbi za svobodo Mirko G. KuheL tajnik SANSa XVI Bolnišnice ▼ Slovani J i Partizanske oblasti so dobro organizirale sistem vojaških bol bra, četudi zelo preprosta. Pri manjkuje pa čiste vode. 'Mnogokrat so bolniki preoblečeni ko maj vsakih štirinajst dni. Zdrav niška oskrba je v dobrih in veš čih rokah, manjka pa vsega ma teriala in potrebščin za uspeš nejše zdravljenje ranjencev in nišnic, bodisi v bojnem-pasu ah v zaledju. Samo na Dolanjskam! bolnikov. Do lanskega leta ie j, bilo do JullJa 1944 devetnajst vojaških In devat civilnih bolnlš-nic. kjer dobivajo ranjenci in bolniki najboljšo zdravniško postrežbo. Toda do lanskega leta je primanjkovalo raznih potrebščin ter zdravniških instrumentov in a-' ?_ J* »/Irnirni^l/n paratov in tudi zdravniška veda, dasi izborna za razmere, v katerih zdravniki in zdravnice vršijo svojo humanitarno dolžnost, je zaostajala za razvojem in napredkom moderne medicinske in kirurgične tehnike. Rdžna zdravila sulfa in penicillin so novost, o kateri se zdravniki Sloveniji šele poučujejo. V te bolnišnicah se nahajajo tudi a meriški ranjenci-letalci, ki so se spustili s padali na slovensko o-zemlje. Nekaterim je treba od straniti roke, drugim noge a drobce štrapnela. Vsi navadno okrevajo po nekaj mesecih prebivanja v teh bolnišnicah. In vsi se zelo pohvalno izražajo o izvrstni postrežbi in Visoki meri zdravniške ¿nanosti sloven skih partizanskih zdravnikov in zdravnic. Dne 10. in 11. marca se je mudil v Jugoslaviji general-lajt nant Eaker in se je osebno za hvalil maršalu Titu in Jugoslovanom v splošnem za veliko po moč, ki jo je Jugoslavija nudila ameriškim letalcem. Rekel je "Rad bi se zahvalil vsem Jugo slovanom za veliko pomoč, ki ste jo nudili ameriškim letal cem, ki so bili sestreljeni ali prisiljeni pristati na jugoslovanska tla. Več tisoč Amerikancev se bo po več mesečnem bivanju v Jugoslaviji na osvobojenem ozemlju povrnilo na svoje domove. Ne bodo doma pripovedovali samo, kako dobro ste jih postregli in skrbeli zanje, temveč bodo tudi opisali junaške borbe vaše vojske, katere drzne čine so imeli priliko na svoje lastne oči opazovati. To dejstvo bo zbližalo ta dva naroda še bolj tesno in ojačilo prijateljstvo med Ameriko in Jugoslavijo." V okrožju VII. korpusa na Dolenjskem se nahaja največ bolnišnic, ki so izredno dobro skrite na tajnih prostorih. Starejše bolnišnice v tpm okraju so v neposredni bližini druga druge, toda natančni prostor je celo visokim oficirjem glavnega štaba nepoznan. ' Ranjence in bolnike pripeljejo v bolnišnice zavezanih oči ali v temni noči in na isti način jih tudi odpeljejo. Pota so skrbno skrita in celo sledovi stopinj so tako natančno izbrisani, da se človek v goščavi 'zgubi. Ta izredna previdnost je postala potrebna, ko je za časa italijanske okupacije sovražnik izsledil nekaj bolnišnic, bodisi vsled izdaje belogardisti-čnih ovaduhov ali radi neprevidnosti, jih nagloma napadel in ranjence barbarsko pomoril. Ista usoda je zadela bolnišnice v IV. vojaškem okrožju prve dni julija 1944. Vsaka bolnišnična skupina se stoji iz več poslopij, starih in novih. Stara poslopja so bila navadno zgrajena v globinah, da-v gozdu, tako da je bila streha vodoravno s površjtert, zakri-Jj z zelenjem In sk&taf hevidna. Ja poslopja so temna in vlažna to ne delajo blagega vtisa na pa-¡■¡Jente niti ne na obiskovalce. va Poslopja pa so zgrajena na površju, so belo pobarvana v no-l'anjseini jn imajo okna zagr-nJ<'na z zavesami. Postelje so %j poaeben paviljon, ka-vojaški ranjenci. Do-" z<*ravl in v nič manj položaju, kot če bi bili '"»rodnUnld. Poatelje-najnovejšega izdel-"mljene z gorkimi odeja-m<2khl*1 juhami Itd. Vae je in anaino, navzlic velikim potežkočam radi vode. Porodniška soba je modernega načrta in ima posebne vhode in izhode. Pri vsaki postelji visi karta s kronologičnimi podatki o fizičnem stanju matere in otro-čička. Zlasti na zavezniške obiskovalce dela ta red in snaga zelo dober vtis o slovenskih zdravnikih in ni čuda, da smatrajo Slovence za napredne, kulturne in izobražene ljudi, po sebno še radi izvanredne čisto-be, moderne vede o medicini in ranocelništvu ter radi domače udobnosti, dasi so bolnišnice skrite daleč v notranjščini goz-dovja. V tej bolnišnici so bili vsi slučaji ranjencev popolnoma novi, toda pacijenti so se vseeno dobro počutili. Jetični bolniki so ločeni od drugih v posebnem paviljonu; pri posteljah so pljuval-niki in druga jx)trebna oprema. ^ Hrana je preprosta, zelo okusna in tečna in količina liberalna. Obiskovalec dobi vtis, da so bolniki v dobrih rokah in pod oskrbo vešče osebe, ki se razume ne samo na zdravniško vedo, temveč tudi na sistematičen red in klinično izkušenost. Toda primanjkuje obveznih pasov, obvez, tkanine, zdravniških aparatov, sušilnega praška in varnostnih zaponk. Nedaleč stran se po skrivnih potih pride do druge bolnišnične skupine. Radi varnosti pot ne vodi naravnost do cilja in vzame skoraj eno uro in pol hoda. Sicer pa ni prave poti, kajti vsi sledovi so previdno uničeni in zakriti in tujec bi se gotovo zgubil. Ta bolnišnica je Izključno kirurgičnega značaja, dasi je bila prvotno namenjena za zdravniško poučevalnico. Tej skupini načeljuje mlad zdravnik, ki se dobro razume na razne slučaje amputacij in je izredno zmožen. Tudi tukaj prevla-uje velika snažnost. Primanj-cuje pa gipsa, ki je tako potresen v vseh slučajih zlomljenih kosti. Ameriški zdravniški oficirji so v tej bolnišnici opazili prvi poizkus v Sloveniji v izde-avanju umetnh udov. Neki ranjenec, kojega noga je bila odstranjena v pašnem sklepu, je crevljal okrog z leseno nogo domačega izdelka. Odgovarjala je potrebi. Tudi operacijska miza, oziroma stol, je domačega izdelka, teka in trpežna, iz trdega lesa in zelo uporabna. Napravil jo e slovenski mizar. V tej bolnišnici se obdržujejo tečaji za zdravnike-novlnce. Knjižnica je založena z lepim številom poučnih knjig. Druga bolnišnica v oskrbi dr. P. ima dve operacijski sobi, ki ne zaostajata daleč za zavezniškimi pod enakimi okolšČina-mi. Zdravniki so vedno zaposleni, ne samo pri kliničnem delu, temveč se bavijo tudi z ekonomskimi in kulturnimi zadevami. Pogostokrat se snidejo pod na-Mstvom predstojnega zdravni-o-tipljem, žene nikjer! Obrnem se tretji pot, oči ml padejo sf>«t akupaj, malo drcmljcm, pu se vnovič prebudim. Potlpljem, že ne nikjer. Ko gre ura na dvu-najsto ponoči, pu me zbudi trkanje ria okno." "Mutevž, res, tebe sem šla iskat.'1 ~ "Vsaka bi tako rekla! CM kdaj pa že jaz spim! Že de Ve t K, a t sem ae obrnil!" "Mutevž, če nočeš, da bi belila iskat, pa več ne pojdem." "To ao vae druge reči, O teh ae že še pomeniva! Zdaj pa to' K>laj se zdaj pride domov?" Vstanem vnovič, prižgem žveplenko in pogledam na budilko Tri četrti bo na dvanajst! Kaj ae pride zdaj domov?" "Matevž, obljubim ti, nikoli več te ne pojdem iakat," Kako dobiti državljansko pravico Vprašanja in odgovori % Vprašanja« Prišel sem v Združene države, ko mPJo bilo pet let, in aicvr iz Evrope. Moji starši niso nikdar zaprosili za ameriško državljanstvo in tuko tudi jaz nisem postul državljan. Zdaj mi je 17 let in bi rad vedel, kako kmalu morem sam zaprositi za državljanstvo. Odgovori Zaprositi morete za državljanski papir, bodisi ko dopolnite dvajseto ali pa enoin-dvajseto leto, to pa je zavisno od tega, katerega od dveh načinov zaprositve se poslužite: Za prvi papir namreč lahko zaprosite že z osemnajstin\ letom in dve leti pozneje, ob Izpolnitvi 20. leta, morete zaprositi zu drugI papir. Po drugi strani pa obstaju tako imenovani zakon zu mladoletne, kateri določa, da nedoletni tujezemec, ki se je priselil, kot vi, v to deželo pred svojim šestnajstim letom, nI obvezan iskati prvega papirja. V tem slučnju se torej lahko poslužite olajšave, ki jo nudi nedoletnim tujcem tf zakon in zaprosite, ko izpolnite 21. leto starosti, za drugi papir. Zu-prositelj pa ne sme biti čez 21 let star, ampak mora gledati, da dobi drugi papir prej ko izpolni 22. leto, torej v času med svojim 21. in 22. rojstnim dnevom. Iz gornjega pojasnila razvidi-te, da je zavisno od vas, če raje prihranite tri dolarje, ki Jih je treba izdati za prvi papir in počakate do svojega 21. leta, da zaprosite enostavno za drugi papir, ali pa potrošite omenjeno vsoto in tako postanete državljan že s svojim 20. letom. Vpralanjei AH je resnica, du ml ni treba pošiljati poštnega nakazila za $2.50 z mojo prošnjo za prvi papir? MoJ brat, ki Je Mnogo ljudi pu je mnenja, du ne more biti državljan, ker se je rodil preko morja. Kje bi mogel on dobiti potrebne papirje, ki bi izpričevali njegovo ameriško državljanstvo? Odgovori Cisto v pravem ste, ko pravite, da je vaš sin državljan. V času, ko se Jo rodil, je zukon zahteval ozir. določal, da more postati avtomatično ameriški državljan vsak otrok, rojen v drugi deželi, katerega oče je bil ob času rojstvu takega otroku državljan Združenih držav. Ali od leta 1926 sem pa se Je zakon v tem oziru spremenil. Od leta 1934 naprej ne more ameriški državljan prenesti ameriškega državljanstva na avoje-g», v tujini roj^negt» otreku, razen Če Je oče trti ptt ntrt^fpke-ga otroka živel v Ameriki deset let pred otrokovim rojstvom— in od leta 1941 naprej pa zakon dodatno zahteva dokazila, da Je tak roditelj polovico te dobe, torej pet let, svojega bivanja v Združenih državah bil nad 1« let star. V dobi, ko so Je rodil vaš sin, zakon še nI zahteval tega, vse, kar Je bilo potrebno to-daj, Je bilo to, da jo bil oče državljan, pa Je v tuji deželi rojeni otrok postal ameriški državljan. Od meseca Januarja 1944 mo- . . . . , rejo dobiti osebe, ki so ameriški vložil tako prošnjo" prošlo po-¡državljani ali državljanke, četii-mlud, pravi, da Je moral vklju- J*11 ni*° blli roJ«ni v Amorikl. čiti to vsoto, toda moj prijatelj, ei*rlifik«iet ki izkazujojo ozlr. trdi, da nJemu tega ni bilo tro- P°trJujeJo njihovo državljan-ba storiti, ko je vložil prošnjo za Hlvo- Tudl vn* aln H «t clobl prvi papir zadnji mesec. Kdo je f"ko l*tawllo, Formo N-flOOA, v pravem v tej zadevi? j katero naj pri najbližjem prlao- Odgovori Od časa, ko je vaš, Upniškem in naturallzacljakem brat zaproail zu prvi papir, ae je >urwdl! ¡lPolnl. k"k°r to določalo zakon apremenll. Od meseca u ntt t,BkoV,nl suml ^ septembra 1044 naprej se ne po-! V , , mornl imotl B wboJ ta, da Je ta mrtva ali pa ločena od vas, nv>-rate litotako Izpričati, dn je bila ob rojstvu otroka vaša zakonska žena. Najboljši dokazi v teh I Po drugi strani pu prosilce so: državljanski papir, opozarjamo na dejstvo, da od P<>ročn© listino (marrlage cortl-29, septembra 1944 naprej prvi f,(M,t'> ,n roJ,itn, ,lMt vaAt,«M »*• papir no stane $2.50, pač pu tri i10 V P". vseh teh iz- dolurje, dočlm Je bil znesek, ki,™*11 nl nostnl ameriški državljan. V letu 1920 svu šla z ženo na obisk v staro domovino in tekom tegu obisku se nainu jo rodil eden «nI najinih sinov. On je umeriški držuvljau ali ni? (ulu okrog in mi delulu sramoto?" "Bila sem pri Vodoj»lvčevlh, kjer pijeta Ivček in Gušparin." "Pu kje še?" "J'ii Vitezovih, kjer pije žu-pan in še več drugih " "Pa kje še?" "Pri Fortunutku, kjer ao ruv-no fantje tepo." "In kje si še bi lu?" za rohni m, da šipe zušklc|>utujo In se skoro zemlja potrese " 7a-na k.lekne in pravi ponižno in kkcHuno; "Samo notri mo pusti, Matevž. če me pruv pretepeš," "Ključ ti bom dal, pa pojdi drugam spat, k dekli, če hočeš, zakaj hud sorn kakor ris, ki pij» kri." Kckši M in JI vrgel ukozi okno ključ In zaprl, Drugi dan nisem rekel ne belo ne črne. fcena Je hodila kukor po jajcih, gledala me je /m vse nekam itd dalw in od strani a takim apoštovanjern, kakor gre stane pet dolarjev. PovoJto vušernu sinu, da Jo priporočljivo oskrbeti si tak certifikat državljunatva baš sedaj, kajti nuseljenlška in naturallzu-cijsku službu, kl je bila doaodaj preobložena z dolom, je aedaj v atanju hitreje poslužlti prosilcem kot prej, ko ao morali mnogi čukutl dojgo čumu preden so njih |irošnje prišle nu vrsto. Dobro je, če vsukdo, ki mimeruva polagati prošnjo zu ameriško državljanstvo, to dejstvo upošteva in se poNluži prilike, da Almproj pride na vrsto ter tako prihrani na čaau. Ako vam gotova stvar v teh vprašanjih Iri odgovorih nl čisto Jaana, ali čo Imate kak problem, ki so tjjče naturalizacije In o katerem želite imeti Informacijo, tedaj pišite na: Common Council for American l/ n i t y, 222 Fouith Avenue, New York 3, N. Y Common Council, kl Je bil piej po/nun |H>d imeriorn Foreign Languugo Information Service, all Fl.IS, vam bo z veseljem šel nu roke v tem (aigle-du v kolikor lat to mogoče. -TLIŠ pravemu rakoniikcmu možu "Kateri č aa pa je za žonsko, če (Vprašala mo nl več nol>en večer, Je sama, pa hoče biti o pravi uri ,kam grem Kadar sem ao vrnil, Pogl»d na velik dela veki ah od. Id ao ga priredile v Madlaon Square Gardanu v New Yorku unija CIO v proaUvo ustanovitve nova delavska internacionale. Na ahodu ae poročali o delavskem kon gr*«u. Id ae Je vršil v Londonu, dalafalla CIO. Na sliki Je videti leve "vsilita trojico," na daanl pa Phlllpa MurrsyJa. predsednika CIO. Walterja Cltrfaa. tajnik« Brltakaga atrokovnag« kongr—. In te doma? Kaj Je to oh dvanajatlh ponoči?" "MaU-vž, ostani zunaj, kolikor hočeš, nikoli voč ne pridem po- Vasilija Kusnetsova. predsednika veeuatjek*ga d«)avak*<7« a veta. pa na) 4>o |>o/no ali zgodaj, takrat sem prišel prav. Zdaj pa še nekaj! To ae je pil> petilo rajnemu Ivčku, ne pa mo ni. Povedal aem j*a zato tako WMOOO./ Tak povej zdaj, kod ai pa sti- da ae lepše sliši. M »utt vir o WA YOU r*fct MDu« oa K o Pat id TMS serene«* PROSVETA PONEDELJEK, 2. APRILA rdeča kokarda Roman iz velika francoska revolucije STANLEY WEYMAN ti 1 « 1er (Nadaljevanj«) "Njega!" je vzkliknil kakor iz uma. "Njega, U je pa leta!" Enkrat za vselej vam povem, gospa, da je mera moje potrpežljivosti polna. Dovoljkrat sem že tajil svoja čuvstva — in zdaj . . Zdelo se mi je, da ne smem več odlašati. Preden je utegnil te kaj reči, sem bil pri vratih; odprl sem jih na stežaj in stopil predenj. Z boječim in hkratu radostnim vzklikom je gsopa odskočila in midva s priŠlecem sva si pogledala v oči. Bil je Louis de Saint-Alais. 'J, DVAJSETO POGLAVJE - Iskanja Z Louisem se nisva videla od tistega dne v Cahorsu, ko sva se po dvoboju lodila pred vrati katedralskega hodnika ia mu nisem hotel seči roko. 'ftlttfcuem čut* do njega smrtno za-jro. Toda od tistih dob so bili najini skupni spomini In mnogi novi dogodki zdavnaj potolažili moj srd; Ih v radosti tega nepričakovanega svidenja mi ni bilo nič bolj tuje od misli na obnavljanje starih prepirov. Brez obotavljanju sem mu ponudil roko. "Kdo bi si bil mislil/* sem vzkliknil in se naklonil. "Prav tega iščem v Nimesu—in evo, našel sem te!M Ko me je zagledal, je izprva kar okamenel od presenečenja; nato me je burno prijel za roko, podržal jo med dlanmi in se zagledal vame z dolgim pogledom, v katerem je odsevala vsa nekdanja ljubezen. "Adrien! Adrien!" je iepregovoril ves ganjen. "Da, moj dobri Louis. Kako srečen sem, da te vidim!" "Ali je mogoče?" "Ti — tukaj!" "Da, tukaj." Tedaj je v moje začudenje počasi izpustil mojo roko; njegovo vedenje in njegov obraz sta se mahoma izpremenila, kakor se izpreme-ni lice hile, ako ji zapre! okenice. "Žal mi Je/' je rekel t mrkim glasom in šele po dolgem premolku. Nato je izbruhnil z neutaljivo jezo: '"Tako vam Boga, gospod! Zakaj ste prišli?" "Zakaj sem prišel?" "Da, zakaj?" je trpko ponovil. "Zakaj ste nas prišli motit? Vi ne veste, koliko zla ste nam povzročili! Sami ne veste!" "Zato pa vem, koliko dobrega iščem," sem odvrnil, ves osupel nad tem nenadnim, nerazumljivim napadom. "Tega nisem nikoli skrival in ne skrivam niti zdaj. Z nikomer še ni vaša rodbina slabše ravnala, nego z menoj. Vaše vedenje v tem trenutku me sili, da vam to povem. Toda ko bom jutri govoril z gospo mar-kizo, ji bom umel povedati, da si je premalo prizadejala, če me je mislila s tem izneveriti molim čuvstvom. Povedal ji bom "Ce boste govorili z njo! . boste!" je rekel on. "Pač bom govoril!" "Pravim vam, da ne!" Gospa Catinotova je stopila med naju. "Oh, prestanita!" je vzkliknila z glasom polnim srčne tesnobe. "Mislila sem, da sta prijatelja. In evo ... komaj sta se spet srečala .. ." "O Bog, da se ne bi bila!" je zavpil Louis in brezupno pobesil roke. Kakor iz uma je stopil nekajkrat po sobi sem ter tja. Domačlca ga je pazno pogledala. "Ne pomnim, da bi bili že kdaj tako govorili z menoj, gospod," je rekla z očitajočim glasom. "Če sem zaslužila ... ali bolje," je nadaljevala A govorili ne z iskrečimi očmi, "6e to, da ste me našli v razgovoru z gospodom •vikontom, po vašem mnenju opravičuje nefAljiane misli z vaše strani, tedaj obsojate sarnefcu sebe, ne glede na to, da okrutno žalite mene in svojega prijatelja." "Nebo mi je priča, da se motite!" je vzkliknil on. Toda ona se ni dala ustaviti. "To mi je premalo," je povzela s trdim in smelim glasom. "Ves bodoči teden je ta hiša še moja, gospod LoUis. Sele nato boste tu do-, ma. "In šele tedaj," je dodala in^glas se ji je zlomil od bolečine, "šele tedaj bom morda pozabila vaše nocojšnje vedenje. Šele tedaj bo mogla nežna beseda iz vaših ust izbrisati surove besede, ki sem jih pravkar slišala." ' Njeni togi ni bil kos. Vrgel se je pred njo na kolena in jo prijel za roke. "O, Katarina, prijateljica draga!" je vzkliknil ognjevito, ''poljubljajo ji drobne prste, ne da bi se menil za mojo prisotnost. "Odpustite mi! Odpustite nevrednežu! Vi.ste mi vsa opora in vsa tolažba. Odkar sem ga zagledal, ne vem več, kaj govorim. Odpustite mi!" "Odpuščam vam!" je rekla usmiljeno. "V?ta-nite, gospod!" Kradoma si je otrla solzo in se nato ozrla name, vsa rožnatd od sreče. "Odpuščam vam," je ponovila, "čeprav vas ne razumem. Ni še dolgo tega, kar ste tako ljubeče govoril o gospodu de Sauxu in—oprostite—tudi o svoji sestri; nocoj pa, ko stoji gospod de Saux živ pred vami, ste vsi nesrečni." "Kakor da nimam vzroka!" je dejal Louis in prepadeno vrgel oči po meni. Skomignil sem z rameni. "Naj bo," sem rekel rezko. "A to, da sem izgubil vaše prijateljstvo, gospod, še ni razlog, da bi moral izgubiti tudi zaročenko. Prišel sem v Nimes, 4a poprosim za roko gospodične de Sain Alais; in povem vam, da ne odpotujem, dokler je ne dobim." "To je blaznost!" je vzkliknil. "Blaznost! Zakaj?" "Zato, ker hočete nekaj, kar ni mogoče. Gospodične de Salnt-Alais ni več v Nimesu . . . vsaj za vas je ni." "Jaz pa vem, da je." "Najdite jo." "To so otročarije!" sem odvrnil. "Kakor da mi ne bi v prvem hotelu, ki stopim vanj, vsa« ko hlapče povedalo, kje stanuje vaša mati." "Tega ne boste izvedeli ne v prvem ne v poslednjem." ' "Tedaj jo imate zaprto?" "Tudi tega vam ne povem." Merila sva drug drugega z očmi, med tem ko naju je gospa Catinotova skrivaj opazovala. Dogodki zadnjih mesecev, ki so bili tolikanj iz-premenill gospo de Saint-Alais, so očividno vplivali na Louisa. Ždelo se mi je, da ne vidim pred seboj njega, ampak markiza, njegovega starejšega brata, ki me izziva; obenem pa mi je bilo, kakor da se ta mrzka krinka trga in kakor da gleda izpod nje nekdanji Louis, ves žalosten, neodločen in razdvojen. Poizkusil sem ubrati to struno. "Dajte," sem rekel, trudeč se, da bi pogoltnil svoj gnev in govoril pametno, "dajte, gospod grof, ne delajte se, kakor da je vaša resna misel. V tem trenutku sva oba razvneta. Bili so Časi, ko sva se dobro razumela in se vam ni upiralo smatrati me za svojega bodočega svaka. Mar naj se zaradi teh nesrečnih razlik v nazorih . . (Dalje prihodnjič.) THIS JEEP IS ON THE RIOHT ROAD Along ROUTI 264 IN 06RMANY, a combat engineer of the American First Army directs traffic at a road intersection marked by a sign indicating the route to Berlin. In background a Jeep rolls al*og the highway towaiyi our line. Signal Corps Radiophoto. ' FTT tfWt .i.ua« "i Spomini Krištofovega PepCka Josip Suchy , (Nadaljevanje.) Podgorčani Podgorske mamke (mamko so Jih nazivali, čim so odslužile službo gospodinj in prepustile gospodinjstvo mladim) so bile pozimi oblečene v slikovite ovčje kožuhe z volno na znotraj, ki so zunaj na hrbtu bili prešiti s različnimi ornamenti v zeleni, rumeni in rdeči barvi. Da bi vendar vsak vedel, da ima ženiea spodaj kožuhovino, sta bila spodnja dva konca krajni-ka toliko navzen obrnjena in tako prtšita, da se je videla lepa bela volna. Rekle so sicer, da delajo to zato, ker bi jih drugače kožuh preveč oviral pri hoJL V Podgorju so dolgo izdelovali domače hodno platno. Dr-lalo Je celo večnost, časih pa tudi preko te še v mrzlem grobu. — Podgorski možakarji so nosili pisano prešite ovčje kožuhe kakor ženske. — Nisem videl Podgorčana t brado ali brkatega, vsi so bili gladko obri- ti. Tako po sedmi ali deveti maši ob nedeljah so čakali, da pridejo na vrsto pri kamniških polebirarjlh. Časih je trajalo to ceh» dopoldne. Podgorčan nI bil nikdar brez tiste podnosifc faj-flce, vedno mu je tičala med zobmi, pa naj je gorela ali ne. Klobuk, je bil vedno črn s širokimi krajci. Nosili so debele hodne srajce z ovratnikom, Izpod katerega se je svetlikala pisana židana ruta, telovnik s pestro vtksnlmi rožami in pikami in seveds z debelimi, prav na gosto prlšitlml srebrnimi gumbi. Silna srebrna verižica s priveski, ki so časih tehtali kar pol kile, je spajala desno in levo stran. Jopič je bil kratek, iz dobrega sukna, hlače »rhaste, izpod katerih 6o s kolenom vred silile na dan bele hodne spodnjice. ki so jih tik pod kolenom zakrili dolgi, tesno se mečam prilegajoči škornjl. Se danes ne rarumem, kako je bilo mogoče sezuti te velikanske škornje, ne da bi ostal kos kože v njih. Mladi so se nosili prsv kakor stari. Samo klobuk! Ta je bil toplomer za trenotno razpoloženje podgorskega fanta. Navadno je bil klobuk na vseh štirih straneh vtisnjen, tako da je bil na vrhu koničast. Če je klobuk ravno sedel na glavi, je to zna-čilo, da njegov nosilec skratka ni bil pri volji. Na "auf" je bil klobuk poševno viseč na levi strani; na desni strani pošcv nagnjen pa je pomenil "auf biks . . . prmejkuš". Če so Podgorčani se m ter tja napravili izlet v okolico, kar se je često zgodilo, bodisi v Kamnik ali v Mengeš, na Križ, v Komendo ali Vodice, so si za klobuk vtaknili krivce, to je tisto zakrivljeno perje, ki ga racman nosi na hrbtu, če so ti krivci ležali nazaj, je to značllo, da je posestnik trenotno Še nerazpoložen; če pa na spredaj, je temu izzivanju kmalu sledil boj. Koliko krvavih bc-tic so povzročili podgorski krivci! In dekleta so jokale, a bile vendar vedno na strani zmagovalca, pa naj Je bil to njen fant ali ne. Običajno Je tedaj prišlo do novih srčnih zvez, ki so trajale seveda spet le dotlej, dokler Jih niso razdrle nove zmage in novi zmagovalci so nadomestili prejšnje. ^Tsko Je životaril lepo zado- voljno od rojstva do rakve vrli podgorski rod. Ni jih več Misling, da so le vredni spomina, saj so svoj čas nudili dovolj razvedrila meščanom, sej-marjem in šolarčkom in bili v dosti veliko nadlogo in nadlego občini. Izumrli tipi. "Polonca" je bila prav posebno izrazit pouličen pojav starega Kamnika, strah policaja in gaudij mladega rodu. V duhu jo spremljam, ko je koračila čez trg, oblečena v razne pisane in prav po cigansko znesene cunje, ki so ji jringljale okrog suhih bokov in beder. Za njo, pred njo in okrog nje vsa tačasna purgarska mladina. Vsak trenotek se je v neugnani jezi obrnila nazaj, nam pokaza ia svoj jezik ter počela vpiti: "Paglavci smrdljivi, mar ne veste, kdo sem. Kakšen rešpekt imate pred menoj, vam že pokažem, grdavši!" Seveda niso ti izbruhi njene togote niti najma-nje zalegli. Le še bolj smo se zaletavali vanjo in jo dražili. Da se nas ubrani, se je naposled kakor vrtavka vrtela okrog svoje osi. Čim se je prikazalo izza vogala budno oko biriča, smo se raz-tepli in stražnik jo je za nekaj časa rešil nadloge. "Huncelman" se je imenoval drug izumrli tip, ki je imel svojo stalno postojan ko pri Klicabirtu v Poštni ulici. Tu je pomagal pri delu, če ga je bilo kg j, sicer pa si je vedno polnil lačni želodec z ostanki, pa če bi. jih bil moral pobrati iz pomij. Pil je vsepovprek, še celo ostanke po kozarcih. Gostje so se ga tako navadili, da so ga pogrešali, če ga ni bilo. "Kje pa je Huncelman?" so povpraševali. f Njegov* zunanji pojav bi bil še precej prikupen, da ga ni ka-zil prekomeren, modrordeč nos in tiste jičetinaste brčice, ki so prežale pod nosom v beli dan. Prav za prav pa je bilo vse njegovo lice ena sama ščetina, tako da mu nisi mogel razbrati starosti. , Mož jrf bil malce bebast, sicer pa miren in delaven človek. Pokoj njegovi duši! "Kamnoieroc" • so je imenovala tista barab'ca, ki se je na večer pred sejmskim dnem v pošvedranih čevljih pojavila v mestu. Uverjen sem, da je ves čas tvojega življenja tičal v tisti obnoleni, na vseh koncih in krajih zakrpani, časih celo strgani obleki, Za en zek-sar je pogoltnil kamen, velik kakor golobje jajce. Čim več ljudi, temveč zaslužka je bilo in temveč kamnov je romalo v njegov prostorni želodec. Običajno pa se je zadovoljil s tremi dvo-jačami, prav za prav s tremi kamni. Po končani produkciji se je potrkal po želodcu, da se je slišalo, kako klopočejo kamni votlini. Nakar se je zadovoljen z uspehom napotil v — oštarijo na pošteno zasluženo pijačo. Umrl je v bolnici. "Marjanca" je bila z dežele. Po vseh potih in kotih je bila znana sejmska prikazen. Kakor iz tal zrastla, je nenadoma stala pred teboj velika, močna ženska, po gosposko o-pravljena. Imela je rožnato krilo in enako kamižolo s pentljami in mašencami — kakor pred-pustna šema. Široke grudi so krasili pušeljci, kakršni navadno krase svetniške kipe po cerkvah ali pa kakršne nosijo naborniki, ki so jih spoznali za "tavblih". Tudi glavo si je ozaljšala s pušeljci. Prerokovala je ljudem srečo in delila — za plačilo seveda — pildke, pisane svete podobice. Pravijo, da je bila malce trapasta, jaz pa le sumim, da je njena nenavadna nošnja bila u-Činkovit reklamni trik. Radi so jo pa imeli vsi. "Padar" za zobe je bil tudi zelo čislan član sejmske družbe "jaga dni." Taboril je navadno pred bis triškim mostom. Tam je izobesil na visok drog svoj prapor — veliko rdečo ruto, na pručici poleg sebe je pa razstavil svojo rištengo v obliki klešč in kle-ščic, bate in pavole in svedrov. Vpil je na vse pretege: "Zobe, zobe!" Pacijentov ni nikoli manjkalo. Za en zeksar je izdrl še takega velikana, koščaka ali sekača iz ust. Seveda je časih posegel tudi poleg. Nič zato! Saj za tako nenaročeno delo ni zahteval posebnega plačila/ Sicer pa mož po svoji zunanjosti ni bil baš prikupen. Njegovo ožgano lice^ki ga je menda nekoč eksplozija poškodovala, in krvave oči so skoro demonično učinkovale, Zdel se mi je tak nekako kakor kača, ki po zmotni vraži hipnotizira svojo žrtev. No, potrjen je pa le bil . . . "MorilatlorJi" ' so se nazivali tisti zagoreli in raztrgani sejmski kričači, ki so na pripravnem prostoru, navadno pred okrajnim sodiščem, raz-obešali veliko platneno tablo, čezinčez poslikano z različnimi prizori, ki so kazali krvav umor in njegove posledice ter kaznu-jočo roko pravice. Kolikor se še spominjam, so bili ti potujoči kričači morav-skega porekla. Pred tablo je stalo majhno, suhljato clovecé, ki je s pallbo kazaje na sliko, z vidnim naporom pelo: "Hôrt, ihr Leute mit Entse- j- tzen von dem gro- j- ssen Postraubmord, der sich erst neulich hotte zu-getrogen in dem Lond Krobo-tien!" Potem je povabil še ženo: "Geh, Olte, sing mal mit!" Hreščavi glas starke je priva bil dokaj radovednega in rado-glednega ljudstva. Na koncu je po pet krajcarjev delil liste, kjer je bila natanko popisana vsa ta krvava "moritat". Lithopolitana Ob tistem časi, ko je bil fe bob v klasji, kakor govori ljudstvo, so v Kamniku živeli in životarili, kakor jim je pač neslo, različni ljudje, ki si pa, dasi so bili deljeni v kaste, niso toliko nagajali, kakor je to dandanes tudi drugod v navadi. Skratka bili so takrat še patriarhalni časi. V modi so bile brade, dolge, častitljive brade a la Maksimt-ljan Mehiški. Prav lep vzorec take brade je nosil roja Lovro Toman. Kamniške dame in damice so se ponašale z dolgimi lasmi ter jih spletale v dve debeli kiti, ki sta se na pol pota navzdol spet lepo zavili do izhodišča tak, je ve. spleteni kras blizno četrt metra dalecT! fl tunizdol. Saj s- r* deli sliko rajnke,, bete. Tako nekako tedaj (Dalje prihodnji Razni mali oglu,; PRODA SE hišna oprava ,, oprava in voziček. Zmerna ^ 943 Ainalie—Edgewatcr 187$ ^ 3-4 SOB. ZIDANA hiša poleg na 1931 No. Dan:, ,, Ave u nik 1918 Courtland St. Pu ti. un p] FAMOUS CLOSE SHAVES By Barber Sol . via CAPTAIN, mih mouu CQflV or John mm joncs. thi famous sca r. HIM ON DCCK. JONCS ÖAAVID THÜR LI, KILLlO MIM. THE «EMI* VllWlNfl rriNuio thi \------ «TTIS, KILLED HIM. 7 m, flOST» ANO CONTl£ vovaos. n a-— V, rktOH orr AMAJd lÂKtSi AMtUCfNfO MftS.I. wSmeü wiBUVsafc: * A PIT aSASD m va IlÄ^ xtsssssh SA RBER SOL ' SAV5 ? ^ n t NOTovia vrr/ SAVI MOM "AT f.? ' in zc-mijm SOBE BUNGALOW nü)d^~h . Garaža in y4 akra amlï Milwaukee in Greenwood Bt',-sweet 8959. ItU* $50.00 NAGRADE ako nam naznanite nekoga ki dobro karo na prodaj. Ali pa 1 kupim vašo karo in vam $50.00 posebej v gotovini. * Tal. Seeley 0607 ?o 6. uri P. M. Juniper 7810 W DELO DOBE HIŠNICE I ''JAMTRESSES Ženske za čiščenje | Delovne ura od 5:30 popoldne do 12. ure zreč«. Volno nujna Industriji. Rabimo tudi pomočnico v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois beu TELEPHONE company "EMPLOYMENT OFFIcrl ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington I Street f&ITntAJTE ZA PR0SVE1 TT® TISKARNA S.N.P.J. •eprejoi v tiskarsko obrt »padajoča dela .Tiska vabila ga veselica in shode, vizitiuc^ časnike, knjife, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskam smerne, unljsko delo prve m* Pišite po Informacije na naslov: SNPJ P RI N T ERY ¿857-59 8. Lawndalo Avenue - - Chicago 23. IUI»* TEL. ROCKWELL 4S04 naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. rodno konvencije m lahko naroči na list Prot«»°k prišiejo eden. dva, tri štiri ali pet članov Is ene drušlns k sni n"* nini. List Prosveto steno s« vso enako, m ¿tone sli neilsns ttoo s eno letno naročnino. Km oa ¿toni še plačajo pri *esmentu f lit« tednik, so Jim to prišteje k naročnini Torej sedal nI »«oka. r da Je lisi predrag sa ¿tone SNPJ. List J|MWte. Je f+* l"tnin4 " gotovo Je v vsaki drušlnl nqkdo. ki bi Ifl W UM *** „ Pojssniloi-Vse!»J kskor hitro kateri VB flihov preneha biti ibl SNPJ, ali če se preseli proč od druline In bo sahtevsl asm svoj M tednik, bode morsl tisti ¿lan lx dotlčne družine, Id Je tako skupj» naročena na dnevnik Prosveto, to teko J naznaniti uprsvniitvu um in obenem doplačaj dotlčno vsoto listu Prosvets. Ako W * stori, tedaj mora vpravniitvo znižati datum za to vsoto naročnin Cena ilstu Prosvote Jer Za Združ. dršave in »'■riadft 96JW 1 tednik im. S tednika in. S tednike to. 4 tednike 6 tednikov te. L40 120 Za Chicago In okolico )• 1 tednik te.-------------- 5 tednika to............... 9 tednike to 4 tednike to . 6 tednikov to -IT* s.» luí Za Evropo Jo_______________ . Izpolnite spodnji kupe«, priložite potrebno vsoto Monof Order v pismu to si naročite Prosveto. list ki |e ^^ PROS VET A, SNPJ. M»7 So. Lawndato At* Chicago n. m. PrUožono pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto I L Ime---------ČL društva It- Naslov Ustavite tednik to ga pripišite k moji aaeet»loi od tUnor moto družine: -—____CL dmštva M - ---ČL dn*vs It