'TROLETAKEC' JE DELAVSKI LIST ZA MISI.ECE C1 TATE E J E PROLETAREC Offirial Organ Yugo»luv Federation, S. P. - - (»l«»ilo JugMftlovanuke Socialistične Zvez« GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. ST. — NO. 1650 * 9m i 1*07. * Mm «m( rtftM rt C Mm* im. Mi« ito a«i •( Cmv«m «1 a»«fe >. ll'l CHICAGO, ILL., 26 APRILA (ArU 26), 1939 P«WlUk«4 Waakly at 2901 Sa. Lr w*daU Ae«. ... LETO—VOL. XXXIV. Položaj V Evropi NAPORI ZA UNIČENJE UNIJE PREMOGARJEV vzlic apelom nespremenjen PREDLOG PREDSEDNIKA ROOSEVELTA NI BIL NAJBOLJŠA DIPLOMATIČNA POTEZA. — JUGOSLAVIJA V KLEŠČAH. — ANGLEŠKI PREMIER SPET V SVOJI STARI VLOGI Izgleda, da predsednik Roo-; znale resnico, bi jim tudi nič ne sevelt s svojim direktnim lipe- pomagalo. Zato so Hitlerju večinoma odgovorile, da lf(tšistii iuh deželah v vseh delih sveta. kletlnarmlno delavsko gibanje je v tem položaju v ie večji krizi nego je bilo v razkolih* katere je samo zakriviliKominterna se ie r interesu svoje države podala na pota oportunizma. Delav-sko-socialistična internacionala je t' tpcdnartHl-ni piditiki doživela udarce, ker s taktUio /ncifi-zma ne more nadaljevati. Dokler ni bilo jušistič-ni h diktatur, je njen program za mir. proti oboro-že vanju in za demokracijo veljal. Bil Je za/Hipa-d en v borbi za /pravice ljudi, zu priznati je dostojanstva delavcu, ki ustvarja z umom* garanjem in znojem vse kar imamo. Fašizem je us/pešnost te taktike za enkrat onemogočil. IS a prvenstveno mesto je postavil topove, ki ničesar ne slišijo in o glasovnicah nič ne vedo. Diktatorji gratle vsa svoja dejanja in nehali ja na iMidlai;i načeta, da je moč zmerom v rokah nujsilnejših. In prav v tem je naše upanje. Molpcna dežela. noben diktator, ni kak režim ničesar ne zmore brez onih, ki delajo umsko in ročno v industriji in v rudnikih, na poljih in kjerkoli. Taki ljudje so oilprovijali zla v prošlosti. P se% kar je bilo pridobljenega. je bilo njihova zasluga. In prav ti ljudje $e ImmIo /polagoma zdnanili tudi izpod sedanje pez4> razmer in jim napravili konec. Majski Glas izšel z bogato vsebino "Majski Glas", ki je isšel te dni na 84 straneh v obliki revije, vsebuje nad petdeset raznih daljših m krajših spisov ter o-krog trideset alik. Nedvomno bodo čitatelji sprejeli to revijo spet sa velik uspeh in jo pomagali širiti v čimveč ji krog našega ljudstva. Kajti gradivo v Majskem Glasu je namenjeno ljudstvu. Pregled vsebine je na 2. strani v tej številki. Tudi fraze Slovakov brez pomena Ko ho Slovaki proglasili Mo-sve bodite v" izpod čehoslovaške vlade v Pragi, so njihovi ZAVLAČEVANJE S POGODBO MED OPERATORJI IN UMW IMA PRERAČUNAN NAMEN UNIJA NAJ ZASTOPA LE ČLANE, KI SO V NJI PROSTOVOLJNO, ZAHTEVAJO DRU2BE. DALJE, "CHECK OFF" NAJ SE ODPRAVI. — PMA POMAGA DRU2BAM V BOJU PROTI UMW CIO, ki jc nastal s tolikmim zamahom, je že precej mesecev v defenzivi. Zakoni, ki jih razne države sprejemajo proti njemu zaradi "scdeiih stavk" in nasilstev (piketov v stav- Čejo zato, da uničijo unije, ki jim je trn v peti. Slepomišenje v pogajanjih Pogodba med UMW in premogovniškimi družbami je potekla 1. aprila. Pogajanja za ti vsem unijam, neirledc kate remu taboru pripadajo. Intrige proti UMW Kapitalistično časopisje po- ...... JIA ... . udarja, da je bila hrbtenica .klerikalni voditelji s^vegno o-|CIO unija premo|wjev UMW znanih, da ne bodo dali Mad-. Navaja|i so v številkah. kako jzar.-k, nit« pedi svoje zemlje in, zelo ^emogarji obdavčeni \ d tedaj jeJJ°*j* i" 7 izrednimi ases- vasK, diKtaior monsignor n"o:menti, da so financirali CIO in prepustil že precejšnje kraje kah) so v resnici naperjeni pro-i noY dogovor so se pričela zgo- daj meseca marca. Prišel je 1. april in zastopniki unije in kom;>aiiij so bil j tam kakor prvi dan svojih posvetovanj. Nad tri sto tisoč premogarjev je vsled teka po 1. aprilu dobilo neprostovoljne počitnice. svoje dežele ogrski vladi in jih bo moral menda toliko časa, da od 4 svobodne" Slovaške ne bo ničesar ostalo. "Niti pedi svoje zemlje" in vsa slična gesla, ki jih rabijo j nacionalistični in drugi pokretf, j tosnkimkem od bon. ima io Mimo en namen: navdu-)sto «k0muniatov ševati in varati maso, ali pa ji vlivati upanje sicer za poštene namene, ki pa se v praksi ne uresničijo in povzročajo med maso samo razočaranje. Bratomorni boj zločin nad premogarji V tem sporu stori unija Progresivnih rudarjev, ki je zdaj Roosevelta in raz-! pridružena k AFL vse v svoji pomagali v volilnih kampan jah za izvolitev nih drugih kandidatov demokratske stranke. Dalje, da morajo premogarji s svojimi prispevki vzdrževati na plačilni listi OIO in v delavskem "ne- " celo vr-ki uniji nič ne koristijo. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETI Nemčija pošilja v Jugoslavijo v zameno za živila blago in stroje. Blago je veliko cenejše kakor je angle&ko ali kot je bilo prej češko, kajti kar Nemčija producira dobrega blaga, ga pokupijo njeni imoviti sloji. Se premalo jc zanje, da tudi oni kupujejo angleško blago. Ampak Nemčija ima masno produkcijo za ceneno blago, ki ga morajo kupovati delavci in kmetje v Nemčiji, drugega pa sc izvaža v zameno za surovine. Nemčija pa je vsled ogromnega oboroževanja finančno obubožala toliko, da surovin ne more kupovati v inozemstvu toliko kot jih potrebuje, rn ker svojih nima zadosti, si pomaga Zanimiva je notica o nadomestilih v blagu za obleke, ki ga morajo dobivati iz Nemčije tudi zadružne prodajalne v Sloveniji. Poročilo je bilo v listu skrajšano, kajti ker je Jugoslavija izpostavljena Nemčiji. je jugoslovanska cenzura silno oprezna, da bi ta ali oni list ne užalil mogočnega tretjega rajha in njenega firerja. Ta- Slovaškem so že prilično napol-ko jc vsa stvar priobčena kot 'njena. Zdaj so Slovaki namreč mala novičica pod naslovom "Blago, ki se lomi". Glasi sc: Janes Radečan poroča v c le- da pesti velandski "E.", da je v Španiji padlo in v bolnišnicah umrlo 210 Slovencev. Imen v tem poročilu ni navedel. Pravi, da jc bilo vseh Jugoslovanov v mednarodni brigadi okrog 1700, med njimi 150 Slovencev. Koncentrijaka taborišča v ta namen tajen spo- na razum s Hitlerjem. Goljufiv Vranglovec. — Ruski vranglovev Vinogradov, ki je začno z drugimi vranglovci po civilni vojni v Rusiji pribe-jne morejo na tako dolgo pot, žal v .1 ugasla vi jo, je svoječasno ker položaj zahteva, da ao na opeharil društvo slepih deklet licu mesta. Prihodnja seja bo za okrog milijon dinarjev. Pa v*led tega v Evropi, čim »p« Seja odbora strokovne internacionale ne bo v Ameriki Prihodnja seja eksekutive mednarodne zveze strokovnih unij. h kateri pripada adaj tudi AFL, unije CIO m nekatere samostojne, kot ILGWU, bi ae imela vršiti v New Yorku. Tajništvo strokovna internacionale pa jc sporočilo, da vsled napetih razmer v Evropi in vojnih nevarnosti člani odbora I "svobodni". Vlada je imenova-I la v vsako podjetje, ki je imelo pol milijona prometa kron ali več, posebnega vladnega komisarja. ki v podvzetiu pazi na V blagu, ki prihaja t* Nemčije, je vtkano veliko vlaken, ki so napravljene iz nadomestil- nih surovin, predvsem iz lesa. j interese države. Plačati jih mo Svojstvo takega blaga je, da se roja seveda privatna podjetja, takoj mečka in gubanči. Ako Tako si je država ustvarila potem tako blago pride v dotik precej novih dobrih služb za z nadomestili. V tem oziru so z likalnikom. postane trdo, gu- svoje birokrate. Slovaška je v nemški znanstveniki dosegli v be, ki nato nastanejo, pa povz- gospodarskem kaosu. Mnogi se proSlih nekaj letih presenetlji- roč\jo "lom" blaga. Take skuA- boje, da ne bo dolgo, ko bo ve uspehe, toda nadomestila ao nje so napravili s tem blagom Madžarska zasedla vso slova- nadomestila. po nekaterih državi. V TEJ IX I'III HOD VII ŠTEVILKI zadrugah v naši sko deželico. Mnoga znamenja dokazujejo, da ima vlada v Bu- se je zmazal. Nato je začel posredovati za pastavna dovoljenja tombol, ki jih je težko dobiti. Organizacije so temu vran-glovcu plačevale visok komi-šen, ki ga je slednji seveda delil z oblastniki, kateri izdajajo! "permite". Podaljševanje delavnika v Nemčiji in Franciji je posledi-i ca militarizma. V Nemčiji je v industriji za izvozno trgovino j •podaljšan na 12 ur, v municij-ski in pri gradnji trdnjav pa znaša v mnogih slučajih celo 18 ur dnevno. Najkrajši je 12 ur na dan. (Nadaljevanje na 5. strani./ politično ozračje umiri, bo abo- rovanje sklicano v New York. Konferenco soc. organizacije okraja Cook Chicago. — V nedeljo 7. maja ob 1 :S0 pop. se bo vrlila konferenca soc. stranke okraja Cook v strankinem uradu na 549 W. Randolph St. Zastopniki klubov in vsi drugi člani so vabljeni, da se je udeleže. Veliko zlata in btde Zed države imajo za $15,-605,000,000 zlata, ali 61 odstotkov vsega zlata na svetu. Težavno reševanje hrvatskega vprašanja Razprava o bodočnosti naie-R* ribanja se v tej številki nadaljuje. Običajni članek F. Zaitsa na 2 si rani je fapuščen in na me- »to njega je poročilo o socialistični stranki. Nadaljevan bo P™cej volje za sporazum, a Premier DragUa CvetkoviČ; »ka z Dalmicljo avtonomna dr- htevo pristal, nikakor pa ne pogajanjih s Hrvati za žava in v skupni vladi za skup- more zadovoljiti zahtevi, da ne zadeve pa proporčno zastopana. Zelo sc Hrvati hudujejo za-| rabljenih davkov, kajti to radi davkov. Od prihodnji teden. Pi vomajski proglas soc. in-trrnacionala je na 2. strani. Dopisniki israiajo svoja mnenja svobodno po svojem ntibeljiem prepričanju, in u-rednistvo samo teli to, da se to vprašanje — kaj in kako naj porhijc J5Z, definitivno reši ie v tem letu, da bomo potem la- ima v novo ureditev države težko stališče. Glavni voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček je izražal je naletel na opoaicijo v svojem lastnem gibanju. Velik del generacije mlajših Hrvatov zahteva kratkomalo popolnoma samostojno državo. Drugi del zahteva dualno državo, ki pa bi morala imeti voč samostojnost in pravic kot jih ie imela Ogrska v pokoini črno-ioltl monarhi H. Starefši Hrvati, m?d vsakega dinarja, ki ga vlada dobi na Hrvatskem v obliki davka, se .pretežni odstotek porabi za graditev cest, železnic in raznih javnih naprav v Srbiji, za zgraditev Beograda v velemesto in za druge svrhe v Srbiji, dočim do- pravljcna ugoditi mnogim xa-h te vam Hrvatov. Je za razdelitev države v Atiri federativne dežele; te bi bile Srbija, Hrvatska, Bosna-Herccgovina In Slo-bile "reparacije", kakršne je veni ja. Vsaka bi imela svojo plačevala Nemčija. Srbija pa vlado. Pod centralno vlado bi je vendar med zmagovitimi de-!spadala armada, vnanja poli- more mora Srbija Hrvatski znaten del ie plačanih vrniti in pobi Udari naj ae po finančnem viru V sovražnih listih je bilo vsled tega Čestokrat poudarjano, da je prisilno kolektanje ases-menta krivično, ker ga morajo vsled "zaprte delavnice" plačevati vsi premogarji, pa če so še tako proti takim izdatkom in zoper Lewisa in njegovo unijo. Z zgražanjem so ugotavljali, da je prisilno jemanje asesmen-ta, ki ga morajo za unijo odra-čunavati kompanije od zaslužka premogarjev, neodpustlji-vo in protiameriško. Dobre in slabe strani Ta sistem prisilnega kolekta-nja unijskega asesmenta je dober zato, ker morajo vsi delavci prispevati za koristi, ki jih imajo od unije, namesto da bi se le eni žrtvovali v dobrobit vseh. Je pa lahko tudi slab v slučaju, kjer je lokalna ali pa centralna unija v posesti kom-ipanijskih štreberjev in petoliz-nikov, kajti v tem slučaju so zapostavljanj iskreni člani unije. S svojimi prispevki pa morajo prisiljeno vzdrževati v u-nijah nasprotnike pravega uni-onizma. moči. da pomaga družbam streti "Levvisovo diktaturo nad (premogarji". To pomeni, da jim pomaga v naporih uničiti U. M. \V. Kompanijski ljudje vsepovsod. kjer je imela doslej UMVV priznanje družb za "zaprto delavnico", so bili instrui-rani pristopiti v Progressive Miners of America in nato zahtevali, da jih UMVV ne sme zastopati, ne»yo k večjemu le njene člane. Predsednik unije Progressive Miners, Josetph O-zanich, v teh trikih kompani-jam pomaga, in ravno tako eksekutiva AFL, Čeprav vsi vedo, da uganjajo zločin na račun kruha rudarjev, njihovih žen in otrok. Solidarnost temelj uspehov Ce ne bi bilo tega spopada med unijami — razkolov v unijah in borbe med CIO in AFL, 'bi delavci lahko SKUPNO nastopili in pogodba bi bila že priznana. JSZ je na obe skupini aipelirala, da naj priznata načelo sloge in se sporazumeta za skupno delo. Vsak član UMVV in vsak član PM stori dobro svojim koristim, če deluje nc za razdruževanje in za intrige v korist kompanij, ampak za združenje in slogo v korist samemu sebi. V sedanjem boju kompanij proti UMVV vrši vodstvo unije Progresivnih rudarjev skrajno nepošteno vlogo. Strasti so ga prežele toliko, da mu je za ma- Kompanije in drugi, ki ga ho- ščevalne naklepe proti Lewisu čejo zdaj odpraviti, ne mislijo na njegove dobre ne na slabe in UMVV več kakor pa za koristi stotiaoče rudarjev, njihovih strani, ampak odpraviti ga ho- žen in otrok. želami in Hrvati bi ji morali biti hvaležni, ker jih je (pomagala osvoboditi. Hrvati odgovarjajo. da so zdaj manj svobodni kot so bili pod Avstro- hko posvetili svoje moči kon- njimi sedanji njihov vodja Ma-"ruMivnemu delu, nameeto ček, pa so za ohranitev Jugo-»Kolj kritičnim razpravam. slavije, v kateri bi bila Hrvat- be Hrvati nazaj od svojih dtv- Ogrsko. kov le manjši del. | Srbija bi sc zahtevam Hrva- Njihova Absolutna zahteva j tov rada uprla in bi se_če se je, da ie morajo davki, ki jih ne bi bala usode — Cehoslova-plačajo Hrvati na Hrvatskem, I ške. Le radi tega se zdaj poga-tudi porabiti v njihovi deželi. ,ja z njimi. Sedanja vlada je s Premier CvetkoviČ je v to za-1 odobritvijo regenta* baje pri- tika. finance skupnega anača-ja itd. Po tem načrtu bl imela vsaka avtonomna provinca približno toliko »pravic kot jih imajo na primer države ameriške Unije. Bilo bi torej pameU no. če se bi jugoslovanski narodi zedinili za fedcirativno obliko od vsega začetka, kakor Jim jo je predlagalo JRZ, pa bi ti j nepotrebni boji odpadli in bilo bi boljše za vse prizadet«. NASE PRIREDBE 1 MAJA IN DRUGE ICer pade letoa prvi maj na pondeljek, se bodo v tej deiHt vršila prvomajska slavja večinoma v nedeljo dan prej m ponekod tudi v soboto. Naša slavja se bodo vršila v sledečih krajih t CLEVELAND.—Koncert soc. Zarje in majsko slavje kluba it. 27 v nedeljo 30. aprila v SND. Sodeluje tudi soc. stranka okraja Cuyahoga. DETROIT.—Prvomajsko slavje obeh klubov JSZ • sodelovanjem pev. zbora "Svoboda" v nedeljo 30. aprila v Slov. del. domu. SPRINGFIELD.—Prvomajsko tlavje kluba it. 47 JSZ v nedeljo 30. aprila v Slov. domu. CHICAGO.—Prvomajska prireditev soc. stranke v Douglas Park avditoriju, S. Kedsie in Ogden Avenue. WAUKEGAN.-—Prvomajska prireditev kluba it. 45 JSZ v pondeljek 1. maja »večer v SND. BRIDGEPORT —-Prvomajsko slavje kluba it. U JSZ v nedeljo 30. aprila v društveni dvorani na Bojrdsvillu. O. «..A ., L. ,. i . .... ... . U PROLETAREC JLIST^ZA INTERESE DELAVSK1GAJLJUP#TVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaj« Ju|o*lov*iiik« Dalavilu Tiskovna Drušba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah ca celo leto $3.00; ia pol lota $1.75. xa četrt leta $1.00. Inoiemstvo: za celo leto $3.50; ta pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v naštm uradu najpo&nej« do pondeljka popoldne »a pnob^itev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wcdnesday by the Jugo.slav Workman'a Publishing Co., Inc. Kstablishad 1006. Editor...................!............................................... Frank ZaiU. Busines* Manager......-...............................Charles Pogorelec. A »s t. Editor and Asst. Business Manager........Joseph Drasler SUBSCR1PTION RATES; United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. ~~~ PROLETAREC 2301 S. Lawntranke na konvenciji v Kenoshi, Wis., lansko leto. Njegove glavne aktivnosti v delavskem pokretu, kakor pravi poročilo iz urada soc. stranke, segajo kakih 10 let nazaj, večinoma v drugih delavskih organizacijah. Slovi za intelektualno zelo nadarjenega človeka. Svoj urad prevzame 13. maja. Izbiranje novega osobia ni bila glavna skrb eksekutive — kajti važnejši problem je bil skoroda finančni. Imenovan je bil iposeben odsek, ki naj skrbi, kako dobiti dohodke. In ob enem mu je naročeno, da naj troši le toliko kolikor bo dohodkov, ne pa se zadolževati in potem apelirati vse križem, da se reši obligacij. Eksekutiva je sklenila, da se Tole mi ne gre v glavo...:' f ' M Ne morem pa ne morem za-popasti, čemu ima toliko svo-bodomislecev cerkvene pogrebe. Ker niso živeli cerkveno, mar niso njih duše na mah (pogubljene? Niti še take maše jim ne morejo pomagati. A njih sorodniki vendarle kar na debelo dajejo zanje. Pogubljena duša nima nič koristi od tega, torej čemu trošiti denar po nepotrebnem.—Janko Radovedo. prihodnja konvencija socialistične stranke vrši ne pozneje kot aprila prihodnje leto. Na nji se bo sklepalo glede volilne kampanje in o drugih problemih. Eksekutiva S. P. je na svoji detroitski seji izjavila, da obžaluje, ker je SDF odklonila njene dodatne (pogoje z ozirom na združenje v skupno ntranko. Ob enem je izvolila nov odbor za nadaljevanje pogajanj. Zdi se, da so osebe v novem odboru simpatičnejše SDF kot pa nekateri, ki so glede teh pogajanj v S. P. prej odločevali. Eksekutiva je priporočala inicijatorjem za sklicanje izredne združevalne konvencije soc. stranke, da naj svoj predlog umaknejo, ker bi tak referendum zdaj Ničesar ne hasnil. Uredništvo Proletarca je to vedelo v naprej, kajti treba je u-poštevati odnošaje, ne samo želje, zato smo dotično iniciativo le kronično beležili in prepuščali vsakemu klubu, da se izreče za ali proti na svojo roko. Iniciativa je imela samo to dobro stvar, da je poudarila ne samo važnost skupnosti — nego indirektno je poudarjala škodo, ki jo prinaša razdru»že-vanje vsem. Seje eksekutive v Detroitu so se udeležili Norman Thomas, Arthur McDowell (namestnik), Paul Porter, Harry W. I-aidler, Max Raskin, Travers Clement, David H. H. Felix, Al Hamilton, Maynard Krue-ger, Gerry Allard (namestnik), Ben Fisher (namestnik), Ward Rodgers in Roy Reuther. Odsotni so bili Frank McCallister, Gus Tyler in Devere Allen. Iz poročila začasnega tajnika, ki ga je (predložil tej seji, je razvidno, da je imela soc. stranka v prvjh treh mesecih tega leta 3939 dobrih Članov. Registriralo se jih je veliko man j. V Illinoisu ima 8 lokalov, v katerih se je registriralo 114 članov, članarino pa plačuje 283 članov. Izmed teh jih je nad 100 članov JSZ. V Ohiu je bilo prve tri mesece tega leta povprečno 240 članov, med temi kakih 100 članov JSZ, v Pennsylvaniji pa 370 članov. Največ članov ima zdaj stranka v VVisconainu, namreč nad 1500, dočim je v Nevv Yorku, kjer jih je imela zmerom največ, padla na 269 članov. Edina federacija, ki je v tem letu pošiljala poročila socialistični stranki o svojem stanju in *plačala vsak cent za članarino, ki stranki pripada, je JSZ. Stranka ji kreditira 423 članov. češka, italijanska, poljska in litvinska federacija niso letos poslale nikakega poročila in strankin izkaz nima zanje nikake beležke glede njenih članov. Židovski sodrugi imajo v Chicagu svoj klub — njih federacija je namreč odstopila leta 1936. V zadnjih nekaj letih je soc. stranka nazadovala za mnogo tisoč članov. O vzrokih so čitatelji tega lista dovolj poučeni. Naglašani so bili eni kot drugi razlogi in poudarjali smo, da nobena struja ni bila vsega sama kriva. Ampak tako kot je stranka ne bo mogla iti dalje. F. Z. tem Času, bomo počakali s programom, dekler ne bo pohod končan. Prvi Maj je simbol vstajenja narave, toda svetovno delavstvo si ga je osvojilo tudi kot simbol svojega vstajenja. Na ta dan bo delavstvo manifestiralo za svoje pravice in delavsko solidarnost na marksistični podlagi, katera edina ima zdravo jedro. Slovensko delavstvo v Detroitu je vabljeno, da se v največjem številu udeleži te pro da ve in s tem dejansko pokaže simpatije do svojega razreda. Živel Prvi maj! Za odbor, Frank C«#en. Majska proslava Detroit, Mich. — Slovensko delavstvo v Detroitu se pridno pripravlja na proslavitev .delavskega Prvega maja. Vršila se bo v nedeljo popoldne 30. a-prila v Slovenskem delavskem domu. 437 S. Livemois Ave. Spored bo zelo bogat. Slavnostni govornik bo naš militan-tni unijski voditelj s. Walter Reuther, predsednik '"\Vest Side Local UAWA". Temu sledi mešani d pokroviteljstvom kluba it: 45 JSZ. SELITEV INDUSTRIJE IZ SLOVENIJE V desetletju ali dveh po ave-tovni vojni se je industrija v Sloveniji naglo širila, dasi ji vlada v Beogradu ni bila naklonjena in je takrat eden srbskih ministrov pokojnemu Antonu Kristanu dejal, da čemu Slovencima sploh treba "fa-brika"? Naj rajše žive od polja in turistike! Zdaj je položaj toliko drugačen, da je industrija primo-rana vsled vladne politike in zaradi trga iti bolj v sredino države. Vlada jo kajpada vabi v Srbijo, ker se boji. da bo Slovenija nekega dne zanjo Itak izgubljena, In da postane Hrvatska "samostojna" ali pa avtonomna. Velik del slovenskega naroda se preživlja z uposlitvijo v industriji, ki pa je majhna, to je, veliko tovarn, ki uposlujejo od 50 do 500 delavcev in delavk. Marsikatero izmed teh podvzetij je moralo pod pritiskom razmer (In vladne trgovske politike) v prošlih letih iz Slovenije v Srbijo, all pa prenehati. Lastnik se preseli nerad, a še bolj neradi pa delavci, zato ostanejo rajše na Slo- venskem in ai iščejo zaslužka drvigje. še celo jeseniška tovarna je v nevarnosti, kajti država gradi svojo veliko jeklamo v Zenici s pomočjo nemških inženirjev. Ako bo jeseniško tovarno jeklarna v Zenici s svojo konkurenco ubila, bo ob kruh na Jesenicah nad dva tisoč družin. Vlada v Beogradu bi bržkone še ne silila toliko za potiskanje industrije iz Slovenije v Južno Srbijo, ako se ne bi bala, kakor že poudarjano poprej, d« pride nekoč ta njen del bodisi pod Hitlerja ali Mus-solfnija, Srbija pa bi ostala brez potrebne industrije. Zato jo rajle seli tja zdaj, namesto potem, ko bi bilo že prepozno. Delavci v Sloveniji pa so seveda v teh okol&člnah Še bolj nejevoljni kot bi bili, ako bi imeli zoper sebe samo problem izko-riičanja, ne pa ie to pretečo nevarnost, da bodo danes ali jutri ob delo — morda za zmerom. Relifna dela pa so tam veliko slabša kakor tukaj pod WPA, VSEBINA "MAJSKEGA GLASA" "MAJSKI GLAS", ki je izid te dni, vsebuje med drugimi sledeče spise: Ali je sploh kje izhod—in kam f ( Ui*odnik.) Kronika civilne vojne v Španiji. Pogorišče v Španiji. (Joško Oven.) Blebetavi kritiki in nehvaležni narod. (Anton Slave.) Najdba (iz ruščine prevel Ivan Vukj. Mitrana potuje skozi mrak (hnin Molek). V obrambo postopanja (Ivan Jontez). "Safety First!" (Anton šular). Doberdob (povojna slika. Anton Zaitz). Spomin na ligo narodov. " O izmih in istih (Etbin Kristan). Škorenj po Udih. Stara pesem. Razprava o militarizmu, (Anton Garden). Živi prostovoljno v grobove. . . Nekaj zgodovine SNPJ (Fred A. Vider). • Večer Poncija Pilata (Kari čapek). Zvestoba unijam, kakršne se ne more kupiti (Frank Zaitz). Neznani vojak (Čulkovski)% Vojnega invalida—slepca toiba (Men Duh). O bistvu socializma (H. Heller). Uportitev brezposelnih (s statistično ilustracijo). Tri iz življenja največjega slovenskega pisatelja (Iv. M>- Dve skrajno neverni figuri. Klavir v baraki (Bratlco Kreft). - | Črna mali (Anton Seliškar). Zelenec (Frank Česen). Poglavje iz industrije poljedelskih str0jef> (Justin Zajec). - ■ Žrtev depresije (Eduard Tomsich). Družabne razprave (Frank S. Tauchar). Skopuh in njegova srajca (pripoveduje /vqtt Vuk). Nadežna Kmjtslcaja (članek in slika). Cenzor (Čulkovski). Socializem in njegovi teorstiki. Kaj naj počno stari ljudje, oko so brez sredstev? KNGLISH SKCTION: i Dan Into Night (Alicr Artach). , - r Our Future (By F. S. Tauchar). Half Century Back (By Joseph Drasler). Youth Will Carry On } (By Joseph DrrsUr), The Real Conqucrors (By /rut? Jontez). May Day. [I What is the Edueational Bureau JSFf U Before It Is Too l^ate (By Donald J. Lotrich). Poleg omenjenih spisov js t letošnjem Maj&em Glasu več krajMh spisov v slovenskem in angleškem delu, pesmi in mnogo ilustracij. ™ fl^l0" ** *trani * ^otnic^mi vred. Naroča se ga pri PROLETARCU, 2301 So. Uundale Ave., Chicago lil — Posamezna številka stane 25c. 1 ar- PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ XXXII. tel Beranek. Ker je "Beranek" Kar je Slovencu "bela Ljub- ^ovanwk» priimek, ne vem. če Ijana". to je Cehu zlata iPra- " ™ Le ti a mu je še mnogo več, kajti Cehi so zgodovinski narod. Njihova Praga je »taro mesto s pestro zgodovino. Malo je mest v kontinentalni Evropi, mu je treba Ae posebej poudar-jati, da je to slovanski hotel. Ampak tako je njegovo uradno ime —•• gospodar mora pač te imeti tak vzrok, da ga tako imenuje, zato si s tem nismo be- ki bi imela tako pisana poglav- I,!i Hc*el moderen, dasi ja svoje proAlosti. ni "Prvega reda", kajti v sled- Praga ima .približno pol mi-' "Jih ^V^*, Plačevati Ae za lijoifa prebivalcev. Velika v<*i- 1 epotrebni «'Jaj in za na je Cehov, a tudi Nemcev je I J^**1?0 T*™]' I>C>hr" "°ba veliko v Pragi. Pod Avstrijo J u t ^ hote bili v nji protežirani, to la ne ,U Par doI,irjev na (Ian* tf^+ko. v: Jno kakor v Ljubljani. Hitler je v enemu svojih govorov izjavil, da je Praga "prav tako nemško mesto kakor Dunaj". To seveda ni res, toda zdaj mu bo res dal nem&ki značaj s pomočjo napisov, vae boljše državne službe so danes privilegij nacijev in nad mestom in nad Češko gospoduje in ukazuje nemška oblast. V Prago >mo prišli s prijetnimi občutki in v strahu zanjo. Zanimala nas ni toliko njeni proslost, pač pa, ka j ji prinese prihodnost Polki vojakov na obeh straneh meje in tisoči delavcev pri gradnji utrdb so nam bili priča, da se Cehoslo-vaški in njenemu glavnemu mestu ne obeta nič dobrega. Praga napravi na prišleca prav prijeten vtis. Bila je bogato mesto že pred svetovno vojno, pod republiko pa je njeno blagostanje vidoma raslo. Zdaj so njena bogastva in posesti bivše republike v zlatu, v blagu in nepremičninah posest nacijske vlade. Z Angelo sva šla še i«to *>o poldne iskati 'uredništvo tccial-dcmokratskcga dnevnika Pra vo Lidu. kjer je bil uporen biv. ši Clevelamlčan Joseph Marti nek, Zagarjeva dva pa sta me* tem izvršila razne njune posle Dcbila jva tramvaj (karo cest ne železnice) in se kmalu pripeljala na kraj, o katerem jc nama sprevodnik dejal, da jc pravi. Ampak na pročelju po Vopja ui prav nič kazalo, da je v njemu kako uredništvo, tiskarna in drugi uradi. Same tr sovine in na vrhu uradi odvetnikov, zdravnikov in ne vem ie koga. "Ker ni tu nič takega kar tečeva, poglejva še zadaj," je svetovala Angela, morda je na dvorišču." In res. šla sva skozi veliko vežo na dvorišče, in tu se je nama odprlo mestece v mestu. Veliko poslopij v evropskih mestih je zgrajeno na ta način. Po pročelju sodiš, da je to kaka mala ozka hiša, ko pa ,?reš skozi vežo na dvorišče, vidiš cel dvorec. Uredništvo sva končno dobi- i anflu . . ,a menda v tretjem nadstropju. Lansko leto nismo v,del, niti Prvih par ijudi, ki sva jih v£a_ en^ga i ena, ki di Dil priprav-, ža|a o Martineku, ni vedelo ni- , o morda nama lahko kaj poja,ni. Na najvažnejšem trgu v Pra- jo v oni.le „bL Am k *[. . »pomernk amenikega da naju on ; ^ ( ^ ^vojnega .predsed Wood- liva. Ker ^ de,Pa, ^^jeno llZ sva stopila drugam Tu publiki so ga podarili Cehi v Zed. državah. Ta spomenik je delo češkega kiparja Albina Polaska, ki je načelnik oddelka za kiparstvo v šoli čikaškega Art instituta na Michigan Ave. V očeh Cehov je bil VVilson velik predsednik — zagovornik ustanovitve samostojne čeho-slovaške republike. Nemci pa pledajo na spomenik kot na simbol človeka, ki je bil kriv poraza njihove države v svetovni vojni in potem |*>za-!>il na svojih 14 točk in častni mir, ki ga je obetal Nemcem, ter jih pustil pri mirovni mizi diplomatom Francije in Anglije. da so jim diktirali poniževalni. imperialistični mir. Da-li je VVilsonov spomenik šc na istem mestu, ne vem. Ako je, je to le radi nemškega "Sortiranja" Amerikancev, kajti če l>i bilo samo radi Cehov, bi ga naciji takoj vrgli s pedestala in Pa dali pretopiti v municijske namene. Priporočen je nam bil za nastanitev v Pragi Slovansky ho- sta se dva pomenkovala. "Bom ipa jaz vprašala," je rekla Angela. Poslana sva bila nazaj k onemu, ki je bil zaposlen. "Treba se ojunačiti in vprašati." sem menil jaz. Predstavil se nisem, nego le pojasnil svoj namen. "Da, tu dela, a zdaj ima počitnice. Živi nekje v predmestju. Njegovega naslova nimam." In je začel delati dalje. "Kdaj se vrne?'* sem vztrajal pri poizvedovanju. "Ccz kak teden dni." Tedaj sem videl, da snidenja z Martinkom ne bo, če ne napravimo na te ljudi nekoliko a-meriškega pritiska. "Je nujno, moramo ga videti. Prihajamo iz Amerike. Gotovo tu kdo ve, kje stanuje." Naročil je nekomu, da naj nama preskrbi zaželjeni naslov. Kmalu sva ga imela v rokah. V uradih v Evropi opaziš manj vljudnosti, kot v Zed. državah. Vse je nekam uradniško I PRVOMAJSKA PROSLAVA iN KONCERT kluba št. 27 JSZ in pev. zbora "ZARJA" V NEDELJO 30. APRILA 1939 ob 3. pop. v S. N. D. na St Clair Avenue CLEVELAKD, OHIO S SODELOVANJEM OKRAJNE SOC. STRANKE : programu spevoigra "SNUBAČI" in "NEBE- ; SA NA ZEMLJI". Govornik i: Etbin Kristan v slo- j vfnsrini in John Sommcrbittc v anglmini, v»topnice v predprodaji 25 centov, pri blagajni 40 centov, ; __\ samo sa ples 25 centov. Po programu ples in prosta zabava .................................M................* resno — pač birokratski duh, Razkrita nacijska nakana sir,n.km njegovem banketu je ki se ga naleze uradnik od u-radnika, rod za rodom. Seveda, te človeka poznajo, ali ako je višji na klinu ali uradniške lestve nego birokrat s katerim govori, se pa uradnost spremeni v ponižnost in klanjanje. Vrnila ava se v hotel in 2a-garjevima pojasnila kaj in kako. Porterja smo vprašali za svet, kako priti čimlaglje v oni kraj. Zveze zvečer so slabe, je dejal. Menjati boste morali avtobuse in čakati. Ponoči je za tujce to neprijetno. "Dobro, gremo z avtom," je sklenil Toni. "Prosim, preskrbi nam vodnika." In iporter ga je res preskrbe!, toda šele čez dobro uro. Za vodnika nam je najel svojega očeta. Ampak stari mož, ki se je* znal voziti podnevu v tramvajih in avto-busih je kmalu izprevidcl, da smo zašli. Voditi ni znal. Končno jc prignal, da še ni bil v teh krajih in ponoči je težje najti. Za-ei je vpraševati za navodila, na smo križarili sem in tja, dokler nismo srečno prišli v iskalo predmestje. Ampak kako :daj v tenu najti hišo, ko ni-vče izmed nas ne >^ozna nobe-le ulice. "Ha, policaja vidim ia oglu," je veselo vzkliknil Toni. In ga je vprašal za ulico n naslov. Policaj je prijazno nizdravll, stopil na stopnico ivta in nas vodil do naslova. Toni je sere I v žep po nekaj ?eških korun, da mu da napit-lino. Ni je hotel vzeti. Čudno. Vmeriški policaj se je ne bi branil. (Dalje prihodnjič.) RAZNOTEROSTI v Argentini Heinrick Jurgo« (na »lihi »pod*;) jm bil MMpni tajnik >«mikt|a ittini- «tra propttaniio GorbKrU«. Ko ie j« s njim »pri jm ©d»topil i« nncijtk« •»ran*«. To jo bi«© pred štirimi loti. Zdaj sivi e Bueooa Airetu. Argentin-iki vladi jo roskril načrt nacijev mm osvojitev prostrano argentinske provinco Patagonije. V Argentini so velike nemške naselbine, in s pomočjo tek jo Nemčija nameravala vgeti Patagonijo in jo iirabljati v korist tretjega rajHa. Jnrgos se jo Nemcem silno aameril zaradi raskrinkanja njihovega načrta. Zmerjajo ga, da so je erodal Argentini sa spijona in da dela sramoto svojemu narodn. Ker m« g'ose a umorom, je stalno pod policijskim varstvom. bilo nad 700 ljudi, med njimi voditelji unij, in mnogi drugi, ki se udejstvujejo v boju za delavske pravice. Soc. stranka ima "Soc. Call". Težko mu gre, ampak upam, da to ni krivda "Snojevega" kluba in ne krivda JSZ, nego onih ljudi, ki so nas hodili učiti, namesto da bi nam sami dali dobre vzgoje. Te diskuzije imamo menda zato, ker so se razmere defini-tivno spremenile. Kar se tiče JSZ, ni še nihče nič definitivne-ga predlagal. A to bo potrebno čimprej. Nasprotne struje se [organizirajo, nas blatijo in izrabljajo našo slabost. Vzlic depresiji žanjejo — zase. Mi »pa se ukvarjamo s hibami "mili-tantov", ker naša stranka ni *nala biti kos nalogi v tej dobi. Ti in jaz bi rada agitirala za wtranko. A nimava ničesar pokazati. Izključite me radi tega. če hočete, a resnica je taka. V odgovor na našo agitacijo nam mečejo razkole in frakcijske prepire, seveda še v večjem obsegu kot v resnici so. Tudi jaz tu nič definitivnegi ne predlagam. Pismo tajniki, finske aoc. federacije v Proletarcu mi je bilo vieč, posebne še, ker sem z njimi precej sodeloval. Z marsikakim argumentom F. Zaitza v njegovih člankih soglašam, ampak odločitev naj predlagajo oni, katerim se ne more očitati, da so "desni" ali '"levi". Finci so res napreden narod. Ko je jeklama v bliižnjem Martina Ferryju lani nehala obratovati, so se tukajšnji Finci večinoma izselili. Ni troba, da bi pisal samo o temnih rečeh. Mi smo živi ljudje in hočemo tudi kaj imeti oc' življenja. Verujemo v pomen Prvega maja, zato tudi prirejamo Vsako leto majsko slavje z velikim uspehom. Na letoš-ljem, ki bo v soboto 29. aprila, bo glavna atrakcija koncertni program Vadnalovega kvarteta iz Clevclanda. Pridite v dru-VI ven o dvorano vsi tod okrog od blizu in daleč, da skupno proslavimo naš simbol — delavski Prvi maj. — Joa. Snoy. gardisti so bitko izgubili in odšli. Tako je hotela večina, v kateri so trockisti in komunisti imeli važno besedo. Komunisti so se po svojem uspehu avto- Bridfieport, Ohio. _Na seji matično umaknili in trockisti kluba Naprej št. 11 JSZ smo Pa izključeni. Tako je razpravljali o pismu tajnika konec stranke, s katero so "mi-JSZ o gmotnih teikočah Prole- Htanti" zi naročnine. Cleveland, O. Jennie Daga-rin je iposlala nadaljnih 15V£ naročnin na list in še 14 oglasov za Majski Glas ter $2.95 podpore listu. Dobro delo, Jennie! No. Chicago, 111. Mary Spa-capan je poslala še en oglas za Majski Glas. Johnatownf Pa. Andrew Vidrich je poslal eno naročnino, Johnny Rak pa dva oglasa v Majski Glas in naročilo za članske znamke za klub št. 5 JSZ. Pueblo, Colo. Zadnjič sem omenil, da France Boltezar še ni poslal naročila za Majski Glas. Oglasil se je par dni pozneje z naročilom za 50 iztisov in »poslal eno naročnino na list. Se vedno stari agilni France! Ampak ne po letih, pač pa v agitaciji. La Salle, III. Anton Udovich je poslal tri oglase za Majski Glas. Meadow Lands, Pa. Naš za- Sharon, Pa. Joseph Cvelbar se je zgladil z eno naročnino ter z naročilom za 30 iztisov Majskega Glasa. Detroit, Mich. Prijatelj nam piše: "Odkar so naprejevci v "zakajenem" mestu tam doli na vzhodu sklenili "junajted-front" z novim papežem, je med našimi tkzv. antifasisti precej nezadovoljstva. Zanimivo bi bilo vedeti če so tudi "Naprej" po tleh metali in hodili po njeni, kakor so poročali, da so to storili z Majskim Glasom lansko leto, ko je prinesel Stalinovo karikaturo. Precej razprave je o bodočem zboru in o bodočnosti JSZ. V pred prošli številki Proletarca, v Komentarjih, je tudi notica. da v naših krajih "obstoja samo še 'Snojev klub', čeravno je Snoy na iprošlem zboru rekel, da je "starogardist". Na to jaz ne morem odgovoriti drugega, kot da sem se pokoril večini, ampak jako nerad. Zakaj videl sem konvencijo socialistične stranke v Cievelandu in sledil na nji vaem bojem in razpravam. En govornik je bil boljši kot drugi, in to na o-beh straneh. Solze pa so mi prišle v oči, ko je \Valdman apeliral na "militante", da naj nikar ne tirajo iz gibanja veteranov, stare, izkušene sodruge. Drugi, večinoma mladi, so mu njegove argumente zavračali in želi a-plavz. Čutil .nem, kaj je pomenil. Zavedal sem se. kam bo privedla zmagovita struja soc. stranko, katere »predsednik je bil pokojni Eugene V. Deba. Dobro, da se ne more vrniti iz groba. Burna je bila tista konvencija. Ko ae je šlo glede vprašanja stare garde, je debata tra- Prosvetno matico, kulturna in napredna društva. "Snojev" klub pomaga pri tem delu in čeprav nismo "militanti", pomagamo z agitacijo za unije na zadružnem polju in na polju delavske politične vzgoje tudi med drvigimi narodi. "Snojev" klub je sprejel marsikake-ga "militanta", mu sklica shod, da je nam 'pridigal, in potem smo mu tudi gmotno po magali naprej. Ko pa se je šlo, če naj bo Snoy delegat, so taki "militanti" igrali trik, kakor so ga proti Franku Zaitzu Chicagu. Tu se jim namera ni posrečila. Tam, kakor sem izvedel, ?e jim je. Koliko tistih zmagovitih delegatov je še soc. stranki? Mislite, da to veseljem vprašujem? Ali da mi je všeč, ker so razbili stranko, v katero sem veroval? Tu je bilo parkrat — pred konvencijo namreč — par an gleških klubov. Njih delegati so bili kajpada na "levici". In ko je levica zmagala na celi črti, so ti militantni klubi splah neli ko spomladanski sneg. Mi smo še tukaj. Tudi nekaj socialističnih listov imamo. V prvi vrsti Proletarca. Ce ne bi bilo takihle "starogardistov", ki so zanj a-fHimll neglede kakšno je bilo vreme ali kako je pihal veter, pa bi ga ne bilo več. Tisti, ki ga pokopavajo, mu prerokujejo konec zato. ker nočejo agitirati zanj, pa s tem za krhajo svojo lenobo. Social-demokrati imajo New Leader. Vsakdo, ki ta list prejema, mora priznati, da je najboljši socialistični angleški list v tej deželi. Zato ga delav- jala skoraj do zjutraj. Staro-1 ako gibanje tudi \ipo*teva. Na Avela, Pa. John Cotclj je poslal tri oglase za Majski Glas. To jc prvič, da smo prejeli kak oglas iz te naselbine; vse to ipa kaže, da se oglasi dobe povsod ; odvisno je, koliko hočejo biti naši somišljeniki vztrajni v taki stvari, namreč v agitaciji za o-glase pri onih, pri katerih kupujejo svoje potrebščine. Co-telj pravi, da če bi bil listine prej prejel, bi bil uspeh boljši. Ker pa ni bil, se bo pa za koledar toliko bolj potrudil. Weat Allis, WU. Anton Jer-šin je poslal 6 naročnin. Waukegan, III. Martin Judnich je poslal dve naročnini. Majski Glas Naročila im Majski Glas so poslal« he sledeča druAtva in posameiniki: Klub At. 27 JSZ, Cleveland. O., 225 rztisov; klub At. 49 JSZ, Clevpland, O., 100 ist.; po 50 tit.: kluba At. 114 in UR JSZ. Detroit. Mich., in Frank Bolteiar. Pueblo, Colo.; Joseph Cvelbar, Shsron, Pa., .10 ist; po 25 izt.: dr. At. 680 SNPJ. West Allis, Wia.; dr. At. 100 SNPJ, lmperisl, Ps. In klub At. 118 JSZ, Canonaburg, Ps.; po 10 lit.: Martin Baje, Mesdo* Unds, Pa.; dr. At. 371 SNPJ, Cle Elum, Wash.; dr. Ut. 200, SNPJ, C.ross Kana.; Jacob Rrefant, Witt, III.; dr. At. 448 SNPJ, Johnstown, Pa.; dr. At. HI SNPJ, Red Ix>d|ff. Mont. in dr. At. 1W> J»NPJ, A rona, Pa.; Joseph J*i, Warren, O., 8 i*t.; Frsnk Klemene, Brownton, W. Vs., 7 htt.: po 5 l*t.: Jennie Klevishsr, Pierce. W Vs,; An-drew Žagar, Gilbert, Minn.; Anna Ročk. Hoatetter, Ps.; Anton Skober-ne, Majrnard, O., In Frank Završnlk. Pinev Fork, O.; po 4 ist.: dr. At. 1.15 SNPJ, Cleveland, O.; Frank Molan, Benrjrn, III.; Frank Bregar, Avella, Pa.; Lorenc Bsjc, Fslrport Hsrbor, O.; Anthnnv Cvetko. Nevr Salem, Ps.; po .1 Ist.: Jscob Kosmach, Unlverasl, !nd„ In Marv Widitt, Roundup, Mont. Lenhart Werdlnek, Thomas, W. Vs., 2 ist is*. Koncert in majska proslava Cleveland, O. — Prvi maj je mednarodni delavski praznik, praznik dela in ustvarjanja, simbol delavske zavesti in bratstva v boju za skupne interese, proti današnjemu profitnemu sistemu, kateri ustvarja izkori* ščanje in brezposelnost, proti raku človeške družbe — vojnam in drujrim socialnim zlom, za novo, popolnejšo socialno preuredbo. Prebujeni slovenski Cleveland ipraznjujc ta pomembni praznik v avditoriju S. N. doma na St. Clair Ave. v nedeljo 30. aprila. Klub št. 27 JSZ in pevski odsek "Zarja" z kooperacijo zbora JVojan" priredijo dnevu primeren atraktiven program z zelo nizko popularizirano vstopnino. Samo 25c je vstopnina v predprodaji, vredna trikrat te cene. Govorniško misijo dneva zastopajo Etbin Kristan, Milan Medvešek in drugi. Mladi Zar-jani nam predstavijo času primerno igro "In Heaven and Earth". Protivojna teza. Nanaša se na razmere študentov v višjih šolah ob izbruhu vojne. Da histerija vojne najmanj prizanese študentom, se boste lahko prepričali. Režijo vodi mlada, agilna in nadarjena pevka Josephine Turk. "Zarja' oskrbi pevski program. Studenec novih melodij se odpre in se šumljaje razkažejo v vseh svojih vrednotah. Zastopana bo Prelovtčeva nesmrtna "Slava delu" in Gru-mova slovesna "V spomin Ivanu Cankarju" in še najmanj ducat drugih izbrank, katere prvikrat med nami razkrijejo svoj sijaj. Anton G rum je ob Času kompozicije te pesmi uči-teljeval na Vrhniki, v rojstnem krajii Cankarja. V duetih in solospevih nastopijo že poznane močir Albert Fatur, Jennie Perušek. Katrine Jurman, Frank Elersich, Joae-phine Turk, Sophie Turkman, Andy Turkman, Valeria Wess in Victoria Poljšak. NaAa ipev-ka Jennie Perušek je med nami komaj par let pa že vidno žanje priznanje naselbine. Na Cvetno nedeljo ji je celo bari-tonist Aubelj telefonično čestital k uspehu na radio progra-i Majsko slavje v Spring-fieldu Springfield, III. — Bliža se čas, ko bode razredno zavedno delavstvo praznovalo mednarodni delavski praznik Prvi maj. Tudi tukajšnji socialistični klub št. 47 JSZ ga bo praznoval s 'primernim programom. Prireditev se bo vršila v prostorih Slov nar. doma 30. aprila. Pričetek ob 3. popoldan. Sicer bi morali proslavljati Prvi maj v resnici na dan kot je, in članstvo kluba se v polni meri tega zaveda. Na svoji zadnji seji se je temeljito razpravljalo, toda ni bilo mogoče priti do boljšega zaključka kot edino do tega, da se bode prireditev za Prvi maj vršila 30. aprila. Vsled razmer v ka-koršnih se delavstvo nahaja, in raznovrstne razcepljenosti, katere postoje med delavstvom, ni mogoče misliti, da bi delavstvo praznovalo Prvi maj kot bi ga moralo in da bi koristilo samo sebi. Tore j sodrugi, somišljeniki in prijatelji iz mesta in zunanjih naselbin, uljudno ste vabljeni na to prireditev, katera pomeni, da se spomnimo naše preteklosti iz delavskega gibanja, in da pomnožimo naše navdušenje za bodoče delovanje za našo delavsko stvar. John Goriek. Iz Avelle, Pa. Iz Avelle, Pa., ki je bila nekoč zelo živahna slovenska naselbina, poroča J. Cotelj, da je ,,premogovniška industrija tam okrog že dolgo takorekoč popolnoma v zastoju. Ljudje so si morali poiskati delo bodisi f>ri WPA ali kjer so si ga že mogli najti. V Avelli imajo lično dvorano, posest članov SNPJ, toda bremena za vzdržavanje in dolgove jc v teh časih težko zmagovati. Vzlic temu naši rojaki na Avelli smatrajo, da bodo kos tudi takim težkočam. tt Prešernov" koncert dobro uspel Chicago. —Slavje 10-letnice zbora 'Prešeren", ki se je vršilo prošlo nedeljo s koncertnim sporedom in igro v dvorani SNIPJ, je dobro uspelo. Dvorana je bila polna. Gostujoča zbora sta bila "Slovan" iz So. Chicaga pod vodstvom Iv. Ra-čiča, in češki zbor "Lira" pod vodstvom F. Kubine. Slednji je vodja tudi "Prešerna". Homer Martin noče v pozabljivost Homer Martin, bivši predsednik unije avtnih delavcev, bi se rad ohranil na površju s pomočjo AFL, kakor na primer unija Progressive Miners. "Sava" priredi KONCfiltT V SOBOTO 20. MAJA v dvorani S. N. P. J. Chicago, III. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Ker je Ameriška Domovina samo "držala" a fašisti v Španiji in jim pomagala samo s tiskom na papirju, je novi poslanik fašistične Španije v Wa*h-ingtonu baje oznanil, da njenemu uredniškemu štabu m njenim pristašem ne bo priredil banketa, fckoda. Ko so poslaniku pojasnili, da je to svetovni slovenski dnevnik, je poslanik odvrnil, da kolikor njemu znano, ga ni prejemala nobena kavarna v fašističnem delu Španije in on dvomi, če je bila po-šiljana komu v republikansko Španijo, dokler je obstojala, škoda! Tolikšno zaslugo ima "A. D." za fašistično Španijo, pa ji ne dajo priznanja.—J. P. Prosim, pojasnite, da jaz nisem Jerry Pengov, ki piše v Proletarčeve komentarje iz Clevelamla. Jaz se sicer pišem Jerry Pengov in komentarje v Proletareu berem, če ga dobim v roko. (Op. u. Komentarjev: Bržkone oni drugi Jerry Pengov bere tudi vaše dnevnike in razne druge liste, ker se z njimi največ peča.) * Ali veste, da je papeža Pija XII. nazval "Naprej" v Pittsburghu za antifašista? "Kako je to mogoče?" so se vpraševali njegovi pristaši v Detroitu in drugje. Joe Kotar je "Napreja" vsled tega tudi javno kritiziral. In "Naprej" mu je odgovoril, "da bodo njegove (Ko-tarjeve) besede pomagale "k prečiščenju vprašanja, ki potrebuje bližnjega razmotriva-nja." Komunisti v Pittsburghu torej še niso na jasnem, ali je papež antifašist ali ne. O tem bo treba šele razmotrivati — "v bližnji bodočnosti". Tudi čikaški "Daily Record", ki ga izdajajo komunisti — toda agitira za demokratsko stranko, je hvalil novega papeža za "antifašista". Ne vem, ali so komunisti tako naivni, ali pa se hočejo prikupiti katoličanom. Prvo kot drugo je neod pusti ji vo.' Sedanji papež je bil pod prejšnjim T>irpe£em Trjegovdr- žavni tajnik. Vsakdo ve, da je sodeloval z Mussolinijem v vpadu Italije v Etiopijo, vsakdo ve, da je podpiral klerofasizem v Avstriji in pomagal klerika-lizmu v Avstriji streti delavsko igibanje z brutalno silo. Vsakdo ve, da je sedanji papež ipomagal fašizmu v Španiji od prvega dne civilne vojne in že pred njo, ker je pomagal organizirati upor proti republiki. Vsakdo ve, da je sedanji papež, ko je bil še vatikanski državni tajnik, obljubil Hitlerju sodelovanje v njegovi vojni proti komunizmu. Hitler v Nemčiji te pomoči ni več potreboval, zato ni hotel cerkvi za njeno ponudbo dati nikakih koncesij. Kakih 14 dni prej, predno je v "Napreju" omenjena pripomba h Kotarjevemu dopisu, je "veliki demokratični papež an-tifašist" Pij XII. brzojavil generalu Francu sledečo čestitko: "Z dna srca se zahvaljujemo Bogu, ker je vam, dragi ekscelenca general Franco, dodelil zaželjeno zmago za katoliško Španijo, in ga prosimo, da nam tako ljuba dežela, zdaj, ko je dobila svoj mir, obnovi z vso svojo žila-vostjo starodavne krščanske tradicije, ki so ji dale tolikšno slavo...." General Franco mu je nato odgovoril: "Izražam zahvalo svoje duše zbog očetovskega blagoslova Vaše Svetosti. Vaš blagoslov je najboljši povod zmage nad ne-prijatelji vere, domovine in krščanskega naroda." Nedavno je isti papež čestital španskemu ljudstvu na 4 njeirovi zmagi v posebnem govoru, ki so ga oddajale vse radio postaje v Španiji. Ta govor je imel novi papež v španskem jeziku. Ni čudno, če Jože Kotar izjavlja, da ga "enotna fronta" s takim papežem prav nič ne mika. Sicer pa si lahko "Naprejev" urednik glede tega umije roke, kajti papeža je imenoval za antifašista po vzgledu drugih kOln unlstrčnih^jistov. Lenin, ki •f + + + + + + + ♦ ♦ ♦ + + + + + + Hitite—le por dni še velja liberalna 90-dnevna ponudba v dokaz varčevanja i* . . .- •» ». • . ki Vam omogoči, da si tudi vi lahko privoščite udobnost AVTOMATIČNEGA PUNSKEGA VODNEGA GRELCA ... ki Vam nudi obilico vroče vode podnevu in ponoči brez kakega posebnega truda in čakanja Na stotine čikaških družin se je uverilo o naših dokazih, da je avtomatični plinski grelec cenejši in udobnejši. Pro-našli so, da jih topla voda stane tako malo, da bi sploh ne hoteli biti brez nje. Samo par dni velja še ta ponudba. Ne odlašajte! Za podrobnosti se obrnite na vašega plumberja. Golon za galon, vroča voda ne stane nič več s TO stalno in udobno postrežbo! Avtomatični plinski vodni grelec vnm daje stalno poMrpfcho t vročo vodo po presenetljivo ntaki coni. Pravzaprav, tra Ion za jfalon, voda »ejfrrta na moderni način ne Mane nič ! ved kakor f grclccm, ki ga morate na roko prižgati in u«ra*niti. Avtomatični plinski vodni grelec drži vodo gorko pri natačno ti«ti temperaturi, ki jo telite, brez važa pozornosti. Nič dmgogn vam nI treba, kakor odpreti čep — važa vroča vod« je vedno v njem — podnevu |n ponoči. Pouluiite ae te ugodne ponudbe — dokler ni ukinjena! Obiščite prodajalno plumberja v toteičini ALI POKLIČITE WABASH 6000 je v gotovih slučajih verjel, da je taktika "namen posvečuje sredstva" dobra, ni cerkvi — katoliški ali pravoslavni, nikoli zažigal kadila, nego jo je imenoval "opij človeštva". To je bila in je tudi v Španiji. * Morda je dobro tu citirati, kaj je "Naprej" dobesedno pisal o novem papežu. Tole: Pij XII. IZVOLITEV PACELLIJA — UDAREC HirLERJU IN MUSSOLINIJU Katoliika cerkev, ki ima volik moralen in političen vpliv ne 350 milijonov katoličanov po svetu, jo dobila tvojega novega poglavarja. Novi papež je bil iavoljen ie prvi dan volitev, ki i« včasih vlečejo po teden ali ie več. To pričo, da je med kardinali vladala velika enotnost v pogledih, kakšnega duka mora biti naslednik umrle gleve katoliške cerkve.' lavolitev Pacellija, ki je bil državni tajnik Vatikana, je povsročila precejšnjo presenečenje, ker po tradicijah, katerih se katoliška cerkvena go»poda posebno natančno drži, kar-dinali-državni tajniki ne kandidirajo sa Petrov sedež. Presenečenje pa jo tem večje, ker je Pacelli snan kot trden nasprotnik fasiatičnih režimov in ker je kot tak najhujše osovražen pri Hitlerju in Mussoliniju, ki sta m trudila, spraviti na papeževo mesto nekega drugega italijanskega kardinala. Pacelli si je nadel iase Pij XII, s čimer je manifestiral svoj namen, nadaljevati po poti umrlega papeža Pija XI. ki je ob rasnih priložnostih ožigosal fašistične metode satiranja. * V istem tednu, ko je "Naprej" na prvi strani hvalil novega papeža za sovražnika fašizma, je imel Proletarec uredniški članek, v katerem je kon-statiral zgodovinsko resnico, da je kardinal Pacelli (zdaj papež Pij XII.) pomagal fašizmu v vsakem slučaju, ne da bi fašizem katoliški cerkvi za usluge toliko vračal, kot sta pokojni in sedanji papež želela in pričakovala. V izdaji z dne 5. aprila t 1. pa je Proletarec pisal: Papež Pij XII. je poalal fašistični Španiji svoj "apostolski blagoslov** in čeetitko generalu Francu k njegovi imagi. To ni bila prva. kajti kardinal Pacelli, sedanji papež — je bil njegov aaveanik in pomagal sarotniikim generalom v Španiji ie predno so dvignili avojo oboroženo silo aa sru-ienje republike. Pet odstotkov ipanakega ljudstva jo padlo V tej vojni, ki te je pričela proti volji večine in po volji cerkve, ki se ni mogla sprijaaoiti s resnico, da ne bo mogla vso večne čaae posedovati Španije sobi v korist in v zasužnjen j« ljudstva. Papež Pij XII. bi ao moral n to kričal t ko" smago aahvaliti predvsem Hitlerju iti Museoliniju, ki mu bosta nedvomno povsročila ie dokaj skrbi, in pa mohamedanakim Mavrom ia Maroka, kajti bre> teh bi republika ne'bila poražena. Kaj neki bo rekle agodovina čea pol stoletja, ko bo beleiila, da se je »veti oče xa smago "kričanstva" v Španiji aahvnljeval sovražnikom kričanstva, ki ee |« pora čili — namreč takega, kakrino bi moralo biti? Kdo je torej »pisal pošteno in resnično: namreč kot se od delavskega lista, ki je res tudi za demokracijo pričakuje? Kajne, to ni težka uganka! WOOttW COOCitT COHtTAHT HQT . tMiKtM f» OM»tieN . . 6xt h AGITATORJI NA DELU Čigava naj bo zemlja v Mehiki? Mekiika republika je vsela a meri. ikim veleposestnikom veliko semlje in Vse na rožni ne, ki jšk pošlje je nastopnih! ia dragi agitatorji Proletarca, so i tete na bosi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poiljo ono celoletno, jo ne bele žen v ton sesaa-mu a drema polletnim«. Jennie Dagarin, Cleveland. O. 20 H Charles Pogorele«, Chicago, III. 13*4 Anton Jertin, Wo»t Allis, Wl». 6 Martin Baje, Moadowlands, Pa. S John Bosich, Cleveland, O. 44 Leon. Alpner, Milwaukee, Wis. 4 John Kosin, Girard, O. 4 Andrew Vidrich, John»town, Pa. 3 Anton Shular, Arma, Kant. 24 Joseph Drasler, Chicago, III. 2 Prank Pedbo?, Parkhill. Pa. 2 Joe Klarich, Detroit, Mich. 2 Jacob Rožič, Milwaokee, Wis. 2 Angela Zaita, Chicago. III. 2 Jo« Ohlak, Chicago, III. 2 Kristina Turpin. Ckero, III. 2 Mink« Alesh, Chicago, III. 2 Martin Judnieh, Waukegan, III. 2 Frenk Boltesar, Puehlo, Colo. 2 Anton Zoenlk, Herminie, P«. 1 Joseph C volka r, Sharon, Pa. 1 Anton Skokerne. Majrnard, O. I Skupaj v tem iskeau (4 tedne, od tS. menca do 22. aprila) S4 naročnin. Prejinji iakaa (4 tedne) 14§H. GUSTAV P. SERRANO jo rasdelila peonom. Nekaj teh vele-posestev je država prevsela pred leti. precej ostalih pa skosi proilih par let. Američani protestirajo, češ, da je to rop. Apelirali so na ameriško vlado, da naj jim brani privatno svojino. Ameriška vlada je poslala v Mehiko po»obnega poslanca, čigar neloga je »»poslovati raalaičenim ameriikim bogatašem vsaj primerno ceno sa aem-Ijo. Mehiiki predsednik Cardenas je sa sporaaum. Njegov sastopnik sa pogajanja a ameriškim poslancem je Gustav P, Serrano. JSZ naj ostane v socialistični stranki, ali pa se razpusti Cicero, III. — Iz Proletarca razvidim. da sodrugi, ki so za ločitev JSZ od soc. stranke, nimajo dosti sreče. Edini, ki je dosedaj pisal za odcepitev, je bil Joseph Durn, in to v takem protislovju, da se čudim. Piše, kakor da bi bila JSZ podporna ali gospodarska organizacija. On meni, da bomo soc. stranki lahko več pomagali ako se od-1 stranimo iz nje. Tega jaz ne razumem. On hoče, da odstopimo zato, da bomo sami sebi bolj pomagali, torej da ne bomo nič več plačevali mesečnih in drugih prispevkov soc. stranki. Ako JSZ odstopi, stranki ne bomo najbrže nič več pomagali, ker bomo potem gledali v prvi vrsti samo na slovenski narod, da bi ga kulturno dvignili. Kaj pomaga delavcu vsa kultura, ako ni nič v ozadju?! Za tem morajo biti višji cilji in ideali, ne samo kultura. Meni se vidi, da sodrugi, ki pišejo ali ustmeno agitirajo za izstop JSZ iz soc. stranke, delajo popolnoma iz narodnega stališča, češ, sami sebi pomagajmo. Koliko bi z odstopom pomagali JSZ, je veliko vprašanje. S. Nace Žlemberger ima popolnoma prav, ko omenja, koliko članov je JSZ izgubila ipred dvajsetimi leti, ko smo šli ven iz stranke. Med drugim piše: "Ravno tako bi se zdaj zgodilo, ako bi mednarodno socialistično stranko zapustili in postali narodni socialisti kakor nekateri \želi- i. »» jo. Tako je, sodrugi in sodruži-ce! Mi moramo delavsko socialistično gibanje gledatf z mednarodnega stališča. Kot razvidno, zaveden delavec ne more biti drugega kot mednaroden socialist. , JSZ je bila ustanovljena z enim ciljem, in to je, da slovenske delavce pridobi za socialistično stranko s slovenskim listom in slovensko propagandi-stično literaturo in to vsled neznanja naših ljudi angleškega jezika. To je vestno delala vsa leta od kar je bila ustanovljena. JSZ je vršila velikansko delo, najsibo na političnem aLi kulturnem polju ne samo med Slovenci nego tudi med drugimi Jugoslovani. In to pod okriljem mednarodne soc. stranke. In sedaj smo na razpotju? Ali naj še ostanemo Člani socialisti čne stranke? To viprašanje je za JSZ katastrofalno, to pa zato, ker je vodstvo JSZ za odcepitev. Sodrugi in sodružice, le Čitajte članke urednika Proletarca. Iz tega lahko razvidite, da je katastrofa slovenskega razredno zavednega delavstva neizogibna. Taka vprašanja našemu gibanju nič ne koristijo. Ravno nasprotno — neizmerno nam ftkodujejo. Nekateri sodrutgi navajajo v prid odcepitve vzrok, da imamo Proletarca in delavski center in da to lahko izgubimo. Ne vem zakaj? Delavskega centra, mislim, ne moremo izgubiti, ako ga sodrugi in drugi somišljeniki redno obiskujejo. Kar se Proletarca tiče, tega še najbolj močna soc. stranka ne bi mogla rešiti. Pomisliti moramo, da večina kar nas je v JSZ. smo že v poznih letih. Koliko nas bo še čez deset ali petnajst let? Obstoj Proletareu bo morda čez 10 let omogočen Je, ako bo izhajal v angleškem jeziku. Torej to vprašanje, ali naj ostanemo v soc. stranki ali pa samostojni ne bo rešeno drugače kot Z reorganiziranjem JSZ. Po mojem mnenju naj Prosvetna matica postane samostojna kulturna organizacija pod okriljem Jugoslovanske tiskovne družbe, ki izdaja Proletarca. Pod to firmo naj bi bil tudi Slovenski delavski center, Jugoslovansko socialistično zvezo pa se naj razpusti in sodrugi pa pristopijo v socialistično stranko v okraju, kjer žive. Le na ta način sami .vidite, da se more to vprašanje pravilno rešiti za vse čaae. Na mesto socialističnih klubov se naj ustanovijo društva Prosvetne matice. Na ta način bi prišel med Slovence uov zamah. Delovali bi na kulturnem polju in ob enem agitirali med slovenskimi delavci za pristop k soc. stranki. Meni se vidi, da če JSZ odstopi in bi nadaljevala svoje delo pod tem imenom, bi to zanjo ne bilo častno. Vsaj jaz ne morem biti narodni socialiat. Mi živimo v Združenih državah in moramo kot državljani delovati kot mednarodni socialisti v a-meriški socialistični stranki. Frank Podlipec. Glas iz zapadne Penne o soc. stranki, unijah in drugem Več let sem bil brez dela. Ko sem ga dobil, sem bil denunci-ran. da sem socialist, komunist, nelojalen in kaj vem kaj še vse. Kar tu pišem, je vam v pojasnilo. če pa priobčite, smete to Moriti le brez podpisa. Ni mi na tem, da bi skozi vso krizo igral samo mučenika in se otepal de-nuncijacij. V Proletareu sem parkrat čital vprašanje, kje se naj vrši bodoči zbor JSZ. Vseeno je, kje. Moje mnenje je, da kakorkoli sta Proletarec in JSZ imela v tej državi zaslombo, zdaj nobena naselbina v Penni ni prikladen kraj za prihodnji zbor. Sploh pa, ali je letos (potreben? Čemu? V resnici vaižen bo drugo leto. Letos pa se vprašanje glede stranke lahko reši z referendumom. če je bil kdo lojalen socialistični stranki, smo bili člani J. S. Z. v Pennsylvaniji. Vse, kar smo mogli, smo storili zanjo. Ampak na nas so ti ameriški takozvani socialisti naredili slab vtis. Prihajali so na naše seje in nas učili ter vpraševali za prispevke. Sami nimajo niti enega resnega kluba v vsem tem velikem teritoriju več milijonske države Pennsylvanije. Marsikak mlad fant je bil morda dober so&rug nekaj časa. Poetal je tajnik, morda celo državni tajnik soc. stranke, ali kake okrajne organi-zacije, bil je skoro vsakdo militant, a danes — kje jrh vidimo? Ljudje jih nam kažejo očitujoče. Jaz to razumem« posebno zdaj sem se to naučil raaumeti. Amerika je dežela oportunic-ma. Vsakdo hoče kam »priti, službo dobiti ali vsaj podporo, če je potrebuje ali ne. To je vzrok, čemu soc. stranka nI mogla napredovati. Mladi ljudje so prišli v njo v tej krizi, in ker jim nI ničesar dati mogla, ao šli ven iskati drugih priložnosti. "Fornerji" smo stranko držali, dokler mladihn ni bilo zraven, ki »o vse urade prevzeli in zdaj ni ne uradov ne mladih. Komunisti pa se smejejo, ker so še večji in bolj praktični oportuni-sti, kot so bfli razni tukajšnji socialistični militanti, ki jih danes vidiš ipovsod, samo v socialističnem pokretu ne več. Veste, kam so šli? V unije. Ampak ne iskati sluib v unij-ske fabrike ali premogovnike, ampak vsi so hoteli biti plačani organizatorji in odborniki. Mi, "fornerji", pa naj bi jim delali agitacijo in plačevali za redne in izredne stroške. Stroški v kampanjah so veliki, nam pravijo. Kolektajo jih od "tforner-jev", ki naj tudi delajo za unije, Američani pa naj komandi-rajo in vlečejo plače. Da zares, posebno pri unijah smo potisnjeni na stran. Koliko smo že storili zanje, zdaj pa je nam težko dobiti delo celo v unijski delavnici. Novi "voditelji" urivajo vanje svoje ljudi. Pač stari ameriški o-iportunizem. Mar mi zamerite, de sc hudujem? Kjer so lahka dela, tam naj bo "ajeriš". Ti, kranjski Janez, pa plačuj! če bi imela socialistična stranka denar, bi bili tudi "ajerški" študenti njeni člani in okupirali službe v nji. Ker pa služb ni, nehajo še tako vroči militanti biti njeni člani po treh, štirih mesecih. Sploh jih tu ni več na izpregled že dve leti. Zato pa jc med ameriškim delavstvom tako, da nikamor ne more. Za cerkve daje in »lužb si išče — namreč voditelji takozvani, ki se prilizujejo zdaj demokratom, zdaj republikancem. Pri nas smo imeli v tem lansko jesen mnogo izkušnje. Grdo je, kar počno, ampak v Ameriki je menda vse na prodaj, razen idealistični "fornerji". r Nad socialistično ideologijo nisem obupal. Vem, da je ena pajboljšrh in da res nudi program mizerije, ki nas tare. Obupal pa sem nad ameriškimi delavci. Namreč nad onimi, ki so rekli, da so socialisti, dokler smo jim mi mogli pomagati. Danes nimajo v vsem tem velikem okrožju že več let niti pne važne postojanke, de celo na papirju ne več. Pa so nas ^fornerje" hodili tako pridno Učiti — kakšni naj bomo, da bomo kaj zalegli za socializem ... Upam »pa. da pride doba, ki mora priti, če hoče delavstvo samemu sebi dobro; namreč doba, v kateri se bo strnila skupaj in boljše razumelo boj za svobodo kakor ga danes. V zapisniku konference klubov JSZ za zapadno Pennsyi-vanijo vidim, da so se soglasno izrekli za izstop iz soc. stranke. Naši sodrugi so namreč v vsem tem delu Pennsylvanije že nekaj let edini Člani stranke, ki so tudi aktivni zanjo. Klubi JSZ so se naveličali le navodil rn posetov, ker bi rajše, da bi se tisti ljudje, ki so nas prihajali učiti na seje in v hiše. sami kaj pokazali. Kaj Češ! Ni jih za tako delo, pa če se vi v Chicagu s tem še tako gnjavite. Dokler je bil »pri nas zdrav in močan James H. Maurer, smo imeli stranko, ki je kaj pomenila. Bila je zares vsaj tretja stranka. Ko so jo prevzeli militanti, je propadla in tudi militanti sami so izginili ven. Le v Readingu, Pa., se še zmerom drže, ampak ne militanti, kajti te je morala izključiti eksekutiva soc. stranke, ker so bili tako "radikalni", da so se upirali celo njenim navodilom. Verjamem, da te vrsle razočaranja ne koristijo. A zdaj si JJSZ še lahko pomaga. — In če pomaga sebi, bo pozneje lahko v veliko pomoč tudi reorganiziranemu delavskemu gibanju v splošnem. J. Longerholc o soc. stranki in bodočnosti JSZ Johnstown, Pa. — Naj bo tudi meni dovoljeno izraziti se v našem glasilu glede amer. soc. stranke in naše JSZ. Razpravlja se že dlje časa o vprašanju, da-li naj naša JSZ še (pripada direktno k soc. stranki ali ne. Brez ovinkov povem, da spadam med tiste, ki smatrajo, da bi JSZ nič ne izgubila, če postane samostojna. V gotovih ozirih bi še pridobila. Vzemimo na primer našo sedanjo članarino 50c mesečno, katero marsikdo težko plačuje. Več ko polovica te članarine gre socialistični stranki. Vsi pa lahko vemo, da ta naš prispevek ipri A-merikancih nič ne zaleže, če bi delali samostojno, bi lahko s tem denarjem pri zvezi marsikaj dobrega napravili. Ali pa, če bi tako odločili, prispevke /nižali in s tem laglje dobili več članov v JSZ. Zveza bi samostojno lahko ostala na sedanjem stališču svojega radikali-zma. Nasprotniki odcepitve radi povdarjajo v svojih argumentih ločitev JSZ iz stranke pred 20. leti in kažejo na škodo, ki jo je zveza imela radi tega. Takratne vojne razmere — katerih naj kritiki nikar ne pozabijo, če hočejo pisati objektivno, stališče am. soc. stranke na eni in stališče naprednih Jugoslovanov na drugi strani — vse to skupaj je privedlo takrat JSZ do izstopa iz soc. stranke. Ta korak je bil za jugoslovanske socialiste razumljiv", ne pa tako za one, ki so se šteli za mednarodne socialiste. Ne bom razpravljal, katera stran je bila takrat v pravem, še danes obe strani lahko zagovarjati vsaka svoje stališče. Namen moj je* le da povem, da takratne razmere in vzroki so bili drugačni od današnjih. Danes ni vprašanje za ali proti vojni, ampak vprašanje je le, ali ostati v sedanji soc. stranki in z njo umreti, ali se osamosvojiti in živeti vsaj še par desetletij. Nekateri sodrugi so proti temu. da bi "capljali" za staro gardo, ki ima baje judovsko vodstvo, ob enem pa priznavajo, da je bila soc. stranka pred vojno ugledna in spoštovana. Sodrugi bi ne smeli pozabljati, da takrat, ko je bila soc. stranka ugledna in spoštovana, so jo vodili judovski "sta-rogardisti". Ko so se v njeno vodstvo urinili mladi, neizkušeni, so jo s svojim militantstvom razdvojili in skoro uničili, tako, da ni več "ugledna in spoštovana". Ne bom silil, da bi šli k SDF, toda mnenja sem, da pristop k nji ne bi bil ni kaka sramota. Edina meni znana napaka stare garde, ki pa ni neod-pustljiva, je, da se je pri volitvah ogrevala za nekatere kandidate demokratske stranke. Stara garda izdaja list Nevv Leader, na katerega je lahko ponosen Asak poštenočuteči so-drug. Želeti je le. da bi se ta list razširil med ameriško delavsko maso in se razvil v dnevnik. Kakor je nam slovenskim delavcem potreben Proletarec, tako je ameriški delavski masi potreben list kakršen je Nevv Leader. Potem bomo lahko šli kam naprej — v militantstvo. John Langerholc. LISTNICA IKEnMVrVA Ker je bil urednik zaposlen z Majskim Glasom, ni mogel urediti vseh dopisov, ki smo jih prejeli za to šUvilko. Dobili bodo prostor v 'prihodnji. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. ; 1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO. ILL. ! Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS | A n ( | ..........«........................................ ' ... »Mm^- ZASLUŽNI M02JE frank s. tauchar T^udl^aVf. aTeriikelteh ki bodo baje delo- se do zadnjih I et niso brigale uradno za Jioloino državno zavarovanje; in da je prišlo to vprašanje saj toliko na površje kot čujemo zdaj iz Wa»hin^-tona, imajo pri tem gotovo nekatere organizacije in o*ebe večje in manjše zasluge. Zato *em se danes namenil posvetiti to kolono tem skupinam in posameznikom ter hvalevrednemu predmetu vsesplošnega državnega zavarovanja. V prvi vrsti zaslužijo (priznanje vsi tisti, ki »o skozi leta na kakoršnikoli način agitirali za tako zavarovanje—tudi Town-send (in njegovi vrstniki), Čeprav so ga mnogi napadali za utopista sirom naše države, ter so ga poleg tega imeli tudi na kongresnem rešetu v Wa.shin?-tJiui. Kljub temu pa moramo priznati, da so ravno take in »lične |wopagande pripravile vladne in korporacijske kroge Jako daleč, da so takorekoč prisiljeni saj nekaj storiti za po>ebno zadnja leta ekonomično skoraj popolnoma brezpravnega delavca. To pa je seveda le skromen začetek. In če se bomo v bodočih letih toliko spametovali, da bomo volili svoje kandidate v kongres, to se pravi naše delavske zastopnike, bo ta začetni zakon socialne zaščite stopnjam* izboljšan tako, da bo vsak državljan zavarovan za življenske dohodke v vseh nesrečah in boleznih. kakor tudi za brezposelnost. Ko bo ta državna postava spopolnjena, bodo vse privatne zavarovalne kompa-nije in kooperativne bratske organizacije ipostale brez potrebne. Najprej preglejmo nekaj ma upoštevani v kongresni razpravi meseca februarja, iz katere pričakujemo dobiti vsaj dober začetek za bodoče popolno zavarovanje vseh držav Ijanov za vse sltičaje bolezni in brezposelnosti. Začetek je bil* storjen uradno. ko je prejšnji kongres Ze-dinjenih držav »prejel takozvani "Social Security Aet", pevstarvo, katero namerava sedanja zbornica vsaj nekoliko zbolišati v prid tiste večine državljanov, ki jo bodo v svoje varstvo več ali manj vsi potrebovali v bodoče — to je za delavstvo vseh panog naše republike. Vsako izboljšanje tega zakona v prid delavstvu se pa zdi ekonomskim ekspertoffn kapitalističnega razreda največja utopija — in žalostno pri tem je to, da celo nekateri delavski listi ponavljajo za njimi. Sami ztdevo ne razumejo, pa pogre-vrjo tisto prežvečeno ka&o, ki jim jc na razpolago iz kapitalističnih listov . . . Socialistična stranka se jej borila za socialno zakonodajo od vsega začetka. V tej propagandi so deloma pomagale tudi nekatere strokovne unije, ter na svoj način in v manjšem obsegu še nekaj drugih manjAih radikalnih političnih strank. Tem so v presledkih sledile razne organizacije bolj privatne- bi jo morali sproti zapraviti jp m em, kajti dandanašnji pre-(kar ^ najbrž nikomer ne d«-, mpogi pofiirjejo veliko prezgo-lalo preglavic), kar naj bj se daj zaradi rev*4ine, nesa^itar-Mnaneirak) a dvema od*u>tko i ia h stanovanj, jeae in obupa. ma davka na^ vae trgovske j Poleg tega si mnogi *ami vza-transakcije v republiki; in to mejo življenje, ker se navdi- hi pomenilo, da bi vsak penzjo-nlst plačal tega davka Štiri dolarje mesečno, kar bi bil prisiljen celo penzijo potrošiti. Glavna kvalifikacija, ko bo človek šestdeset let star za dobiti penzijo bo, odpovedati ee vsemu delu, ter dva stotaka v«ak mesec dosledno zapraviti kjerkoli, kar bi večini izmed nas najbrž ne delalo posebnih preglavic . . . Ker ima ta organizacija baje deset tisoč postojank po vseh državah unije, bo gotovo imela precej vpliva na kongres; posebno še, če je res. da so ti ljudje pomagali izvoliti nad sto in petdeset članov v obe zbornici sedanjega kongresa. Ker je nad deset milijono* ljudi brezposelnih v nail državi in približno toliko jih je že nad šestdeset let starih — zakaj ne bi sprejeli Townsendov načrt? Stare, ki mnogi zdaj še delajo, čeprav po večini ne, naj se da na pokojninsko listo, mlajše brezposelne pa na delo! Dela bo tudi vedno več, ker bodo stari "fantje" in "dekleta" za različne produkte mesečno potrošili okroglo dva bilijona dolarjev. Malo manj darežljiv je zvezni senator Sheridan Downev iz Californije, ki je v jasenakih velitvah a Ti tir a I v »voji državi za predlog, ki je bit na splošnem glasovanju in določeval Čajo takozvanega pekla nta tem svetu. Kdo, hudiča, bi se pa potem obesil, če bo mesečno "potegnil" dva stotaka s to ipri-pombo, da mora vse dolarčke ne želimo še umreti z mrtvim telesom. Mi hočemo, da JSZ Ae fcivi s svojimi ustanovami pa če *« ne trajno, vsaj dokler bo na. šemu narodu potrebna v vzpodbudo in za vztrajnost, ker še naše skupno dolgoletno prizadevanje, da smo jo do tu ohranili, na« sili v to, Nikdo naj ne misli, da se hoče doseči kake stranske name- ga značaja — in dostikrat se-1 trideset dolarjev tedenske sta-veda največ z namenom za do-j^tne zavarovalnine, kateri sego osebnih ambicij glavnih pa je na propadel, dasi vodij takih ak trpin — ki pa ao agitirale samo za starostno zavarovalnino. Med te spada tudi Franci.« E. Townsendov načrt, ki predpisuje vsem nad šestdeset let starim osebam vsoto dvesto dolarjev mesečno, ki pa PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani.) Naciji strašijo s Rusijo. — Deutsche Diplomatischc Kores-pondenz, ki je poluradno glasilo nemškega ministrstva za vnanje zadeve, je v eni svojih zadnjih številk posvarilo imo-viti sloj v Angliji, naj se nikar ne podaja v zvezo z Rusijo. Kajti če Rusija zmaga, bo povsod proglašena sovjetska vlada. Chamberlain pravi, da se ne boji te nevarnosti, kajti če bosta Anglija in Francija v vojni v zavezništvu z Rusijo, bosta zmagali tudi prvi dve, ne samo Rusija. Barbara Huton (vrh tega se piše tudi "grofica Haugwitz-Reventlow" itd.) se je nedavno vrnila v Zed. d rta ve, kjer je bila rojena. S seboj je privedla mladega dunajskega barona. Prejšnjemu možu je izplačala nekaj stotisočakov in se ločila. Barbara je bila včasi oglašana za najbogatejšo žensko na svetu. Je še mlada in krasotica. Vozi se povsod bodisi v posebnem vlaku, ali pa ima poseben vagon. Njeno bogastvo izhaja iz Woolworth 5-and-10c stores' Padlo ji je v naročje v obliki dedščine. Spravili so ga ji skupaj moški in dekleta, ki so delali v omenjenih prodajalnah za tako nizko mezdo, da so morali vsi živeti v pomanjkanju, razen priganjači in špijoni. Tak je kapitalizem. Bivši predsednik Hoover priporoča merodajnim faktorjem Zed. držav, da naj sprejmejo 20,000 otrok nemških beguncev. On meni, da bomo s tem izvršili dobro delo, ne da bi naša dežela trpela pri tem kakršnokoli škodo. Mnogi takim predlogom nasprotujejo, ker so ti otroci večinoma židovskega po-kolenja, "Židov pa je po njihovem mnenju —čeprav tega naravnost ne rečejo — i« itak dovolj v Zed. državah. Verjetno je, da bo pripuščenih sem vzlic opoziciji več tisoč teh otrok. Michiganski governer, 80 letni Luren D. Dickinson, je oznanil v nedeljo 30. aprila za dan molitve v pomoč zakonodaji v Lansingu, ki se muči z raznimi problemi, ipa naj jo po governerjevemu mnenju Bog razsvetli, da jih bo čimboljše rešila In balancirala budžet. bi bil *koro polovico manj ko-štal davkoplačevalce kot pa Townsendov načrt. Kljub temu so pa že davno pred volitvami finančni in drugi "eksperti" strašili po vsej republiki ter svarili zoper neizvedljivost in nepostavnost tega načrta, in s tem dosegli poraz tega predloga. Pokojni Huey Long, ki je bil zvezni .senator iz I^oulsiane, je tudi imel svoje vrate načrt za drlitev narodnega bogastva, pa ga nam je v sredi njegove potrošiti v zabaviščih, trgovi- ne h temi vrečami. Niti naj-nah in gostilnah do konca me- manj ne. Silno me boli, kakor seca, ko bo dobil apet novo za- vsakega zavednega socialista, logo cvenka? Radi tega bo naj- j da se moramo s takimi vpraša-brž Tovvnaer.dova vsota malo j nji ukvarjati, merto da bi bili prevb-oka, pa se bomo morali j ponosni na procvitajočo stran-iprijazniti s šestdesetimi dolar-! ko. jI na mesec — kar pa bo kljub Na zadnji seji kluba št. 5 J. temu v največ slučajih vendar- 8. Z. smo se mnogo bavili s tem Ic vtč kot pa se zdaj povprečno vprašanjem in skuiali pronaj-zssluži ... ti, ako bi bila še kaka pot za to Ta zakon, čnprav ne bo še rešitev. Nikogar ni bilo, ki bi dolgo zadovoljiv, je vendarle j bil mo;el kaj konkretnega sa delavstvo najboljše kon-j predlagati, pač pa so bili na-gresno delo skozi zadnja de-'vzori sodrugi soglasnega mne-setletja — če ne v vsej zgodo- nja, da se bo moralo nekaj sto- vini naše mlade države. Ako bi riti. ako v franki ne bo prišlo v teh krajih Hitler Jugoslavija država prevzela privatne zava-; najblllnji bodočnosti do enot- si torej — dokler so diktatorja rovalne družbe in bralke or-lncga sporazuma. Mi nočemo,' drugače ne sporazumeta — še ganizacije z njihovim kapita-lda nam preneha Proletarec s'ohrani neodvisnost toda v ta-lom vred. bi to že bila osredo-1 svojim delom, pač pa da se še kem pomenu besede da se bo točena finančna moč za podla- vse to naše delo med našim na- j morala v vnanji in v gospodar« f* pnvo4jnih podpor, katero bi rodom pojači. Razume se. da £ki politiki*ravnati po navodi-se tudi lahko za vse enako ob- po strogih načelih, kot smo jih i lih Rima in Berlina. V ta ua-drla val o z manjšimi vplačili j do sedaj zavzemali. men je bil njen vnanji minister ki, da bi veljala enaka pravica | času, ko je Nemčija še imela a slehernega izmed nas, bil iproblem brezposelnosti. Ve<} i ogat ali reven. — T. P. Udobnosti pod militarizmom V Nemčiji primanjkuje delavcev, Brezposelnost je temeljito odpravljena. Delavci v municijski industriji in pri gradnji utrdb morajo delati od 14 do 16 in tudi po 18 ur dnevno. Vse za blagor očetnjave, Kruha, masla in mesa pa je zdaj veliko manj kakor pa v sto tisoč ljudi mora delati o4 (J mesecev do dve leti brezplačno za državo, politični kaznjenci pa dokler se ne zgrudijo. POLOŽAJ V EVROPI VZLIC APELOM NESPREMENJEN (Nadaljevanje a I. atrani.) da Štajerske, Dalmacijo in Hrvatsko. Prav tako hrepeni po A. Vidrich. "Razporočni mlini" kot pa jih splošno delavstvo zdaj žrtvuje vsem tem številnim institucijam. Vsakemu bi se vračunalo fpri plači določene odstotke v smislu tozadevne postave za "asesment", pa bi Trije sodniki čikaškega ape-bil v shičaju bolezni in brezde- latnega sodišča so pred krat-Ija brez kakih nadaljnih cere- kim podali soglasno odločitev monij popolnoma preskrbljen,' v nekem razporočnem slučaju, kakor tudi za pokojnino ko bi I v kateri so ostro obsodili lahko-dosegel predpisano polnolet- miselno podeljevanje razpo-nost. rok. šlo se je za hčer nekega Kadar bo to upeljano, nam i čikaškega milijonarja, ki je po-bo nudilo veliko brezskrbnejie dobna mnogim milijonarakim in seveda tudi (prijetnejše, slaj- hčeram v tem, da vidi v zakon-še ter povsem idealnej^e živ- skem stanu nekakšno klet za Ijenje, ker bomo resnično žive- prebiranje korenja; pred nekaj lii, ne pa samo mučno života- meseci se je tretjič razporoČila rili . . . J . in kmalu nato četrtič poročila; Delujmo torej iskreno v naši kakor mnogo njenih aovrstnic dHavakj politični stranju, da; po milijonih, je tudi ona udar- se bo to čimprej uresničilo, pa bomo tudi morda enkrat spadali med zaslužne može! Prej omenjene organizacije in posa- jena na razne "grofe". Tretjo razporoko je dobila v Chicagu in apelatno sodišče je izreklo, da ni bila veljavna. Punca in mezniki, ki so drezali toliko njen četrti grof sta šla potem časa, da je bil končno vendar- na višje sodišče, da uideta pele storjen saj dober začetek za i čatu bigamije. najaktivnejše karijere neki ne- bodočo ptfpolno socialno zaači-j Sodniki so med drugim iz- to, so pa tudi zaslužili, da jim javili: "Dobivanje in podeljena tem mestu izrečemo odkri- vanje razporok je postalo prav- ♦............................................H PRISTOPAJTE K \ AIIOIIM PODPORXI JEDNOTI UStA NA VIJAJTE KOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO • :: »» NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA \ Naročnina aa Zdruieno driave (It ven Cbicafa) in Kanade 88 00 ne J letet $3.00 aa pol leta, $1.50 sa letH letat m Ckieafo In Clcarn $7.50 ca calo late, $3.75 aa pni Utrni um innnnmtteo S t 00. NASLOV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JEt 2tt.»7 So. Lavrndale Avenue I < hleatfOn lllifiol* \................................................... kot jm Je 2 oskrbfl v»aj aaailno brezposelno zimurovanj* ter popolnoma zadostne dosmrtne penzije, bomo tudi preeej delj živeli. 8 tem računajo tudi tafcoivani aktuarski izvadenci in gtravijo, da če stopijo te olaJAave v veljavo takoj, oziroma v par letih, bo čez štirideset let ie dvakrat toliko šestdeseti otn i kov tosrčno priznanje, - Karkoli posamezni mislimo o na^em razdrapanem de lav-skopotitičnem stanju, dejstvo ostane neovrgljivo, da je na&e politično delo vsejalo to seme za socialno zaščito, kateremu zdaj prigrebajo v Waahingto-nu samo delno naklonjeni vrtnarji — takorekoč posili, ker nekaj skoraj morajo storiti... Ta nova rastlina nujno rabi domačih vrtnarjev! Ali naj JSZ postane samostojna? To vprašanje je za sodruge, ki so okoli nje in ki so dolgo vrsto let mnogo prispevali, nedvomno, zelo pereče vprašanje, kateremu dvomim, da se bo možno izogniti in ki sili na dan, katerega bomo morali slej ali prej temeljito pretresati, ker ie nekaj let čakamo, da se bo končno v ameriški socialistični stranki pojavil podvig in isto aopet spravil v normalen tok. Po sedaj se še ni nikjer pojavilo kako znamenje k izboljšanju n(ti iprave volje in vse izgleda, da gre pot še vedno navzdol. Kdo je temu kriv, jaz ne bom sodil, vem pa sedaj, da so se pojavile v vodstvu sile, ki so pokazale zelo malo sposobnosti na teh važnih mestih na čelu in v vodstvu socialističnega pokreta, pa naj bodo te sile pri militantih kakor tudi pri staro-gard istih. To gprje (prihaja tudi nam na naša ramena, dasiravno sodrugi okoli JSZ niso k temu ničesar zakrivili, nasprotno, vseskozi vedno pripravljeni na en ali drug način pomagati, da bi se stranka zopet postavila na trdno stališče in dobila spoštovanje med delavstvom, kakor-*nera je imela nekdaj. Priinaj-no, da tudi mi pelamo, in če bo šlo tako naprej, tudi nas kmalu več ne bo. Stranka, ki si ne more v največjih alučajih postaviti svojih kandidatov, postaj* bretpomembna in Je do malega mrtvo telo. Mi okoli JSZ, kolikor nas je še, gotovo cata industrija, čas je, da tisti, katerim je poverjeno izvrševanje zakonov, naposled počistijo ta Avgijev hlev." (Avgij je bil pravljični kraij, ki je imel hlev s tri tisoč voli, ki ni bil v tridesetih letih nikdar počiščen. Orjak Herkul se mu je ponudil, da to delo izvrši v enem dnevu, ako mu da kralj za to eno desetinko volov. Drži! je dejal kralj. Herkul je nato počistil Avgijev hlev v e-nem dnevu: napeljal je skozenj vodovje bližnje reke, ki je odneslo vso nesnago. Ker pa ga je potem Avgij hotel ogoljufati za p ačilo, je Herkul na kratko obračunal z njim s tem, da ga je ubil.) Slučaj, ki so ga imeli ti sodniki pred seboj, ni bil nič novega. Take stvari se dnevno dogajajo. "Kazporočnih mlinov" v Ameriki kar mrgoli. Ti mlini — Reno, Nev., se je v tem pogledu najbolj proslavil — so navadno dostopni le bogatejšim ljudem; reven človek, kl je namesto gnezdeča našel v svojem zakonu pekel, se jih n{ more posluŽiti. če tak Človek ne more doseči razporoke v domačem kraju (kjer tudi marsikje velja dvojna pravica), mora pač trpeti. Vse to je že stara, stara zgodba. Kar je pri tem zanimivega je le to, da odkriva degeneracijo velikega dela ameriškega "boljšega slo-ja", ki se obnaša, kakor bi bil zakon neka oblika legalizirane prostitucije, in pa anarhijo v ameriškem razporočnem sistemu (in poročni sistem ni izključeni. V vsaki državi drugače merijo poročno ali razporočno pravico, in često v eni samcati državi v desetih krajih na deset različnih načinov. In v tem je tist6 zlo, ki omogoča Avgije-ve hleve na tem polju. Zato bi morali imeti sa vso deželo en samcat — zvezni — poročni in razporočni sistem. Potem bi odklenkalo marsikateremu tičku ali tiči, ki zdaj misli, da je poročni sistem legalizacija prostitucije. Tudi bi bilo več upanja, da bi si potem vsaj v tem pogledu postali ena- vnanji Cincar-Markovič nedavno povabljen v Benetke, kjer je z njim konferiral Mussolinijev zast< SS»S$I$IIMIMIIIIIIS$M I ■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■ V tlmdmimtm immbm m priradb« klubov JSZ. konferančnih ar«anlaa> cij In »oclalUtitnili kulturnik dru-it«* i APRIL CLEVELAND, O. — Keecert »ne. "Zarja" in »rvnmajtka prodava kluba II. 27 JSZ w nedaljo 30. april« v SND no St. Clair Avanua. DETROIT, MICH. — Prvomajska pretleoe klubov IU in llS JSZ • ao-llalovanjaai ao«. pevske** »bora "Svoboda" v na da I jo 30. aprila ob 3. pop. v Slov. Sol. dmmu mm Livomoia Ava. SMINGFIfU), |LL. — Prvomajsko proti* v a kluba it. 47 JSZ v nada I jo 30. nprila v Slovanskem domu MAJ , CHICAGO. ILL. — Prvomajska proslava socialistična stranka v pon-doljok 1. moja a Do«i(la« Park ovdi-torii«, Krdsio iS Ofdan Ava. MILVVAUKEE, Wis.—Pnodovanja 0 položaju v Evropi v nedeljo 7. maja v S. S. Tom dvoaoni pod avspicijo klubov il. 37 i« ISO JSZ. Prodavotolj Frsnk Zarta . - WAUKEGAN. ILL. — Majska pro. slava kluba* lt. 41 e nedaljo 1. maja v 5NO, Covormk Joako Oven. CHICAGO. ILL.^—Konca rt "Sava" v soboto 20. maja e dvorani SNPJ, CHICAGO. ILL. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetno matica aa severni Illinois in Wi«consin v nedaljo 28. maja v Slov. del. centru. JUNIJ CLEVELAND, O. — Piknik klubn It. 27 JSZ in "Zarjo" v nedeljo 25. junija no Mo£ilnikarjovi farmi. JULIJ CHICAGO, ILL. — Piknik v korist Prolatorco ▼ torek 4. julija pri Ko-fin v WUIow Springsu. WAUKEGAN. ILL. — Piknik klu. bn it. 45 JSZ v nedeljo 30. julijo. CLEVELAND. O. — Piknik soc. kluba "Dolavoa" it. 28 JSZ no Zor novi farmi, Bradlejr Rd., Brookljrn, v nedeljo 30. juliju. AVGUST Canontburf, Po. i- Piknik klubo it. US in Konforanaa JSZ aa aap. Ponnn 20. avgusta na Dranikovom parku v Strabane, Pa. . * OKTOBER CHICAGO, ILL. — Dramska predstava kluba it. 1 JSZ v nedeljo 29. oktobra v dvorani SNPJ. NOVEMBER CHICAGO. ILL. Koncort "Save" v nedeljo 2S. novembra v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarja oa Zahvalni dan 30. nov. v SND na St. Clair Ava. DECEMBER CLEVELAND, O, — Plašna veseli-aa klubn it. 48 JSZ na božižni dnu SS. decembra v Slov. dol. domu no VVaterloo Rd. CHICAGO, ILL. — Silvestrova aa-bava kluba it. 1 dne 31. doc. 1838 v dvorani SNPJ. 1940 MAREC„..... , CHICAGO, ILL. — Priredba v ko rist Proletarca v nedaljo 4. mavca « dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO. ILL. — Piknik v korist P roletama v nedelj« 30. junija na Koflovom vrtu v Willew Springsu. Ste naročnine na ca" ie obnovili? Proleter MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ava., Cleveland, O. Fino pivo, vino in iganje. Vnak pe-tak ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fine postrežba. Dobra godba. Dr. John J. Zavertnik PHVSICIAN AND SURGEON, OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Deily Al 3724 W. 26th Street Tal. Crewford 2212 A t 1SM W. Cermak Rd 4:30—4 *>0 p. m. Daily Tal. Ceno! 1100 Wadneaday and Sunday by eppointmenta only Realdoeoo Tel. t Crottford 8440 If ao oesaror — Call Austlo 8700 S mmfm mm" m m m m Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, • Ciceru in Berwynu, ' Ml • 1 l Parkview Lan mlrj Co. I m PDA MIT r.Dlf V 2_ lACrau envnOiu • . n B i |FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika Fina poetreiba — Cene smerne — Delo jamČeno Ttlefoni: CAN AL 7171—7178 1727-1731 W 21 st Street CHICAGO, ILL. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII UP? 1 A Yuiroslav Weekiy Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMON VVE ALTU i NO. 1650, PublUh.d W*«kly at 2301 So. Lawndalo Aft. CHICAGO, ILL., April 26, 1939. VOL. XXXIV. Mtiy Manifesto Of The Sorioli*! Pnrtv I . S. A. VVorker« of America! VVhether vve come frotn factorie«, mineš, fielda or office* —vtfhother we vviofk in Ciity oar co»uirtry, on land or sea— May First is OLTR DAY. It vwan first dedicated bo the caruee of labor by organized vvorkers in the Utnited State« during their heroic struggle for the 8-hour day. It was consecreted by the blood of the Chicago Haymarket m&ntyTs in the '80s. It has since become the Labor I>ay of the intemationad vvorking clafcs. MAY DAY symjbolizes our hopes and our airnu for a vvorld free of poverty and unemployiment, fascism and war. In the past year much has oceurred to throvv tcrror into tho hearts of mi 11 ion« in every land. Fasckam has marched along the roa>d of capitalist natkanalism to enslave nevv millkrnu, robbing them of their liberties, vvbripping them with the la.he* of tyranny aoid starvaAion. Despite ita broitality, hovvever, fascism has been unable to iiuench the flames of vMorking-class revolt. ln Gennany, ltaly, Aaistria, Czechoslovaikia, and blood-drenohed Spain today, the rev\>luftk>nary vvork eni are cantiniuing their underground stru«g-glefor the reatoration «hment oTa vvorkers* vvorkl. Spuming ali forms of totalitarianism— v^hether 44rig»ht" or "left"—they are the true heroes of dem«-oracy and human ity, Oemonstrate on May Day Against Fascism! For VVorkers' Democracy! For a VVorkers' VVorld! HIFLItTIOVS Roosevelt To The Dictators By RAYMOND S. HOFSES It occurs to me that the reason vve, who are "safe" in America, fall to appreciate the folly of the many vvars whk*h have been going on for the past ten yean, as we)l aa the wara that threaten, is because vre think of nations instead of individuala. Yet •vtry nation is nothing more than a large number of individuals, each with personal interests, personal feal-ing* and personal lives to sacrifke. No matter how great the issue ap-penrs on the surfacc, when a soldler get« a bullet between his eyes that puts an end to the entire matter—-so far as he is concerned. I believe if we'd think about Anton Bilka instead of Rumania. Ludvrick Ijcvrandovraki instead of Poland and Ilop Lee instead of Chirta we'd agree that Anton, Ludvrick and Ix*e are a set of hUnkety-blank fools when they permit themselves to be homswoggled into fighting and dying to preserve a nationality which ha« meant nothing more than the most abject poverty. • I reeall a stor.v vrhich n ttumantan-born American citizcn told me with tears in his cyes. "The people were so poor," he de-clared, "that when the soUiters pasaed through our village in their fine uniforme everybody came out vrith buckets in the hope of gathcring up horse droppings with vvhich to fer-tilize the sorry patehe* of stony ground they called 'farma.' Some- RESPONSE TO SPRING SKimp Appropriation For The WPA CLEVELAND, O.-—April showers vvill bring vvith them the May Day celebratlon of Socialist "Zarja" and Branch 27 JSF. guiulay, April 30, ia the day; 3 P. M. ia the time; 25 centa in advance is the priče for the thrifty, white the laggards will pay 40 centa at the box office. Yes, sir, the nevr K>w priče vrill enable every vvorker, regardlesa of how low his financial standing may be, to come to the SND on St. Clair and make the May Day nffnir a crovvning success. "Zarja" vvill be on hand vvith a new seleetion of songs, among them the c lasa le "V »pomin Ivanu Cankar- j«." The title speaks for itself. A light, and humorous song, entitled "Tmica," vvill bring childhood mem-ories to that part of the audience born in Europe. "Slava Dal«" will be one of the worker'a *ongs to add variety. Of course, in »pring a young man's fancy tu ms to thoughts of love, consequently, a song of romance named "Lahka No*" vvas added to complete tke bili by the mixod chorus. The much improved women's chorus vvill present a harmonious arrangement of the "Glovvorm" im Englkb. Also partiei|>ating in the May Day affair, vvill be members of the Czech singing society "Vojan" vvho vvill present a dance called "Beseda," vvhich vvill add greatly to the program. A brother-and-SMter act wil! be performed by Sally Strumbel and Eleanor Lazar. Duets, of vvhich there are quita a few, will be rendered by times," he added, "thcy didn't even Jenme ,»rruM.k ,nd Vakrla Wess; Frank Elersich and Katherine Jur- President Roosevelfs letter to Hitler and Mu welcomed by the peoples of the vvorld, including large numbers in Germany and Italy, and the labor and Socialist movement in ali nations. hands and carried it home in their a pro na." M v Rumanian friend explained that the good soil in his native land was ffff ^ff H! , o\vne-l by the aristocracy who had It is an extraordinary event in world history vvhen the head fencei| jt jn.M private "esutes." Turkman; Albert Katar and Andy Turk man; trio—-Jotephine and Elsie Turk and Jennie llendershutt; šolo« by Jennie Peruaek and Victoria Poljšak. 8omething different vvill be the musical dramatization "Snubači." Among the speakers vvill be Etbin Kristan and John Sommerlatte. "In Heaven and Earth" looks like a very promising play. Centering about the plot of "War, what for?" the events take plače in a college within a period of four yeare in the near future. Ray Maynaid (Tony Klersich), editor of the gchool paper, is deserted by the girl of his heart, Nonna (Sue Pakis) and his «taunch friends, BiH Williams (Andy Turkman), Jimmie (Frank Elerskh), and Johnny (Ralph Polahak), vvhen he continues hia erusade for fteace after a war breaks out and tht United States enterz. Four years latar, after suffering untold hardships, Rav is visited by the ghosts of his three pals vvho have been killed and now return to teli him of the falla* cies of war. Norma returns to him alive, and together they pledge them-:>elves to work against any posaibili-ty of zuch a thing happtning again. Frank Kacar as the **Dean" is very impressive, and Johnny Slosar does vvell as Professor. The crowd is composed of the rest of the younger people in Zarja. Help labor show its solidarity by coming to see us at the S.N.D. on Sunday, April 30, at 3 P. M. Dancing in the evening te Frank Barbic's orehestra. Andr«w Turkman. of one nation asks the heads of tvvo other nations vvhether they will agree not to destroy the independence of 31 other nations. The mere request is an indietment of the two dictators. They have swallowed up four nations, and that fact gave point to the Presidenfs request in the name of 31 other pro^peetive vietims. The tone of the fascist press, especially Mussolini's kept joumals, indicate that Hitler's speech on April vvill be more cautious and less bombastic than his other performances, and that it vvill not be acceptance of a vvorld conference but will state demands as a condition for participation in sueh a conference. Museolini has forecast this attitude by announcing a ten-year iprogram oi inereased armaments. Whatever may be the fascist answer, the two gangsters face a world encirclement as a result of the Presidenfs letter. They have Consolidated vvorld opinion and resources against them. Even their Japanese ally novv recoils at a military allianee with them. We have reached the peak of the vvorld erisis. The road is open for scaling dovvn armaments, breaking of trade barricrs, equitable apportionment of ravv materials and the organization of a vvorld league more effective than the one that issued out of the VVorld War. It is also open to another bloody shambles. The Rome and Berlin tenorista can decide vvhich road it shall be and their ansvver next vvcek vvill constitute that decision. —Nevv Leader. Walkout of Ali Soft Coal Miner s Threatened Novv it appears that "Rumania" may be called upon to fight and that Anton Bilka wil! be offered the glort-ous opportunity of stopping gather-ing manure and, himaelf, becoming fertilizer at the cannon'a mouth! It may look ali right to him to em-brace thst opportunity. But from the distance of three or four thousand m i les away what I think ia: *'What a fine buneh of suckers those Rumanians vvould be to give a tinker's damn whether they are ex-ploited and enslaved by felkm Rumanians or by neighboring Nazis!" Even without the understanding that, in the next war, they are to be the pawns of intarnational capital, it would seem to me that the differ-ence betwcen the nationa1ity of an exploiter ia not an issue which should arouse the patriotic frenzy af s slave, e In industrial Atnerka we don't gather manure for farms. Here ap-proximately a third of our population lives meanly on some form of relief. But here, too, it seems to me that some bargaining vvould be in order before the John Umith* and Henrjf Brov»ns vvho live in side streets and on tensnt farms throughout the nation consent to lay dovm their lives in a trar to prezcn'c "our chillza-tion." The fact ii that the people vvho vrill be asked to do the bleeding have had too meager a *hare of the ciriHzation vvhich ia to be preserved. I maintain that they are justified in asking more — much more!—as their priče for With 320,000 bituminous coal miners stili idle and the nation's coal »upply rapidly dvrindling. the United Mine Workers of America have threatened to order a vvalkout of aH soft coal mine* in the country May 4 unlcss the operators have granted them a nevr vvorking contract before then. Subcommitees representing both the UMW and the Appalachian coal operators have been unable to break the deadlock on terms of a new contract to replace the agreement vvhich cxpired on midnight, March 31. It has been estimated that 1,000,-000 men already have been idle in the railroad and other industiies by the lack of coal shipments and short-age of fuel. Negotiations have been deadlockcd by the union's demand for the elimination of so-called penalty clauses from the proposed nevv vvorking contract. The clauses impose fines of $1 to $2 a dny for each miner vrho stri kes. A complete shutdovvn of the soft coal lndustry vvould leave the 125,000 anthracite miners of the northeastern distriet of Pennsylvania producing the only coal. The country consumes 7,000,000 tons of coal a vreek. The anthracite miners' contract expires April 30, President Roosevelt ha" been asked to intervenc but the cnly federal aetion so far vras taken last vreek by 8ecrctary of Labor Frances Perkins, vrho sent J. R. Steelman, head of the departmenfs dlvision of conciliation, to Nevr York to confer vrith the ne-gotistors. PMWA Will If nor« Call Approximately 80,000 AFL-af-filisted bituminous coal miners "vrill ignore" the May 4 »trike call isaued in Nevr York by the ClO-United Mine Workers of America, Joe Ozanic, International president of the Progress- .„ . . , ; saving anything. If thia nation enters ive Mine Horkrrs of America, said. »nother vrar it won*t l»e Amciica Ozanic *aid the strike call, to take that's fighting and sacrificing. It wlll effect unlesfl Appalachian mine ovvn-1 ^ the john!l 8nd Henrys of the lovrer ■ contract^ with the third. And lhcy shou|d deitmnd a greater »take in the thing they are preserving than the ecenomic slavary and poverty vrhich have been their lot in this land of a fcw million-dollar incomcs. UM VV before that date, vvill not af-fect nearly 60,000 members of his organization in the Appslachian field and an additional 20.000 novv vvorking in Illinois and Kentucky. Ozanic said his organization al-ready had notified the Appalachian producers that the PMWA novv rep-resents s majority of their vvorkers and demanded a meeti.ig vvith the wnge negotiation committce. "If the Appalachian producers do sign a contract vrith the United Mine VVorkers vve vvill invoke provisions of the national labor relations act to prove that the PMWA is the rightful collective bargaining agent in that aica," Ozanich declared. HIGH-HEARTED EXILES VVritUn for "Labor" by A LICE THACHER POST Courage is our ship, Gaycty our sails, Fortitude the sailormen Weathering thro* the gales. We come from lands of doom, Crowded and oppressed, Svvept westward by the ancient urge Upon the ancient quest. But should vve find no land Where souls of men are free, W*» hereby register this vovr: That sueh a land SHALL BE! Courage is our ship, Gaycty our salls, Fortitude our sailormen Riding dovvn the gales. Music washea away from the soul the dust of every-day life. — Auer-bach. Wagner Assails Foes* iltiarks On Labor Aci Firm oppositioa to the attempt« of ceeding to protect his i ight to or-the National Association of Manu- ganize and bargain collectively, a facturers, the U. 8. Chamber of Com-1 right theoretically recogmztd by our merce, and their agenU in Congreas law for 100 .vears. To call thi» act to deatroy the Labor Relations Act 'unfair' is to my mind to evince a vras voiced by Senator Robert F.! čase of economic astigmatism." Wagner, father of the act, in his tea- ..... z ONE.minute TE$t Senata Labor Committee. Senator Wagner> long and careful analysis of the propoaed changes, prefaced by a detailed survey of the conditions that led to the t>asaage of the act, concluded that most of the amendments are aimed at destruetion of the aet rather than, as their spon-so rs pretend, at its improvement. The outcry against the act heard from every reactlonary side should not be allovred to stampede Congress Into changing it, he declared. Every piece of social leffislation ever pasaed has had the same outcry raised agkinst it, precisely by tho»e most opposed to giving labor a fair legislative break. . Wagner's testimon.v fully ansvrered the hostile charge that the act is "un-falr," that it is "biased" in favor of tke vvnrker«, that rm|»k»yer3 and the public "suffer" from its operation». The employer has plenty of pro-teetion novv, he pointed out, and ali the Labor Act does is to redress this unbalanccd situation by guarnnteeing the vrorker the right to organize and bargain collectivelv. "In addition to a legal «ystcm vreighed heavily in his favor, the em-ployer has at his disposal superior economic staying )M>wer, more money, better legal counsel, and better ac-eess to the Instruments of public opinion," he said. "Against ali tkis. the Labor Act givea the vrorker nothing but the right to institute a lengthy legal pro- 1. VVhat is the English cquiva-lent to the American dime novel? 2. In what position should a person vvho has fainted b« placcd vvhen given first aid? 3. Hovr does a rower "feather his ©ara?" ONE-MINUTE TEST ANSWER5 1. The "penny dreadful." 2. The head should be placed lovrer than the feet. 3. By turning them parallcl to the vvater on his return stroke, to de-crease wind resiatance. There will be stacks and stack« of money for inereased armament, but the senate and hou^e decidcd to throvv hundreds of thousands of unfortunates off the VVPA in order to save moncy. The president asked for $150,000.000. It vvas vvhittled down to $100,000,000 by the house and vvas mes«aged to the senate in that form. There Senator Pepper moved that $50,000,-000 be added to the appropriation. This fcmendment vvas re-jected by a vote of 49 to 28. Even "Dear AlbenM — Senator Barkley vvho is the senate Democratic leader and the customary mouth piece of the administration in that bod direct the campaign< of organi-; »ed dcHtruction and mas.« murder that go by the name of vrar are held in the highest esteem. The militarv departnifnt receives large r appropriations than any other "ingle itein of public expense. The physical equipment of the vrar-mak-ing departments is maintained on a CAN'T GO TO EDGE AND STOP !es not believe there is anv great danger that thin country ia | about to Ik- plunged into vvar. Ncver-huge, cxtravagant scale. A single; thelesN it is disturbing to find men battleship novv cost« about $70,000, -000; eruisers and destroyers, propor-tionatcly less. Into ali of the 760 ship» that make up the U. S. navy there goes the best material that money vrill buy. VVealth For Dostruction The U. S. navy has just isaued a vvho should have some sense of res-pomcibility declaring in congress, in the public prc»», and over the radio, that America should engage in another erusade to "make the vrorld safe for dcmocracy." True, most of these gcntlcmen say they do not wish us to actually go to vvar. ».ut vvould l>e satisfied of vve "do report shovving the property invest-1 everything short of vrar." This kind ment in naval »pparatus for the year 1038. The largest single item is $1,-072,000,000 for ships. Naval stations have an estimated value of $785,000,-000. The total investment in the navy on June 30, 1938, vras $3,664,000,-000. of *ophi*try is unvvorth.v of men vrho would like to be considered states-men. History proves, that a nation can seldom go to the edge of vvar and stop ♦here. It vvill be lemembvred that many of the members of congress vrho The U. S. has on!y recentl.v become voted for the declaration of vvar a !*OI*,d P°wrr* ®ftween 1794 against Germany 22 years ago in I and 1916 the total expenditures on the navy vvere $3,#00,000,000. Be-tvveen 1917 and 1938 expenditures were $13,000,000.000, or four times aa great during the pa*t 21 year» as during the previous 123 vears. The U. 8. is only one of the seven gteat naval powers. The British fleet sisted we vvould never send a soldier to Francc, that our help vrould be confined to furnishing money and supplies. . We ali kno\v what hanpened. One hundred thousand of our boys died, more returned In a condition vrorse than death. We spent approximately is slightl.v large i than the American. $50.000,000,000, and we aequired » The Japanese fleet is somevrhat bost of economic vroes vrhich have smaller. But In ali seven of the coun-1 plagued us ever since. tries vrith aufficient vvealth to af - ■ What did we gain? A peace vrhich ford big navies, a huge apparatus is has probab|y produced more armed maintained and is novv being rapidly j confliets than any other aimilar docu-enlarged to protect and extend the; ment ever drafted by the hand of vested Interests of the various ruling i man. class groups There is nothing to indicate that are the billions »ecured for i our associates in the great conflict naval construction and expansion? By making guns instead of butter. The present arms race In the rlchest •s vvell as in the poore»t nation« I« financed by k>wering the standard of living of the masses. War Brooda War War-making may be the greateat of ali sports. It certalnly ia expen«lve were particularly gratcful for the »acrifices we made. They not only re-fused to pay,the debta they ovred us, but they now consider it bad taste to even mention It. We did preserva our democratic form of government. If vre become involved In another conflict, vre may lo«e even that precious heritage —Labor. ... i" > ,.. ui. ,, 'a,- ' a......' iriiiiiHiiSii 1' ,, imM, iliiiti \ H