CELJSKI TEDNIK СеЦе, 16. februarja 1962 Leto XII. štev. 7 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO RESNA IN ODGOVORNA NALOGA liahajamo se v obdobju Hvmhnih razprav o razvoju naiega gospo- darstva v letošnjem letu. Smer- nice o gospodarskem razvoju naše republike so že znane, prav tako smernice resolucije o gospodar- ifcem razvoju celjskega okraja, o katerih so pred dnevi razpravljali ГМ razširjenem plenumu Okraj- nega odbora Socialistične zveze. O teh smernicah pa bosta danes гаг- mravljala in sklepala tudi oba gbora Okrajnega ljudskega оат boro. V prihodnjih dneh in tednih p0 bodo tudi v naših komunah ^zpravljali o občinskih družbenih «ienih in proračunih. Letos bo potrebno bolj. kot kdaj- koli poprej zagotoviti za tolma- éenje in izpolnjevanje družbenih tdanov aktivnost čim širšega kroga oroizvajalcev in volivcev na sploh. bi to dosegliy bo potrebno pri tem predvsem poživeti delo or- ganizacij Socialistične zveze, sin- dikata in drugih množičnih orga- nizacij. Ker nas čakajo letos v gospodarstvu izredno važne in 0dgovome naloge, ni bilo le slu- čajno, da so na zadnjem okrajnem plenumu Socialistične zveze po- udarili velik pomen predvsem subjektivnih sil pri izpolnjevanju letošnjih planskih nalog. V letošniih ptanih bodo morale komune in gospodarske organiza- cije zagotoviti izpolnjevanje pred- vsem treh bistvenih nalog: Pove- iati in izboljšati proizvodnjo, da hi te čim hitreje vključili v med- narodno delitev dela, dalje, dvig- niti produktivnost dela, ki je lani nekoliko zaostala, zlasti če jo pri- тегЏто z izrednim porastom asebne potrošnje v okraju, in končno, storiti vse za povečanje izvoza, kar pravzaprav postaja že skonomska nujnost. Ker je v današnjih pogojih plavni regulator proizvodnje tr- iišče, je za gospodarske organi- zacije predvsem važno, da posve- tijo vso pozornost racionalni in kvalitetni proizvodnji, izpopolnitvi tehnoloških procesov, iskanju no- tranjih rezerv in zmanjšanju pro- izvodnih stroškov. Le tako bodo lahko naša podjetja vzdržala v vedno hujšem konkurenčnem boju na domačem in inozemskem trgu in se vključila v mednarodno de- litev dela. Na tem pa je naše go- spodarstvo močno zainteresirano, saj s tem uravnovešamo našo zu- nanjetrgovinsko bilanco, hkrati pa zagotavljamo devizna sredstva га uvoz reprodukcijskega materi- ala, ki ga za nadaljnji razvoj proizvodnje nujno pottrebujemo. Celjski okraj je pri izvozu v slo- venskem merilu nekje na prvem mestu, vendar posamezna pod- jetja še vedno premalo skrbijo, da bi povečala izvoz, čeprav je možnosti še dovolj. Ker za vse potrebe primanjkuje. »redstev, bo letos še posebej važ- no, da bodo v komunah in gospo- darskih organizacijah objektivno in pametno presodili, kje in zakaj bodo vlagali investicijska sredstva, da bodo kar se da racionalno iz- koriščena. Pri tem naj poudarimo, da je letos prioritetna naloga celj- skega okraja kot skupnosti komun predvsem pri reševanju šolstva v Celju in zdravstva, hkrati pa bo potrebno podpreti gospodarsko "lonj razvite komune, da bi čim prej nehale biti breme bolj raz- vitih občin. Prav iz teh razlogov 00 potrebna zelo tesna koordina- c')a nalog in sredstev pri izpol- njevanju smernic resolucije o tospodarskem razvoju okraja. /haloga občinskih odborov So- ^aUstične zveze in občinskih sin- dikalnih svetov bo, da bodo s «jnernicami te resolucije in ob- ^^nskimi družbenimi plani in pro- ^*cuni seznanili občinski politični antiv in vsa politična vodstva v posameznih krajih in gospodarskih ^^Oanizacijah. Le tako bodo vo- 'wci na zborih volivcev in proiz- ^ajalci v delovnih kolektivih kva- "tetno razpravljali o planskih na- »ooah v komuni in jih tudi uspešno spolnjevali. -ma- RUSKI KOMSOMOLCI v VELENJU Tričlanska delegacija Komso- mola pod vodstvom P j otra Reše- tova — predsednika komiteja mladinskih organizacij SZ je pred dnevi obiskala Velenje. Goste in- njihovo spremstvo sta sprejela predsednik šoštanjske občine Pe- ter Sprajc in sekretar občinskega komiteja LMS tov. Strban. Gostje so si ogledali Velenje, površinske naprave na novem ja- Sku v Prelogah, termoelektrarno v Šoštanju in se posebej zanimali za kulturno življenje. PREDLOG HESOLUCIJE PRED OKRAJNO SKUPŠČINO Živlieniska raven in proizvodnost v SORAZMERJU Danes je bil na seji Okrajnega ljudskega odbora obema zboroma predložen predlog resolucije o raz- voju celjskega okraja v letu 1962, kar je razmeroma časovno precej zgodaj v začetku novega gospo- darskega leta. Predlog resolucije kakršen je bil dan v razpravo odbornikom obeh zborov, ne vsebuje nobenih senzacionalnih postavk. Kakor je razvidno v predlogu, naj bi bilo težišče prizadevanj posvečeno so- razmernemu povečanju proizvod- nosti in izvoza, to pa s ciljem, da bi na ta način vzporedno ter so- razmerno naraščal tudi družbeni standard prebivalstva. Družbeni bruto proizvod in na- rodni dohodek naj bi se v letoš- njem letu povečal za približno 13 odstotkov. Po panogah naj bi to naraščanje proizvodnje in do- hodka doseglo: — industrija 13 odstotkov, kme- tijstvo 11, gozdarstvo 11, gradbe- ništvo 13, promet 16, trgovina 14, gostinstvo 24 in obrt za 11 od- stotkov. V teh panogah naj bi bruto pro- izvod dosegel največje skoke v kmetijstvu in sicer v družbenem sektorju, kjer bi z ustanovitvijo agrokombinatov in razširitvijo zemljišč v tem sektorju za 1800 hektarjev dosegli povečanje kar za 46 odstotkov. Velik skok naj bi storila tudi panoga prometa, ker bi samo- po- štne usluge z avtomatskimi cen- tralami v Žalcu in Velenju ter te- leprintersko mrežo dosegle pove- čanje dohodka za 23 odstotkov. Zelo velik napredek pa bi po predlogu resolucije morali doseči v gostinstvu in to s 24 odstotki povečanja bruto proizvoda. Pri tem predlog računa predvsem na povečanje iniciativnosti lokalnih faktorjev, ki bi morali poživiti predvsem turizem, tako tuji kot domači, vanj vključiti vrsto vab- ljivih turističnih dejavnosti od lova, skrbi za rekreacijo delov- nih ljudi vse do izletniških in po- čitniških aranžmajev s tujino. Predlog resolucije predvideva vzporedno in vsklajeno nara- ščanje družbenega standarda s produktivnostjo in rastjo proiz- vodnje. Produktivnost naj bi se v povprečju povečala za okoli 10 odstotkov. Letošnja investicijska vlaganja bi bila v prvi vrsti namenjena gradnji objektov družbenega standarda (šole itd.), med gospo- darske investicije pa plan v prvi vrsti vnaša gradnjo »Energokom- binata Velenje«, nadaljnjo rekon- strukcijo nekaterih industrijskih podjetij, investiranje v kmetij- stvu pa bi zajelo predvsem po- trebe bodočih kmetijskih kombi- natov za nakup zemlje, gradnjo hlevov in za opremo. Po predlogu naj bi se obseg negospodarskih investicij povečal za 20, gospodarskih pa za 17 od- stotkov, kar z drugimi besedami pomeni 4 milijarde za negospo- darske, 10 milijard pa za gospo- darske investicije v okraju za le- to 1962. Podrobnosti o omenjeni seji bo- mo priobčili v prihodnji številki. VISOKI GOSTJE Pred dnevi so obiskali Velenje visoki gostje Edvard Kardelj, Petar Stambolić, Franc Leskošek, Mi- lentije Popovič in Miha Marinko. Slednji je po kratkem razgovoru odšel, ostali štirje pa so si ogle- dali novi jašek v Prelogah in nad površinske naprave, nato pa še novo Velenje. Po ogledu so visoki gostje prisostvovali razgovorom o nadaljnjem razvoju velenjskega premogov- nega bazena, katerega perspektiva je v energokemičnem kombinatu. Iz razgovorov, je bilo raz- vidno, da bo že letos izkoriščeno za 3,5 milijarde investicijskih sredstev za začetna dela pri gradnji tega kombinata. Na sliki visoki gostje pred odhodom v jašek. ZAČETEK... KONEC! Ce je PRAVILEN ZAČETEK JE LAHKO BREZ VECJIH TE- ZAV PRAVILEN TUDI KONEC oziroma USPEH prizade- vanj. OD napačnega ZA- četka PA GOTOVO TO NI M02N0. Pred dnevi sta oba zbora Ob- činskega ljudskega odbora v Ce- lju razpravljala o razvoju trgovi- ne v celjski občini in o nekaterih razvojnih predlogih gostinstva. To so poleg obrti, o kateri so razpravljali na zadnjem zaseda- nju, gospodarske panoge, s kate- rimi občani-potrošniki imajo ne- posreden stik. Razumljivo je, da 50 zaradi tega naj smotrnejše re- šitve edina alternativa, in sicer tako. da je potrebno upoštevati potrebe in zahteve potrošnikov in mesta nasploh in šele nato prilagoditi potrebe in predloge o reorganizaciji v teh panogah. Tako so odborniki bili mnenja, da je v vseh treh panogah po- trebno upoštevati in omogočiti konkurenco, in sicer ne toliko v smislu finančne konkurence — oziroma konkurence s cenami artiklov in prodajnih predmetov, temveč bolj konkurenco glede po- strežbe, povečanja izbire in po- dobno. Odborniki so celo pouda- rili, da različne cene za iste pred- mete ob isti kakovosti ustvarjajo vtis nesolidnega poslovanja. Ta ugotovitev dobi še neugod- nejši značaj, če se cene (na pri- mer v trgovini) ne ujemajo s ce- nami v drugim mestih, zlasti če so višje od maloprodajnih cen v Ljubljani. Namreč v teh primerih potrošniki, kadar gre za nakup potrošnega predmeta večje vred- nosti (avto, televizijski sprejem- nik ...), pač preprosto kupujejo te predmete v Ljubljani ali tam, kjer jih dobijo ceneje. Kljub stroškom za potovanje in prevoz je za potrošnika kupljeni pred- met še vedno cenejši. Razen tega pa tedaj nakupijo v Ljubljani, Zagrebu ali kje drugje tudi dru- ge potrošne, predmete, ki so ce- nejši, a zaradi stroškov ni kazalo zanje iti posebej izven Celja. Ta- ko je po grobi ceni v lanskem le- tu porabljeno v drugih središčih preko milijardo dinarjev za na- kup potrošnega blaga. Razen te- ga se je v tem obdobju zmanj- šal priliv sredstev iz sosednih občin, in sicer prav zaradi iz- boljšanja trgovinskega omrežja v večjih središčih celjskega okraja. S specializacijo trgovine in raz- vojem ter ustanavljanjem novih obrtnih obratov so namreč v šoš- tanjski občini, v žalski in deloma tudi v ostalih močno zmanjšali priliv kupcev v okrajno središče. Glede gostinstva so odborniki podprli predlog, da je potrebno ločiti družbeno prehrano od red- nega gostinstva. Tako bodo v Ce- lju odprli novi obrat družbene prehrane v Gaberju, kateremu bo priključena tudi restavracija Pošta in Ljudska restavracija. Odborniki so bili tudi mnenja, da je potrebno vse spremembe, ki naj koristijo potrošniku, izvajati premišljeno in s poudarkom. Vsak prenagljen ukrep in brez sode- lovanja kolektivov — morda celo proti njihovi volji — je namreč gotovo pogoj, da uspeha ne bi bilo -mi Preživeii borci XIV. di viziie so SE SESTALI Okrog sedemdeset preživelih borcev XIV, divizije, ki so se pred osemnajstimi leti udeležili zmagoslavnega pohoda na Štajersko, se je v soboto zvečer zbralo v 2elezničarskem domu na Po- horju. Poleg svojcev preživelih borcev so se tega velikega srečanja udeležili tudi sekretar OK ZKS Maribor Miloš Ledinek, predsednik OLO Maribor Jože Trrmšek, Narodni heroj Janez Hri- bar, sekretar obč. komiteja Slovenj Gradec Ludvik Pušnik in predsednik okrajnega odbora ZB Ma- ribor Stane Bizjak. Pozdravni govor je imel p. polkovnik Aleks Butara, nakar so se vrstili številni govorniki. Po svečanem delu pa so se vsi prisotni veselo zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Na sliki: namestnik komandanta XIV. divizije narodni heroj Vidmar Tone-Luka obuja spo- mine na težke pretekle dni in poziva udeležence, da bi še večkrat priredili podobna srečanja. za čas od 13. do 20. februarja Poslabšanje vremena bo trajalo ves teden, lahko pričakujemo ne- kaj padavin. Pomembnejših traj- nih ohladitev pa še ne bo. dr. v. M. Dobrna siavi Vsako leto množične át~ ganizacije i>od vodstvom krajevne organizacije Zveze borcev v Dobrni prirejajo svečanosti v okviru krajev- nega praznika — 16. febru- arja. Tudi letos so bile v tem kraju ob obletnici tež- kih bojev legendarne Štiri- najste divizije na Basališču spominske svečanosti. Le-te so trajale tri dni in so za- jele ves obširen teren Paš- kega Kozjaka, kjer je pri- zadevna organizacija v pre- teklosti uredila številna grobišča, odkrila mnoge spominske plošče ter posta- vila več spomenikov. Svečanosti so se začele v sredo, ko je v Dobrni v zdraviliški dvorani gosto- valo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s «-He- roico.» Istega dne so na poti po sledovih Štirinajste di- vizije kremile partizanske patrulje, ki so na svoji poti obiskale partizanske hiše, kraje borb in prizorišča, kjer so pred osemnajstimi leti pokopali v juriših pod- legle junake. Partizanskim hišam so patrulje ponesle p>ozdrave ter spomenice, na grobove cvetje in partizan- sko pesem. V četrtek je bila v Dobrni svečana akademija, na ka- teri je sodelovala tudi šol- ska mladina s pesmijo in recitacijami. V petek pa so se patrulje vrnile in v Dobrni je pri- pravljen zanje svečan spre- jem, saj so udeleženci po- hoda v imenu celotnega prebivalstva ponesli po zgo- dovinskih tleh strmine Paš- kega Kozjaka izraze globoke zahvalnosti vsem padlim junakom. -k e CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 16. februarja 1962 POGLED PO SVETU Spet je za nami dnevnik sedmih dni, vrsta dogodkov, ki so se zgo- dili, rekli bi, na dosedanjih tirih. In komentar? Težko je soditi, lažje je razumeti. Svetovno znani Ca- mus celo pravi, da je to drugo celó najvažnejše opravilo peresa. Isti Camus pa tudi pravi, da prizrm samo dve aristokraciji: ari- stokracijo dela in uma, ti dve bi morali svet voditi, enakopravno, ne da se ег\а drugi podrediti Delo in pameti Imenitna parola, po- sebno, če jo postavimo pred stra- sti, ki v njihovem ognju zgorevajo pametni koncepti o ureditvi sveta. Znameniti angleški sociolog Hob- bes je v »Lewiathanu« zapisal, da je največja dobrina jezika v tem, da z njim zapovedujemo in po- velja razumemo, jezik je pač sredstvo močnega. Stari Hobbes bi še danes našel med politiki pri- staše takih nazorov. Mimo teh in takih zapišimo splošni komentar v luči dveh domačih dogodkov preteklega tedna. Najprej potovanje predsednika naše države: Po beograjski konfe- renci ugotavljamo okrepljen odpor tistih, ki se nočejo sprijazniti z mirnim sožitjem med narodi, am- pak jim je vsako sredstvo dobro, samo da se večajo medsebojna nasprotja. Nekdanje kolonialne Sile s svojimi izkušnjami podpihu- jejo notranja nesoglasja v mladih državah in se njihovo delo jasno kaže v Afriki, na Bližnjem;' in Srednjem vzhodu, v Aziji in La- tinski Ameriki. Predsednik Tito je zdaj nà obisku V eni od držav, ki je zaradi tega delovanja nek- danjih kolonialnih imperijev v zadnjem času močno prizadeta. Titova beseda je znana vsemu svetu: Rešitev je v medsebojnern sodelovanju, v vzajemni pomoči, v razumevanju enakopravnosti med narodi in enakih pravic sle- hernega člana človeške skupnosti. Umetniško besedo istega duha pa je pred več ko sto leti povedal Prešeren v svoji Zdravici, ki je v klasični obliki zopet politični program, zapisan na naši zastavi. Sovjetski predlog o svobodnem Berlinu, torej o treh Nemčijah, ZDA niso sprejele. Zahod v no- benem primeru ne bo izpraznil Berllrm, vsak predlog pa mora vsebovati tudi, kako bo Zahod z Berlinom vzdrževal zveze. V Za- hodni Nemčiji so sovjetski predlog sploh z ogorčenjem odklonili. Kontakt med Gromikom in Thom- psonom se je toliko Jcot pretrgal, vendar sta se porwvo sestala in vse kaže, da bo ta stik še trajal. Francija in Alžir — dve sve- tovno važni vozlišči svetovnih na- sprotij! De Gdulle je v zadnjem govoru izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do pogodbe, obenem pa ob- sodil Salanove ljudi, češ da nišo vredni, da bi bili Francozi. De Gaulle je zoper integracijo Ev- rope, ki bi pomenila propad Fran- cije, in je za ermkopravno zavez- ništvo z ZDA. Notranja blokovska nasprotja v tem nazoru imajo svoje reflekse tudi v alžirskem vprašanju. Sodeč po de Gaullovem govoru se bo v Franciji moralo kmalu odločiti oboje: Alžirska ne- odvisnost in odstranitev profa- šističnih elementov iz politične stvarnosti: Dogodki po govoru pa kažejo, da francoska vlada ne ra- zume položaja ali ga noče razu- meti. Argentinski predsednik je kriti- ziral 14 držav, ki so na konferenci v Punti del Este glasovale za iz- ključitev Kube iz organizacije ameriških držav (OAD). »-Manj naj bi govorili o usodi enega ekstremističnega šefa, ki se je od- ločil za politični sistem, tuj ame- riškim narodom, in več o bodoč- nosti skupine nezadostno razvitih držav-'-, je dejal. Kritiziral je ame- riške monopole, ki jih je že Eisen- hower označil kot nevarne za svo- bodo in demokracijo Američanov. To je vse sicer daleč od nas, kaže pa, kako je danes svet postal majhen in kako ga je poleg dru- gega povezala tudi borba za ne- odvisnost narodov in za enako- pravnost med njiimi. Jezik kot sredstvo močnega, ki zapoveduje, postaja tudi sredstvo tistega, ki je zatiran, zgodovina piše novega Lewiathana. Argentinski pred- sednik se je sicer moral ukloniti svojim generalom, toda na ame- riške sankcije zoper Kubo med drugimi Kanada tudi še ni pri- stala. Rusk pa je moral priznati, da je bil ameriški pritisk na našo državo v zadnjem času moralno neutemeljen. ZDA ne bodo mogle uveljaviti svoje hegemonije na svetu s sredstvi nekdanjih kolo- nialnih imperijev. T. O. PRVI SADOVI USPEŠNEGA DELA V sredo dopoldne, je bil redni občni zbor Celjske turistične zveze, zbor, ki je ponovno potrdil prav lepe uspehe na pod- ročju turisana, hkrati pa nakazal tudi nekatere neodložljive naloge. Dveletno delo Celjske turistič- ne zveze se lepo obrestuje in že kaže prve sadove. Zlasti lani je bil dosežen . izreden napredek v številu nočitev: 'Zadovoljiva je bir la pilanca domačega in prav raz- veseljiva, ocena tistega dela tu- rizma, ki, áo ga prispevali ino- zemski gostje. Né glede,na to; pa je ostalo še marsikaj neizpolnje- nega. Nič kaj Zadovoljiva ni slika turističnih investicij, pa tudi-ne- katerim komunam bi lahko očita-, li, da so storile premalo za raz- voj te pomembne gospodarske panoge. ■ . • Na uspehe, ki jih je dosegla Celjska turistična zveza so ugod- no vplivali ukrepi in akcije vseh turističnih organov, nadalje uspešno delo komisije za inozem- ski turizerh, pravilne akcije ko- misije za zdravilišča in končno izredno živahna propagandna de- javnost. K izredni bilanci pa so pripomogla tudi mnoga prizadev- na turistična društva, medtern ko je tistih^ ki so zamrla dosti manj. Pozitivno pa $e je pokazalo tudi sodelovanje Celjs:ke turistične zveze z Okrajnim ljudskim od- borom, Okrajno gostinsko zbor- nico ter Zvezo naravnih zdravi- lišč Slovenije, ki ima svoj sedež v Celju., Zelo pester in zanimiv je orga- nizacijski razvoj, ki je spremljal Celjsko' turistično zvezo; lepo utrdila in razvila so". se tudi dru- štva, ki so v .tesnih .stikih z druž- benimi organizacijami in podjet- ji našla pravo pot tudi do občin- skih ljudskih odborov. Seveda pa bodo morala turistična društva storiti več za vključevanje mla- dih članov v svoje vrste, saj'tu- rizem ni le stvar in naloga sta- rejših ljudi, temveč predvsem mladih. Nekaj več pozornosti bo treba posvetiti tudi kvaliteti dru- štvenega dela. Razvesljiva in pozitivna je ugotovitev, da se je razumevanje za turizean v haši javnosti lepo utrdilo ter, da so turistične or- ganizacije naletele na pristojnih mestih na v&č pomoči in razume- vanja kot kdaj koli prej. Zal, pa to ne velja za vse ljudske' od- bore. ' • Prav tako razveseljivi so dobr-i odnosi z zdravilišči, ki so V bi- stvu jedro celotnega turizma na celjskem območju. Naš domači turizem preživlja trenutno manjšo krizo, ki ne bo dolgotrajna, saj ima nešteto mož- nosti za nadaljnji razvoj. Kredi- tiranje ' opreme turističnih sob pri zaseljnikih je bil prvi korak na lenje), zdaj pa sé bo trebq za- vzeti, da bi se podobnih gradenj letih smo dobili nekatera zelo prijetna weekend naselja (Gor- nji grad, Mozirje, Prebold, Ve- lenje), zdaj pa se bo treba zav- zeti, da bi se podobnih gradenj lotile še gospodarske in druge or- ganizacije in na celjskem območ- ju zgradile svoje počitniške do- move. Nadaljnji razvoj turizma pa za- visi tudi od urejenih cest, od no- vih in sodobnejših kapacitet v zdraviliščih, pa tudi od boljših zdravstvenih naprav. Pa še ne- kaj — svoj delež k pospeševanju turizma morajo dati tudi gostin- ske gospodarske organizacije. -mb lože Jost- petdesetletnik Te dni se je srečal z Abraha- mom tovariš Jože Jost, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Celje. Rodil se je 12. februarja 1912. leta v Vojniku in je na do- mačem posestvu preživel tudi prva leta svojega življenja. Po- vejmo tudi to, da se je tovariš Jost že leta 1942. Vključil v na- rodno osvobodilno gibanje in da je ostal v partizanih do konca vojne. Leta 1943 je bil sprejet tudi v Komunistično partijo. Odtlej je življenjska pot tova- riša Jošta pogojena z velikimi de- lovnimi uspehi in nekaj visoikih odlikovanj priča o tem, da nje- govih zaslug niso poznali samo ožji znanci in prijatelji našega dragega jubilanta. Po vojni je to- variš Jože Jost opravljal številne visoke funkcije v javnem življenju in danes ga najdemo kot predsed- nika Okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Dela z enako vnemo kot je delal nekoč in med vsemi ti- stimi, ki se vneto zalagajo za hit- rejši razvoj našega družbenega življenja, zavzema nedvomno vidno mesto. Tovariš Jože Jost — ša na mnoga leta in še veliko delovnih uspehov. PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA LJUDSKE MLADINE UGLED MLADIH JE ODVISEN OD NJIHOVEGA DELA v torek je bil v Narodnem domu prvi pokongresni, sicer pa peti plenum okrajnega kc mite ja Ljudske mladine Celje. Za prvo pokongresno razpravo so izbrali problematiko mladih proizvajalcev v spremenjenem sistemu. Ko govorimo o mladih ljudeh, vedno trdimo, ali pa si vsaj že- limo, da naj bodo le-ti resnični nosilci naprednih idej, da naj tt svoje težnje razširjajo na ostale ljudi, da naj se borijo za vse, kar je napredno in v korist človeku in odpravljajo vse, kar temu na- sprotuje. Tako bi se morali tudi zdaj odločneje boriti proti neka- terim deformacijam razvoja na- šega družbenega življenja, proti birokraciji v nekaterih gospodar- skih organizacijah, šolah in dru- god, proti željam po trenutnem premoru v hitrem tempu našega razvoja, proti anomalijam pri, de- litvi osebnih dohodkov itd. Ena prvih nalog mladine je torej v tem, da se poglabljajo v proble- matiko sedanjega časa, hkrati š tem pa da odločno nastopa proti starim načinom gospodarjenja, jn , življenja na sploh. - ;'i Razprava na plenumu je poka- zala, da se mladi ljudje zavedajo, da uspeh novega gospodarskega sistema ni odvisen samo od, zu- nanjih činiteljev, temveč da je njegov smisel predvsem v večji aktivizaciji in usposabljanju de- lovnih množic za reševanje pere- čih problemov v gospodarskih or- ganizacijah v komuni. Ce hočemo torej doseči hitrejši razvoj de- mokracije pri nas, delavskega sa- moupravljanja, pa hitrejše reše- vanje problemov življenjskega standarda prebivalcev, se bo tre- ba marsikje spoprijeti s staro mi- selnostjo. In prav mladi ljudje, so rasli v novih pogojih, ki dru- gače razumejo pojem avtoritete kot nekoč, ki razumejo pojem enakopravnosti, soodločanja in podobno, bi lahko pri tem marsi- kaj storili. Izkušnje povedo, da se zadnji čas mladina v gospo- darskih organizacijah zelo zani- ma za probleme podjetja, ekonom- ske enote, delitve, decentralizaci- je itd. Zal pa se v konkretne raz- prave o teh vprašanjih še ne vključuje dovolj odločno. Zato bi bilo prav, da bi v tistih gospo- darskih organizacijah, kjer je to mogoče, ustanovili klube mladih upravljalcev, ki bodo mladino sproti obveščali o dogajanju v ko- lektivu. V razpravi so člani okrajnega komiteja Ljudske mladine, pa tu- di gostje, nek^ijkrat poudarili, da si mladinci sami ustvarjajo svoj položaj med starejšimi delavci. Med drugim so na plenumu go- vorili o materialnih pogojih mla- dih proizvajalcev. Le nekaj go- spodarskih organizacij v celjskem okraju je, ki gradijo samska sta- novanja, skrbijo za prehrano in prevoz svojih delavcev in podob- ne probleme, бе vedno pa je pre- cej takih, kjer se za te — na prvi pogled tako drobne, v resnici pa življenjsko važne — probleme ne zanimajo. Zaslužena priznanja Četudi je tako imenovani glasbeni del sporeda iz po- vsem nerazumljivih vzrokov odpadel, občni zbor Olepše- valnega in turističnega dru- štva v Celju ni utrpel na svojem dnevnem redu, niti na vsebini. Bil je verno zr- calo plodnega dela in odličen kažipot za prihodnja priza- devanja društva, ki živi in dela za turistični razvoj celj- skega mesta in njegovo olep- šavo. Društveno delo v zadnjem obdobju ter nekatere naloge je v uvodnem poročilu na- kazal predsednik Rado Jen- ko. Delovni program za le- tošnje leto pa bo slonel pred-, vsem v skrbi za olepšavo in ' ureditev mesta, v turistični I iniciativi in propagandi, na- dalje v vzdrževalnih delih na Starem gradu, v pobudi za izgradnjo rekreacijskih cen- trov, v stalni nalogi za orga; nizacije družabnih in zabav- nih, prireditev in končno prav tako v delu za svoje člane. Posebna naloga sprem- lja društvo že vse od obsto- ja v dajanju predlogov za ureditev nekaterih urbani- stičnih in komunalnih del in seveda v tesnem sodelo- vanju s pristojnimi organi ljudskega odbora. Na občnem zboru, ki ga je odlikovala plodna razprava, so nekateri člani upravnega odbora dobili priznanja za svoje desetletno delo v vod- stvu tega društva. Ta pri- znanja so dobili. Rado Jen- ko, Slavko Zorko, Viktor Godnik, Jože Pelikan, Ru- dolf Pibrovec, inž. Blaž Pri- stovšek. Riko Presinger, Alojz Rihteršič, prof. Cvetko Ščuka, prof. Zoran Vudler in Stojan Holobar. Razen te- ga so imenovali tovariša Alojza Rihteršiča za častne- ga člana. -ХПЈ Ekonomske enote, racionalizacija dela NISO PRAZNE BESEDE t*o obisfeiü J nekaterih krajev in kolektivov v Zasav- ju ter v Vel&pju so podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj, nadalje predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek ter član Zveznega izvršnega sveta Milentije Popovič v soboto dopoldne obiskali še kolektiv ■ celjske Tovarne emajli- rane posode. V njihovem spremstvu je bil tudi sekre- tar Občinskega komitejk Zveze komunistov Celje Tone Skok. ■iљm^.^'t¿¡^k.^'• Gostje so se; najprej ogle- dali tovarniške prostore, za- tem , pa, se razgovarjali s predstavniki upf9,ve poäjet- ja tef zastopniki organov de- lavskega samoupravljanja o nekaterih vprašanjih, ki jih je koljfektiv reševal v zad- njem času.in ki spričo svoje pomembnosti zaslužijo več- jo pozornost in temeljitejšo obravnavo. Tako so stekle besede o delitvi čistega in osebnih dohodkov, o uveljav- ljanju decentralizacije de- lavskega samoupravljanja, o politiki kadrovanja in vzgo- je kadrov in podobno. V tem razgovoru je padla tudi pri- pomba, če niso morda eko- nomske enote v tovarni ne- koliko prevelike. V debati so zastopniki delavskega samo- upravljanja utemeljili, zakaj so se v tovarni odločili га osem ekonomskih enot in zakaj ne za več. Besede so bile več kot prepričljive. Pa ne samo zavoljo tega, tuđi sicer ne kaže, da bty Emaj- lirki kaj kmalu spreminjali organizacijski sestav eko- . nomskih enot. Kaj bi rekli pripombi, da si more sleherni delavec ob koncu mesečnega obračuna sam izračunati osebni zaslu- žek, oziroma da naj že v na- prej ve, koliko bo prejel za . delo, ki ga je opravil? Pripombe, ki so jih daja- li visoki gostje ob obisku v celjski Emajlirki pa niso bi- le samo vprašalnega značaja, temveč tudi izredno pohval- ne. In če povemo, da jih je izrekel tudi tov. Leskošek, potem lahko verjamemo, da si jih je kolektiv Emajlirke zaslužil. Veljale so uspehom, ki so jih dosegli pri rekon- strukciji tovarne, pri uvaja- nju decentralizacije delav- skega samoupravljanja, pri delovni disciplini itd. Ko vam želim, da bi tudi v pri- hodnje dosegli prav takšne in še večje uspehe, je še do- dal bi rad, da bi tudi vi do- kazali, da ekonomske enote, racionalizacija dela niso prazne besede. mb Obračun dela ZVVI Pred dnevi je bila redna letna konferenca Zveze vojaških voj- nih invalidov občine Celje. O de- lu in problemili organizacije je govoril njen predsednik tov. Dra- go Maslo. V plodni razpravi pa so govorili o različnih vprašanjih, katere je organizacija pri svojem delu uspešno rešila. Zraven tega pa tudi o potrebi po večjem vključevanju v politično delo, predvsem po tesnejšem sodelova- nju z Zvezo borcev ter SZDL. Nekaj nalog jih čaka še pri vključevanju tovarišev v organi- zacijo, ki še niso njeni člani itd. Posebej so govorili o kvaliteti izdelovanja in popravljanja orto- pedske opreme. Ugotovili so, d; bi morali nuditi ortopedski de^ lavnici več pomoči, pa tudi sred' ste v za nabavo potrebnih stroje) in podobno. Mimo tega so ugotovili, d; prejemajo od občine prevei skromno dotacijo in da tudi za- voljo tega ne morejo rešiti neka- terih problemov, ki bi jih moral že zdavnaj spraviti z dnevnega reda. Ob zaključku zbora je pred- stavnik Okrajnega odbora ZW razdelil nekaterim prizadevnin članom lepa priznanja v oblik diplom. PRIPRAVLJENI za odgovúrne dolžnosti Pretekli četrtek so bila pre- davanja na celjski politični šoli zaključena. Zaključnemu preda- vanju so prisostvovali slušatelji obeh oddelkov, sekretar občin- skega komiteja tov. Skok, orga- nizacijski sekretar tov. Kramer, direktor Delavske univerze tov. Seničar in nekateri predavatelji. Po končanem predavanju je bi- la majhna svečanost, na kateri so omenjeni politični funkcionarji izrazili globoko zadovoljstvo nad izredno dobrim uspehom šole v letošnjem letu, ki je'že zdaj oči- ten, čeravno slušatelje v prihod- njih dneh še čaka preizkušnja znanja ob zagovoru seminarskih nalog. V obeh oddelkih celjske občinske politične šole so bili v tem šolskem letu zbrani res dobri člani ZK, ki so se od začetka do konca zavedali svoje dolžnosti Uspeh šole je viden tudi v tem da so slušatelji izrazili veliko za dovoljstvo nad organizacijo šole nad vodstvom in celotnim pote kom pouka. Izrazili so željo, di bi se v bodoče še občasno sesta j ali in obravnavali družbeno-po litična vprašanja v tem krogi kot aktiv slušateljev občinski politične šole. Organizacije Zveze komuni stov ter ostale množične organi zaci j e ter organi upravljanja si v okviru celjske občine dobil okoli 70 tovarišic in tovarišev, k so ideološko in družbeno-politič no dobro pripravljeni za odgo vorne naloge. Mnogi m'^d njim so v tem času že bili izvoljeni m letnili konferencah ZK v vodstvi organizacij. -i' CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 16. februarja 1962 Plinovod po vsej Sloveniji od Velenja do Jesenic, Ljubljane in Maribora PETSTO MILIJONOV TON PLINA LETNO — VELIKI PRIHRANKI IN NOV GOSPODARSKI RAZMAH V SLOVENIJI OD PLASTIČNIH TKANIN DO UMETNIH GNOJIL Velenjskega premoga, ki ga koplJPJO že celo stoletje, je po mnenju strokovnjakov še vedno okoli milijardo ton. Pri današnji moderni eksploataciji ga nakop- Ijejo dva milijona ton letno, ven- dar računajo, da bodo zaloge tra- jale nekaj desetletij, čeprav bo potrošnja premoga v prihodnosti mnogo večja. Kot nekdaj, tako tu- < di danes velenjski lignit uporab-. Ijajo v glavnem za pogon loko- ; motiv, za kurjenje večjih in manjših kotlarn v tovarnah ter za gretje hiš in stanovanj. Gretje s premogom pomeni v ekonom- skem smislu razmetavanje, vsaj tako menijo strokovnjaki. V kot- larni izkoristijo komaj 25 odstot- kov toplotne energije, v peči pa še dosti manj. Strokovnjaki, ki se bavi j o s problemom, kako do skrajnih mej izkoristiti velenjski lignit, so prišli do zaključka, da bi ga za gorivo v takem stanju ne uporab- ljali več, temveč, da bi ga vpli- nili in plin koristili kot gorivo. Predlagajo, da bi iz velenjskega premoga proizvajali najrazličnej- še proizvode od plastičnih tkanin pa do umetnih gnojil. Sedaj so že izdelali elaborate in odobreni so tudi prvi zneski za izgradnjo energokemijskega kombinata v Velenju. Plin, ki ga bodo proizvajali v veleplinarni v Velenju bo speljan po plinovodih po vsej Sloveniji. Tako bo dobil velenjski premog najbolje ekonomično uporabnost ne le v Velenju, temveč v mnogih krajih in mestih širom, po Slove- niji, koder bo zagotovil dokaj višjo in cenejšo toplotno energi- jo kot doslej. PLINOVOD PO SLOVENIJI BO DOLG 250 KILOMETROV Trasa novega plinovoda iz Ve- lenja po Sloveniji je že začrtana. Plinovod bo vkopan meter izpod zemlje, Velenje pa bo v dveh krakih povezal z Ravnami na Ko- roškem in s Polzelo, odkoder se bo en krak razdvojil proti Vran- skem, Kamniku, Ljubljani, Kra- nju in Jesenicam, drugi pa proti Celju, Storam, Pragerskem, Ki- dričevu in Mariboru. Na plinovo- , du bo nekaj redukcijskih in raz- delilnih postaj, da bo lahko vsak bližnji kraj ali mesto ob plinovo- du lahko dobilo priključek. Tako bodo poleg velikih mest in indu- strijskih središč dobila lahko plin tudi manjša mosta in vasi, da bo- do z njim ogrevala kotlarne in zgradbe, kar bo mnogo cenejše kot doslej, razen^tega pa bodo od- padle vse nevšečnosti, ki jih ustvarja dovoz premoga, odvoz pepela, čiščenje kotlov, kvarjenje zraka in vse druge naloge, ki so neizbežne pri kurjenju s premo- gom. Izračunali so, da bodo v pri- hodnjih letih potrošniki preko plinovoda dobivali letno okoli 500 milijonov Nm' daljinskega plina. Tudi v zelo razvitih deželah uporabljajo plin iz premoga v ze- lo velikih količinah. Samo v Ame- riki imajo okoli 350.000 km plino- voda, skozi katerega gre letno 500 milijard Nm' daljinskega pli- na, ki ga proizvedejo v velikih plinarnah blizu rudnikov. V Sov- jetski zvezi pa trosijo letno okoli 150 milijard Nm' takega plina, vse večja pa je uporaba tudi v Nemčiji, Italiji, Franciji, Belgiji ter v drugih državah. Uporaba plina ima velike pred- nosti v industriji in v gospodinj- stvu. Potrebno je le obrniti klju- ko in plin že greje kotlarnico za paro, razne naprave, poganja stroje, daje obilico pare brez umazanije, brez okužbe zraka in brez velikih naporov v kotlarnah. 250 MILIJONOV PRIHRANKA PRI PREVOZU PREMOGA Danes, ko velenjski premog razvažajo po gostem železniškem omrežju po vsej Jugoslaviji, je treba plačati za prevoz 1.000.000 ton premoga okoli 250 milijonov din. V prihodnosti, ko bodo v ve- leplinarni velenjski premog spre- minjali v plin, bo samo pri pre- vozu ipo železnici za 250 milijonov din prihranka, a od tisočev va- gonov, ki se bodo na ta način osvobodili tovora premoga, pa bo imelo korist vse naše gospodar- stvo. Veliki prihranki se dosežejo, če premog ne gori v peči, temveč se predhodno spremeni v plin. Ta odnos je 35% v korist plina in bo tako industrija prihranila približ- no milijardo in tri sto milijonov din, kar znaša s prihrankom za prevoz okoli 3 milijarde din. Upo- števati je treba, da kilogram ve- lenjskega lignita ima okoli 45% vlage, a ko zgori pušča 8% pe- pela. Vsega tega ne bo pri ur>ora- bi plina, nasprotno zagotovljena bo snaga, higienska manipulaci- ja in veliki prihranki za skupnost. ZAGOTOVLJENA SREDSTVA ZA IZGRADNJO V DVEH ETAPAH Posebna komisija, ki je že odo- brila prvi del izgradnje prve eta- pe veleplinarne, je priporočila, da se čim prej odobri kredit za iz- gradnjo te etape. Komisija inve- sticijske banke je tudi že prou- čila predlog. Sedaj pričakujejo odobritev kredita. Kolektiv rud- nika v Velenju je že začel z za- četnimi deli, sedaj urejujejo gradbišče za veleplinarno, grade dovodne poti, trasa plinovoda pa je že določena. Pričakovati je, da bodo glavna dela stekla spomla- di. Izdelani proračuni dokumen- tirajo novi objekt kot zelo ren- tabilen in koristen za vso Slove- nijo in kažejo, da se bodo inve- sticije amortizirale že v nekaj le- tih. Občine v Sloveniji, ki bodo po načrtih začele koristiti daljinski plin že ob koncu 1963 leta, pri- čakujejo od tega veliko gospodar- sko korist. Uporaba tega plina bo vplivala tudi na višji življenjski standard v naseljih ter v gospo- dinjstvih. Cenena proizvodnja bo F>omenila tudi cenejše življenje delovnih ljudi. (Iz »Komunalne zajednice^<) Kmetijstvo pred sezono Šest tisoč ton več v torek so člani upravnega odbora Kmetijske gozdarske zbornice za celjski okraj razpravljali o problemih odkupa le- sa na panju, o krčitvi gozdov za kmetijske površine, o progra- mu in nalogah kmetijstva oh moč ja celjskega okraja v tem le- tu, o živinorejski proizvodnji ter o ustanovitvi enotnega sre- dišča za vzgojo kmetijskih strokovnjakov. O nekaterih posebnih proble- mih odkupovanja lesa na panju je poročal inženir tov. Urleb, ki je zlasti poudaril, da je za vsak kraj in za vsakega kmetovalca zadružnika posebna problemati- ka. Zaradi tega, je opozoril ing. Urleb, bo potrebno izdelati za vsakega zadružnika, ki se bo od- ločil za prodajo lesa na panju, posebno pogodbo. Kajti osnovno načelo smotra je, da ti medseboj- ni proizvodni odnosi slonijo na finančni zainteresiranosti — ali z drugimi besedami: ugodnejših proizvodnih in kupoprodajnih po- gojih — za obe strani. Zaradi tega so člani upravnega odbora bili mnenja, da bo najprej potrebno temeljito analizirati po- sebne probleme in 'kompleksno obravnavo. Nato pa s posebnimi tečaji podučiti sposobni kader, ki bo te pogodbe sklepal s kmeto- valci na deželi. S podrobnimi iz- računi pa bodo še posebej opo- zorili na nekatere zaviralne mo- mente, ki jih bodo morali odpra- viti. Ing. Križnik je ob tem še pose- bej poudaril, da to ne sme biti kampanjska akcija, ker dejansko ne gre za akcijo, temveč za pro- ces, ki se bo razvijal in nenehno dopolnjeval. V nadaljevanju so obravnavali krčenia gozdov, ki jih narekujejo arondacije in drugi pogoji. Sodi- jo, da bodo skupno v manjših in nekaterih večjih kompleksih letos izkrčili za preko 300 ha go- zda. Hkrati pa bodo rešili neka- tere melioracijske probleme. Resolucijo o kmetijski proiz- vodnji za letos je obrazložila in- ženir Fani Jugovičeva, ki je zla- sti poudarila naloge glede pove- čanja površin družbenega sektor- ja (za okoli 40 %) in naloge gle- de povečanja obsega medseboj- nih proizvodnih odnosov med kmetijskimi proizvodnimi organi- zacijami ter zadružniki (za okoli 32 odstotka). Istočasno je pojas- nila, da je letos nujno pričako- vati nekoliko slabšo sadno letino, saj je bila le-ta lani rekordna. V razpravi o nalogah, ki jih nalaga resolucija o delu v Icmetijstvu in gozdarstvu, so sodelovali vsi čla- ni upravnega odbora. Zlasti za- nimiva in pomembna pa je bila razorava ing. Križnika, ki je opo- zoril na upadanje uporabe gnojil in umetnih gnojil na domala vseh območjih razen v hmeljar- skem območju. Menil je, da bo uporabo umetnih gnojil potrebno povečati za okoli 22 odstotkov. Istočasno pa je opozoril, da po- vršine niso pokazatelj dobrega in naprednega kmetovanja, temveč da to sliko lahko dajo le elemen- ta unorabe gnojil in proizvodni uspehi na hektar. Uspehi onih kmetovalcev, kjer je uporaba u- metnih gnojil z ozirom na kme- tijski proizvod zadostna, pa nam hkrati kažejo, da je prvi in osnov- ni elemnt naprednega kmetova- nja uporaba gnojil. Razumljivo je dejal ing. Križnik, da isto ve- lja tudi za kmetijska gospodar- stva. Na koncu so odborniki sprejeli še sklep, da se vse tri kmetijske šole v celjskem okraju združijo v enoten center za izobrazbo kme- tijskih delavcev. Sedež centra bo v Celju. Združijo na se kmetijske šola v Vrbju, v Šentjurju in šo- la v Medlogu. -m AKTUALNA TEMA TEDNA i ; Zakaj milijone BI MCTALl SKOZI OKNO V IZGUBO Pred dnevi so se v sejni dvorani Zavoda za požarno varnost v Celju sestali predstavniki vseh in- dustrijskih podjetij iz celjskega okraja, ki imajo lakir- nice za nitrolak. Načelnik oddelka za notranje zadeve tovariš Jože Ančik, ki je dal pobudo za ustanovitev po- sebnega zavoda za požarno varnost in ki je vodil to po- svetovanje, je v uvodnih besedah med gosti pozdravil prof. Franca Laha iz Ljubljane, direktorja DOZ Celje Franca Pirša in ing. Pompata, predsednika DIT Celje Ko je govoril o požarih, je poudaril, da še nismo vse- ga storili, da bi preprečili in do kraja zmanjšali požare v industrijskih podjetjih. Zdi se, kot da bi metali v izgubo mi- lijone zaradi nezadostne vzgo- je, malomarnosti, nestrokovne- ga ravnanja z napravami in zaradi nesodobnih načinov za- varovanja industrijskih ob- jektov pred požari. Ti elemen- ti so narekovali, ustanovitev Zavoda za požarno varnost in predvsem tesno sodelovanje kolektivov z zavodom, ki bo kot uslužnostna ustanova s po- trebnimi strokovnimi močmi in sodelavci za posamezna strokovna področja, lahko te vrzeli zamašila. Da je bila iniciativa za po- svetovanje o ureditvi nitrola- kimic pravilna, je zgovorno pokazala razprava. In ne sa- mo to — iz razprave je bilo možno povzeti, da so pred- vsem kolektivi zainteresirani za uspešno delovanje Zavoda in da si v večini primerov ni- so sami znali pomagati. Tako bo na primer podjetje Alpos iz Šentjurja gradilo v novi ha- li tudi novo nitrolakirnico. Vendar niso vedeli, kako jo naj urede, da bo ustrezala predpisom in da' bo ekono- mična in predvsem varna. Ta- ko so predstavniki podjetij, ki imajo nitrolakirnico, v raz- pravi dali osnovo za program novega Zavoda. Udeleženci so v nadaljeva- nju še enkrat poudarili, da je za požarno varnost in varnost pri delu na sploh, ker gre za kompleksen problem, pred- vsem važen red in čistoča, ter strokovno opravljanje dela in odgovornost vsakega proizva- jalca. Ne smemo namreč pozabiti, da pomeni vsak požar, nesre- ča in podobno razen gmotne škode še prekinitev dela, za- stoj v proizvbdnji, novo ozko grlo in podobno. Vse to pa se bistveno odraža na izgubah in zmanjševanju dohodka, torej tudi osebnega dohodka. Tako je dokaj jasna tudi težnja pro- izvajalcev, da te pojave kar. najbolj onemogočijo. To po- meni preventivo, ki bo slonela na izkušnjah, znanstvenih na- prednih dosežkih in na teme- ljiti vzgoji ter poučevanju pro- izvajalcev, ki upravljajo z ne- varnimi napravami. -mi Dve nujnosti Pred dnevi je o razvoju obrti v celjski občini podrobno raz- pravljal tudi razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta. Člani plenuma so še enkrat pou- darili potrebo po krepitvi obrti — zlasti uslužnostne obrti. Ce namreč obrt ocenjujemo s stališča potrošnika, je nujno, da ločimo uslužnostno obrt od pro- izvodne obrti, ki dopoljnjuje in- dustrijo ali pa ono, ki že sedaj ima industrijski način dela. Kajti potrošniki občutijo pred- vsem zaostajanje uslužnostne obr- ti. Zato je tej obrti potrebna več- ja finančna pomoč, saj le-ta zaen- krat ne zmore nujnih ureditve- nih potreb (novi stroji, moderni- zacija obratov, spremembe teh- noloških postopkov in podobno). Druga nujnost, ki so jo pouda- rili na plenumu, je problem sta- novanj za delavce v obrti. Med- tem, ko je industrija in deloma tudi proizvodna obrt lahko že doslej gradila stanovanja za de- lavce, tega mali obrtni obrati z revnimi skladi niso mogli. Od tod tudi mnogo primerov, da so šli najboljši strokovnjaki v indu- strijska podjetja zaradi možnosti, da tam dobijo stanovanja. To pa pomeni slabitev obrti, kar čuti potrošnik, in enak položaj delav- ca v uslužnostni obrti. Sodijo, da bodo obrtna podjet- ja uslužnostnega značaja ta te- žavni položaj lahko prebrodila v prvem obdobju z ustanavlja- njem konzorcijev za skupno grad- njo blokov za več obrtnih pod- jetij. Tako se je pet obrtnih pod- jetij že odločilo na skupno grad- njo. Skupaj so zbrali okoli 20 milijonov dinarjev. Zgrajena sta- novanja pa si bodo razdelili po vloženih sredstvih. m. Flosarski bal Pred kratkim so se zbrali tu- ristični delavci Zgornje Savinj- ske doline in sprejeli sklep, da bodo tudi letos, prvo nedeljo v avgustu, priredili na Ljubnem ob Savinji flosarski bal. Ta priredi- tev je že lani dosegla izreden uspeh in vse kaže, da bo postala tradicionalna na tem predelu na- šega okraja. D R O B T I N E Vse na svetu služi svojemu na- menu. Tudi drobtine. Čeprav so to drobne in majhne stvarce, ven- dar vsi vemo, da v gospodinjstvu igrajo važno vlogo. Neke vrste drobtine so tudi ne- katera početja državljanov. So to včasih sila odgovorne osebe, vendar se zavaravajo. da so nji- Ijovi galantni izpadi tako drobne drobtine. da jih sodržavljani ni- ti onazijo ne. Tako se je zgodilo, da je na nekom sestanku rinnov SZDL go- \"ril tovariš NEKDO v imenu : oboinskerra odbora SZDL. Takole : nt^knko je rekel: Tovariši, eno ' izmod zelo važnih vp^-fišanj je vzsroja naše mladine. Vzgoja ni kakor Sraiif, ga priviješ in drži. tudi to si ne smemo pred- stavljati, da so otroci odrasli 1 indie v zmanjšanem meriUi. Mladina je cvet bodočnosti. Mo- ramo jo usposobiti, da bo nekoč snosobna sama voditi posle, ki jih dnnes vodimo mi. Tn ne'sme nam biti žal urice, ki jo posve- Tovariš NEKDO je raztezal svoj referat na levo in desno, skratka, referat ie bil dolg in.'.. No. nasprotno od kr^^tkega in... V referatu je bila ta dobra stran, Ha ie bi^n v^^ka frftia be- se-ln. NAf^A AÍT.ADTNA' Tovariš NEKDO je slučajno velik funk- cionar takega ali drugačnega podjetja. In to podjetje ima PATRONAT nad šolo. Na seji unravnega odbora se je tovariš NEKDO zadolžil in nase prosto- voljno prevzel odgovornost, da bo nekakšen most med šolo in podietjem. Učitelji, veseli vsi, so zagrabili za delo in s pomočjo otrok nnštu- dirali predstavo: NAŠ KRAJ DANES. Podjetje je bilo o tem pravočasno obveščeno: NAMREČ VECTT DET PROGRAMA SE JE GOVORILO O PODJETJU in za- to naj bi prisostvovalo več čla- nov kolektiva. ZANAŠALI pa so se na vneto obljubo tovariša NE- KOGA, ki je bil prav ta večer shižbeno zadržan, morda je imel defekt ali kaj, skratka, ni ga bilo. In učitelj, ki jé bfl režiser predstave je moral otvoriti pri- reditev: NAŠ KRAT DANES. In ker je bil sila skrčen obisk, pa ker se je večii del ?nvoriio o podjetju, ki ima PATRONAT nad šolo, ni pa poslalo nobenega predstavnika, se je moral tovariš učitelj opravičiti: OPROSTITE, ZARADI NEPREDVIDENE OK- VARE IN OBOLELOSTI V AN- SAMBLU TE TAVNA PREDSTA- VA PRELOMNA ZA NEDOLO- ČEN CAS. VAS POZDRAVLJAM: VSE ZA NAŠO MLADINO!? No, pa to še ni nič tako straš- nega, če pomislimo, kaj se je pri- petilo priletnemu blsTajniku krajevne organizacije SZDL. Ta- le blagajnik vam je duša in telo organizacije, pa si. reci in piši nalaga že sedmi križ na svoja pleča. Kdo bo raznosil vabila? Tovariš POŽRTVOVALNIK! Kdo bo šel na občinsko sejo? Tovariš POŽRTVOVALNIK! Kdo bo pi- sal zapisnik? Tovariš POŽRTVO- VALNIK! Kdo bo šel po venec za umrlega člana? Tovariš PQ» ŽRTVOVALNIK! Kdo bo nobral ri.nnprino? Tovariš POŽRTVO- VALNIK! Skrn+ka, krajevna or- ganizacija SZDL je spojena z enim samim imenom: TOVARIŠ POŽRTVOVALNIK. In se je zgodilo, da je tovariš POŽRTVOVALNIK že tretji te- den letal po hribih in dolinah ter pobiral članarino. Imel pa je to grdo navado, da je ves denar no- sil v drobni usnieni torbici. In onega dne je hodil že ves dan, ko nride na večer k hiši, kjer so kuhali žganje. In ce^o neke ču- dne koline so imeli. Crno so klali in so se tovariša POŽRTVOVAL- NIKA hudo prestrašili. Pa da bi se mu prikupili, so mu dajali piti zdaj tolkca, pa spet toplega žga- nia. Ni hudir, POŽRTVOVAL- NIK se ga je nakresal. da je v pozni noči zdrsnil pod pot in za trenutek zadremuckal. Potem se prebudi — toda usnjene torbice z denarjem nikjer. Sklanja se, grabi po vlažni zemlji ni je in ko^ec. Ves zgriman in рок1апдп pove o nesreči predsedniku SZDL. Ta, slavni predsednik na papirju, pa v zrak. Sklical je eno, pa spet drugo in tretjo sejo. Javil je občinskemu odboru. Prišli so, na dolgo in široko so secirali ubo- gega POŽRTVOVALNIKA, tako dolgo, da je končno pristal: CE TE TAKO BOM PAC MORAL TISTE TRT TISOČAKE S\M PLACATI. In jih tudi je. Zakaj sejnine, prevozni stroški in dnev- nice, ki so bile posledica blagaj- nikove nesreče, so nanesle 3500 din. Zdaj že tretje leto teče, ko POŽRTVOVALNIK ni dobil to- liko, kolikor je za nohtom črne- ga. Letos je malo upal, pa seje zgodilo, da je moral iz svojega žepa pricurniti v blagajno. Je že tako, vsi smo ljudje in vsi imamo pravico, da se včasih tudi povcselimo. Tn ko je pred dnevi bil sestanek krajevnih funkcionarjev krajevnih množič- nih organizacij, pa predsednikov raznih društev, se je poudarja- lo, da vse premalo gledamo tudi na družabno plat našega življe- nja. Zakaj ni mladih v telovad- nici? Manjka jim družabno živ- ljenje! Zakaj ni mladine na igralskem odru, zakaj ne poje т pevskem zboru, zakaj se vsepov- sod izmika? Premalo smo ji nu- dili družabnega živlienia! Danes smo pa res že tako daleč, da odkrito lahko mislimo tudi na kako veselo urico, ne samo na kramp in lopato. Diskusija je bila dokaj ostra in ker se je v sejni sobi nabralo pa le preveč dima. je predsednik krajevne organizacije SZDL nre- dla.Tal: Cujte. da imo. na stopimo mrilo čez resto! Pred^oT je bil takoi spretet in čez dobro uro je bila debata ob U+ru že tako ostra, da so zacingljali kozarci. Tresk! se jp prvi razle+el v le- vem ko+u. Tresk, tresk! sta se druga dva razpršila v dr>snem ko+u. Tn r>nfem лп ло"-'^! Ti boš rne"e zafrkaval? N'kob"! No, če bi še kri +nko +ekln. k"kor ie vi"o. bi biLn bitka nn Kosovom polju imenitno ilustrirana. Jaz pa, če bi bili stekleni drobci drobtine. bi jih nagrabil toliko, da bi jih še vam kak košček prodal. Kako pa z RAČUNOM? Bo zlat, srebrn — vprašuje dopisnik Trn IZ NAŠIH KOMUN Lepi uspehi Zveze borcev v mozirski občini ŽIVAHNA DEJAVNOST ČLANOV ZVEZE BORCEV V PRE- TEKLEM LETU — KREPITEV KRAJEVNIH ORGANIZACIJ — SKRB ZA OTROKE PADLIH — LETNI ODDIH BORCEV — SPOMENIŠKO VARSTVO — KVALIFIKACIJE BORCEV. V desetih osnovnih organizaci- jah Zveze borcev v mozirski ob- čini je vključeno 1800 članov, kar pomeni, da se je število čla- nov v zadnjem letu povečalo kar za 163. Občinski odbor je deloval v glavnem s komisijami, ki so opravili najpomembnejše naloge s posameznih področij dela. • Posebno skrb so občinski odbor in posamezne osnovne or- ganizacije posvetile otrokom pad- lih borcev in otrokom žrtev fa- šizma. Vsi otroci obiskujejo šole. To je bilo možno zato, ker so za- gotovili potrebna sredstva za šo- lanje otrok padlih borcev in ker so jim v posameznih primerih tu- di zagotovili pomoč, če je ta bila potrebna. • S sredstvi, ki so jih dale go- spodarske organizacije in Občin- ski lludski odbor v Mozirju, so ured'H v obmorskem mestecu Ro- vinju prostore za letovanje bor- cev. Lani .ie uporabilo svoj do- pust za oddih v Rovinju 84 bor- cev. • Izredno uspešno delo so opravili tudi na področju delov- nih odnosov borcev. Tako so ure- dili kar 170 primerov za prizna- nje izredne delovne dobe. Hkrati je v tečajih za pridobivanje zna- nja za višjo kvalifikacijo za po- samezna delovna mesta in pokli- ce sodelovalo 152 borcev. Vsi so z uspehom opravili dokaj zahtev- ne izpite za ustrezne kvalifika- cije in strokovnost. S tem so že pretežno rešili do lani še pereč problem pridobivanja kvalifika- cije* borcev. Istočasno se redno šola v srednjih in višjih šolah 15 borcev. • Clîvni Zveze borcev iz mozir- ske občine so na konferenci opo- zorili na nekatere nepravilnosti pri razporejanju borcev na de- lovna mesta. Sklenili so, da bodo te probleme v naslednjem obdob- ju reševali aktivi Zveze borcev, in sicer konkretno za vsak primer posebej. • ker je zgornja savinj- ska dolina bila ena od zarisc narodno osvobo- dilnega gibanja na Šta- jerskem — zlasti se po zmagovitem pohodu le- gendarne xiv. divizije, občinski odbor zveze bor- cev ni prenehal z zbira- njem zgodovinskega gra- diva, ki ga je se vedno precej v tej dolini. sodi- jo, da bodo v naslednjem obdobju postavili se 43 spomeniških obeležij. te- mu vprašanju bodo letos posvetili še posebno po- zornost, -er POGOVOR S FRANCEM PAVSARJEM, PREDSEDNIKOM KRAJEVNEGA ODBORA SZDL V ZiCAH Vrsta spodbudnih predlogov Med tiste odbornike SZDL, ki že več let aktivno delajo v tej organizaciji, spada tudi tov. Franc Pavšer, predsednik krajevnega odbora SZDL v Zičah pri Slov. Konjicah. Kot tak brez dvoma zelo dobro pozna krajevne prilike in probleme, pa seveda tudi te- žave, s katerimi se srečuje odbor, ki ga vodi že več let. Mimogrede naj omenimo, da se zelo zanima za različne starinske in zgodo- vinske stvari ter dogodke svoje okolice. Doma ima kar lepo zbir- ko starega denarja, raznih starih, za zgodovino kraja dokaj po- membnih predmetov, poleg tega pa lepo zbirko spominov hrani tudi v svoji glavi. Ko smo ga vprašali, katere so glavne značilnosti vasi Ziče in Draža vas, ki skupaj tvorita kra- jevno organizacijo SZDL, nam jih je našteval kar po vrsti: Vse do zadnjih nekaj let nazaj sta bili obe vasi pretežno kmetij- ski, njuni prebivalci pa so se ba- vili s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom in deloma vinograd- ništvom. V zadnjih letih se opaža precejšnja preusmeritev na živi- norejo, zlasti na pitanje mlade živine. Kmetje že deloma opu- ščajo okopavine ter njive v večji meri posevajo z deteljo in lucer- no. Ti dve kulturi dajeta dobro živinsko krmo, pa tudi manj dein je potrebno, saj se tudi iz naše okolice mladi delavci selijo v in- dustrijo, bodisi na področju ob- čine ali pa tudi v druge industrija ske kraje. To preseljevanje nam je tov. Pavšer zelo konkretno ilustriral: V vasi Ziče je sedaj 106 hišnih številk, toda od teh je samo 33 takih, kjer se v celoti bavijo vsi družinski člani s kmetijstvom. V raznih podjetjih in ustanovah je iz te vasi zaposlenih 84 ljudi, 22 je upokojencev, večje število mladine pa je na študiju v raz- nih srednjih šolah ali pa so učen- ci v gospodarstvu. Ti podatki dovolj jasno povedo, da še pred leti dokaj močna kmečka vas to podobo kar precej naglo menju- je. Da to narekuje vrsto spre- memb v samem načinu kmeto- van.ia in obdelovanja zemlje -je seveda popolnoma razumljivo. Na vprašanje, kako je delal krajevni odbor v minulem ob- dobju, je predsednik povedal, da so bili doseženi precejšnji uspe- hi, predvsem po zaslugi skupne- ga reševanja SZDL in članov krajevnega odbora. »Sicer nam že kar pogled po va- si pove, da lahko zaznamujemo določen napredek. Uredili smo javno razsvetljavo, napeljali te- lefon, sodelovali smo pri gradnji zdravstvenega doma v Ločah, skrbeli za vzdrževanje krajevnih cest, vodili smo skrb nad so- cialno ogroženimi ljudmi v kra- ju itd. Še bi lahko naštevali raz- ' ne akcije, v katerih so naši čla- '. ni sodelovali z delom, materia- lom, vožnjami ali denarjem, ko se je šlo za razvoj kraja. Le Ved- ] ki so še tisti, ki stoje ob strani, saj vaščani sami uvidijo, da gre to v njihovo korist. Poglejmo na primer samo telefon, saj ni po- trebno hoditi peš za vsako stvar, ' posebno pa po zdravnika, sredi noči v Slov. Konjice ali Loče.« Kako pa delajo društva in dru- | ge organizacije na vašem pod- ■ ročju. smo še povprašali tovariša^ Pavšerja: \ »Moram reči, da se stari način i dela v prosvetnem društvu vedno bolj umika novim, klubskim ob- likam izobraževanja, posebno mladine. Vendar imamo tu teža- ve s prostori, ker je kulturni dom zaseden s strankami. V spodnjih prostorih doma bi se lahko ure- dili klubski prostori, kjer bi ime- li na voljo razne časopise, mla- dina bi lahko igrala šah, pa tudi na televizijo bomo morali poča- si misliti. Razvoj tehnike gre ze- lo naglo naprej in tu pač ne bo- mo smeli zaostajati. Sicer pa smo kljub temu imeli v preteklem le- tu več domačih kulturnih prire- ditev in nekaj gostovanj. Ljud- ska tehnika iz Zreč pa nas več- krat obišče s svojimi ozkotračni- mi filmi. Dobro je delal tudi od- bor RK, isto pa lahko rečem tudi za gasilce, ki imajo v okviru kra- jevnega društva Draža vas - Ziče preko 200 članov, od tega tudi nekaj pionirjev in mlađih de- klet. Naj še povem, da ima naša organizacija SZDL zdaj 337 čla- nov, od katerih je 67 mladine. Odborniki se zavedajo svoje na- loge, kar je seveda osnovni po- goj za dobro delo. V obeh vaseh smo za reševanje konkretnih na- log vedno našli skupni jezik in tako uredili marsikatero stvar. To nam je pokazala tudi nedav- na letna konferenca članov SZDL, ki je bila dokaj dobro obi- skana, pa tudi razprava nam je dala vrsto novih pobud in pred- logov za delo v letošnjem letu.« Seveda nas je ob koncu še za- nimalo, katere so glavne naloge, ki jih bo SZDL v Zičah skupno s krajevnim odborom morala re- šiti letos: »Kot eno osnovnih vodil bo tudi v bodoče skupno sodelova- nje, ker le tako lahko nekaj na- pravimo. To nam najbolje kaže praksa iz preteklih let. Preko sekcije za kmetijstvo bomo pri- pravili predavanja o perspekti- vah kmetijstva v naši občini. Preko sekcije za komunalna vprašanja bomo skušali s prosto- volinimi akcijami državljanov urediti vasi. Tu bomo vključili tudi sekcijo za žene, ki bodo skr- bele za cvetje in zelenje na hi- šah. Poleg tega imamo za le+os v načr*ii ureditev pokopališča, popraviti bo potrebno nekatere mostove na lokalnih cestah. Isto velja tudi za krajevne poti, kjer je redno vzdrževanje res potreb- no. Ce bomo pri vsem tem po- skrbeli, da bodo naši ljudje po- kazali svojo pripravljenost za de- lo, potem upamo, da bo tudi kra- jevni odbor lažje zastavil svojo besedo ori občini, ko se bo raz- pravljalo o sredstvih, ki jih vsa- ko leto dobe kraievni odbori iz občinskega proračuna..« Skupno pokopališče? Zaradi neugodnih in pretesnih prostorov obstoječih pokopališč v Velenju in Šoštanju so predstav- niki komunalnega podjetja v Ve- lenju, ki je po ukinitvi pokopa- liščnih uprav prevzelo upravlja- nje pokopališč in pogrebne uslu- ge, že nekajkrat razpravljali s predstavniki občine o lokaciji no- vega skupnega pokopališča za celotno dolino. Dogovorili so se za Podkraj pri Velenju, to je na sredi poti med Šoštanjem in Velenjem. Vendar pa kaže, da ti razgovori niso do- končni in je tudi realizacija še zelo odmaknjena, čeprav je nuja že izredna, kajti pokopališče v Velenju je premajhno in je opra- vičljiva bojazen, da se bomo prav kmalu vprašali, kje bomo poko- pavali. Se o nenavadnem zaporu Pred kratkim smo objavili v našem listu prispevek tov. Verkove iz Celja. Opisala nam je dogodek o NENAVAD- NEM ZAPORU na javnem stranišča pri celjski avtobusni postaji. Po objavi tega članka se je zglasila v uredništvu našega lista v članku pri- zadeta tov. Marija Tanišek, ki je na- meščena v javnem stranišču. Podala nam je pismeno izjavo o poteku dogodka. V svoji Izjavi omenjena ni zanikala, da je tovarišici priprla, pač pa je kot razlog navedla nekaj neljubih primerov slabega odnosa tovarišice Verkove in njene pri- jateljice do nje in njenega dela. Ome- njeni sta po njenem mišljenju dali povod za ta pripor sami. zato se pač ne bi smeli čutiti prizadeti. Uredništvo je mnenja, da bosta spor rešili najbolje stranki sami. zato o tem primeru ne bomo več pisali. Ob pravem času KONFERENCA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL MOZIRJE Razprava o kmetijski problematiki, o zvišanju občinskega prometnega davka in o določbah novega odloka o javnem redu in miru v občini so bila glavna vprašanja, ki so jih obravna- vali na nedavni konferenci krajevne organizacije Socialistič- ne zveze Mozirje. Udeležba je potrdila, da se člani Socialistične zveze zanimajo za probleme svojega kraja in komune. Mne- nja so bili, da bi morala krajevna organizacija Socialistične zveze kot doslej s svojimi člani sproti in ob pravem času ter sistematično obravnavati vse pomembnejše probleme iz živ- ljenja kraja. S tem bi pritegnili k neposred- nemu sodelovanju vsekakor še več prebivalcev. Ko so govorili o problematiki s področja kmetij- stva so obravnavali številne pro- bleme s področja kooperacije, da- janja zemlje v zakup, o agroteh- ničnih ukrepih, o davkih in dru- gem. Izrazili so željo, da bi So- cialistična zveza sklicala sestan- ke po vaseh, na katerih bi se s kmeti pogovorili o številnih pro- blemih in težavah, ki jih imajo. Socialistična zveza bo take se- stanke sklicala v kratkem. Glede zvišanja prometnega davka na maloprodajo od 4 na 6 odstotkov so zahtevali pojasnila, za kaj bodo namenili tako zbra- na sredstva. Člani socialistične zveze so dali tudi nekatere pri- pombe za odlok o javnem redu in miru v občini. Bili so tudi mne- nja, da bi morali v bodoče dati vse važnejše odloke v razpravo prebivalcem preden jih sprejme ljudski odbor. Na koncu so se pogovorili še o nalogah, ki čakajo Socialistično zvezo v prihodnje glede nove ustave, novega statuta občine, družbenega plana in podobno. -er Dva motiva iz mozirske občine Hotel išče ime Na račun gradnje novega ho- tela v Celju je bilo povedanih in napisanih že mnogo kritičnih be- sed — upravičenih in neupraviče- nih. Hvaležni smo za šaljive pri- pombe in za vrsto nesprejemlji- vih predlogov za ime novega ho- tela, kar priznavajo pisci sami. Sedaj nastaja vprašanje: ali In- vestitorji resnično iščejo ime ali je to res samo kozerija. Ce je zadeva resna, naj prista- vim še jaz svoj lonček k temu vprašanju. Ob resnem premišlje- nju sem prišel do zaključka, da zadeva ni tako enostavna. Dati pravilno ime novemu hotelu, ki naj pritegne domačine, zlasti pa tujce, je važno zato, ker tako ime ni prehodno, ampak spremlja podjetje (dokler hotel obstaja). K stvari! Pustimo že udomačena imena v raznih krajih kakor so: Belle- vue. Esplanade, Turist, Central, Merkur itd., itd. Spričo razvitega evropskega in medkontinentalnega turizma mo- ramo poleg domačega upoštevati tudi taka imena, ki so vsem na- rodom dostopna pa tudi Sloven- cem niso zoprna. Ime naj bo to- rej mednarodnega porekla, to( tako, da ne žali nikogar in kljub temu privlačno. Morda mi športniki vseh p; nog ne bodo zamerili, saj so mni gi izmed njih častno zastops Slovence na svetovnih olimpi]; dah, da ne omenjamo neštet uspehov na mednarodnih tekma Zato dajmo novemu hotelu im ime hotela, ki bo privabil tal domačine kakor turiste iz vsi delov sveta, zlasti pa športnik Napis novega hotela naj b Hotel Olimp Privlačni sta imeni »Mariboi »Ljubljana« in imena drug mest. Ko pa začnemo govoriti gostom takole: Kam greš? Kje bil? Kje se snidemo? ne moren reči: v Mariboru, v Ljubljani г kje drugje, marveč le v Hote »Maribor« itd. Pri takem naziv nju so možne neštete pomote, k šele v telefonskem in dopisne prometu. Mnogo laže je reči: Gr mo v »Olimp«, čakal te bom »Olimpu«, prenočevali bomo smo v »Olimpu«. Mislim, da bili s tem imenom tudi ostali C Ijani zadovoljni. —o— Vi ste za predlog novega imena celjskega hotela uporabili ime iz besednega zaklada starih Grkov. Vendar je vaš pred- log nekoliko prepozen. O imenu novega hotela je razpravljal občinski ljudski odbor. Tudi oni so se odločili za ime iz stare zgodovine, le da so uporabil'ime za mesto Celje iz besednega zaklada Rimljanov — odločili so se za ime Celea. To ime pa tudi ustreza vsem argumentom za vaš predlog. Uredništvo Kdo ima prav? Tov. urednik! Ze sedem let stanuiem v za- sebni hiši v Koziem. Najemnina mi je bila določena na podlagi točkovanja in izdane odločbe. Vendar pa ie nastal med nami snor zaradi katerep-a smo se zna- šli pred poravnalnim svetom. V zvezi s tem n^-risim za Vaše mne- nje in poiasnilo. Vrata, ki vodijo v stanovanje so bila že dolino časa potrebna popravila. Vsako ogrevanje pro- stora je bilo brezuspešno, zato sem na to opozorila lastnico hi- še. Prosila sem jo. naj stvar u- redi, vendar pa tudi moje več- kratne prošnje niso pomagale. Toda tudi s tem nisem dosegla ničesar, zato smo primer reše- vali pred poravnalnim svetom, ki pa je odločil, da lastnica hiše plača za popravilo vrat 800 di- narjev, medlem ko moram jaz plačati 2200 dinarjev. Kaj pore- čete k tej razsodbi? . Marija Brilej, Kozje , Podatki, ki ste nam jih po- slali so skopi, zato tudi našega končnega mnenja ne moremo izreči. Razlika za poravnavo ra- čuna nas prav gotovo čudi ob- enem pa nas zanima, na podlagi kakšnih predpisov je poravnal- ni svet to določil. Glede popravila vrat. pa vam sporočamo, da imajo vsi lastniki hiš možnost vlaganja 25 % od pobrane naiemnine v SKLAD ZA POPRAVILA hiš. Ce lastni- ca hiše, v kateri stanujete red- ; no vlaga teh 25 % v omenjeni sklad, ji to plačilo prav gotovo , ne bi smelo delati težav. To pa | je seveda tudi odvisno od višine : najemnine, ki jo plačujete za ¡ stanovanje. ' Več skrbi preventivi Tov urednik! V zadnji številki VašeRa tednika, je bil objavljen članek pod gornjim na- slovom. Članek je bil zelo zanimiv, zato. je bil povod mnogim komentarjem. Mar- sikateri bralec je spoznal, da glista, ki zaide v človeško telo, le ni tako ne- dolžna, kot si je doslej predstavljal. Vendar pa v članku pogrešam nekaj, kar bi pravzaprav k vsebini spadalo. Omeniti, odnosno poudariti bi morali namreč, kakšnega pomena je osebna hi- giena. Ne le otroci, tudi odrasli ljudje marsikdaj pozab'mo, da prav z neumi- timi rokami utiramo v naše telo pot bacilom, povzročiteljem glišavosti. Da so vzrok okužbe tudi hišni vodnjaki, ki imajo svoje mesto v bližini greznic, to marsikdo na našem podeželju ne ve. Menim, da ne bi bilo napak, če bi y vsakem stičnem članku navedli tudi vzroke bolezni in kako se lahko le-teh pri tem zelo pomembno vlogo, saj so obvarujemo. Osebna higiena odigra lahko bolezni navidezno sicer nedolžne, lahko pa za marsikoga usodne. A. E. Celje Ker vaš kraj spada v pristo nost referenta za stanovanisl zadeve pri Občinskem ljudske odboru Šmarje pri Jelkah, bo li ta vašo sporno zadevo lahk uspešno rešil. Zakaj tako< Tovariš urednik! Bilo je v Žalcu. Toda prime ki ga bom navedel, ni tipičr žalski, ampak jih lahko podobni srečujemo na vsakem koraku ti di v naših drugih krajih, v Celj in podobno. Zato te vrstice ni; samo kritika žalskega primer; temveč kritika vse tistih, kj( nekateri ljudje podcenjuje; amatersko delo strokovnjakov a pa prizadevnih delavcev v naši družbenih organizacijah ter cen jo samo tisto, kar moraj plačati. V Žalcu so se pripravljali i tudi z velikim uspehom izved neko prireditev, ki so jo namen li mladini. Bilo je lansko let Angažirali so dolgo vrsto prizi devnih družbenih delavcev, glavnem iz vrst prosvetnega k! dra, ki so pripravili posamezr točke, dali prireditvi ton in vs< bino ter za vse žrtvovali ne san svoje zamisli (ki jih nekate drago prodajajo, drugi pa prn tako visoko plačujejo), temv( tudi veliko prostega časa. Sev( da pa je bilo treba za uspešr izvedbo prireditve ooraviti tu nekaj »tehničnih« del. Tako ! dali nekemu človeku nekaj jur kov za to, da je v dvorani ured stole, drugemu, nekoliko višji h< norar, da je na rob odra postav cvetice v lončkih in tretjemu ( višji honorar), da je narisal oz roma napisal neko geslo in p' dobno. Tako so izčrpali »sklž za izvedbo te prireditve«. Blaga na je ostala prazna; zmanjka je denarja za tiste, ki so oprav največ in ki so si nagrado £ priznanje več kot zaslužili. Čeprav je primer očiten (pa i samo žalski, da ne bo zamere) skoraj ne potrebuje komentari se vendarle zdi. da nekateri ns ljudje prav radi (ne vem zak¿ pozabljajo na delo, ki ga opra Ijajo prizadevni funkcionarji ' ostali v naših organizacijah t ne čutijo potrebe, niti ne najde časa, da bi tem ljudem izrel skromno besedico hvale, ki v^ sih več pomeni kot pa nagra' v denarju. Zdi se celo, čeprav to povedano zelo ostro, da p<^ cenjujejo to delo in vidijo saii tisto, katero morajo plača CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 16. februarja 1962 STROJI SO NEVARNI področje delovnih nezgod in obolenj je še vedno eno izmed ti- stih v konjiški občini, ki je še zelo pereče. O tem smo spregovo- rili nekoliko več z upravnikom Dodružnice zavoda za socialno za- varovanje v Slovenskih Konjicah tovarišem Lazarjem. Tako-le nam je povedal: »Kolikor je razveseljivo, da sko- raj na vseh področjih dela v ob- čini beležimo lepe uspehe, poseb- no v proizvodnji, ustvarjanju na- rodnega dohodka in razširitvi pro- izvodnih zmogljivosti, toliko bolj neugodno vpliva dejstvo, da nam delovne nezgode, nesreče in raz- na obolenja hitreje naraščajo. Res je da to ni v vseh podjetjih ali panogah enako, toda številke po- vedo to-le: Na področju našega zavoda smo v lanskem letu zabeležili 505 ne- sreč pri delu, kar je za 67 manj jcot v letu 1960. Podoben padec grao zaznamovali tudi pri številu obolenj, ki jih je bilo lani za 78 manj kot v letu prej. Vendar pa smo ugotovili, da je število za- radi obolenj izgubljenih delovnih dni za dobrih 7,6 odstotka večje kot v letu 1960. Ce tu upoštevamo še to, da smo lani zaposlili okoli 5 odstotkov delavcev, ugotovimo, da je število izgubljenih delovnih dni precej poraslo. Samo za zdravljenje v bolnicah, preglede v ambulantah in zdravila emo lani izdali nad 145 milijonov dinarjev. K temu moramo prišteti še 35 milijonov dinarjev, ki so bi- li izplačani za nadomestilo plač med boleznijo. Številke so kar vi- soke, saj povedo, da bi za ta de- nar lahko zgradili dokaj velik stanovanjski blok. Analize poškodb pri delu nam pokažejo, da se poškodujejo naj- več mlajši in nekvalificirani de- lavci ter tisti, ki se na novo za- poslijo. To dokazuje, da posve- čajo v podjetjih premalo skrbi novosprejetim delavcem, ki ne poznajo dovolj delovnega mesta in nevarnosti, ki mu tam pretijo. Prepričati bi se morali, če upo- rabljajo zaščitna in varnostna sredstva itd. Poleg tega bi bilo treba že pri novogradnjah ali raz- širitvah misliti na delovno var- nost ter bi bila štednja pri tem nesmiselna. Vse to pa je seveda odvisno od vseh zaposlenih, po- sebno pa še od organov uprav- ljanja, tehničnih vodstev in poli- tičnih organizacij v podjetju. Le skupno, sistematično in med raz- nimi organi koordinirano delo nam lahko prinese ugodne rezul- tate. V zadnjem obdobju ugotavlja- mo tudi vedno več prometnih ne- zgod. Zdi se mi, da se tehnika v prometu mnogo hitreje razvija kot miselnost ljudi. Večkrat pa so vzroki tudi v alkoholu in neupo- števanju prometnih ter drugih predpisov. Da bi bilo vseh teh nesreč manj, bi morali vzrok obolenj globlje analizirati. Morali bi tudi vedeti, kaj delavec dela doma, če ne prinaša morda bolezni od doma zaradi nepravilne ali nehi- gienične prehrane, načina življe- nja in podobno. Ta vprašanja bi moral urejati socialni uciavoc an za to odgovorna služba v gospo- darskih organizacijah. Toda soci- alnih delavcev v podjetjih še ni- mamo, zdravstvena služba pa vsega ne zmore. . j V nekaterih podjetjih pa vpra- šanja delovnih nezgod zadovolji- vo rešujejo. V Tovarni kovanega orodja Zreče so na primer v letu 1960 imeli 225 delovnih nesreč, v lanskem letu pa le 117, kar je skoraj polovico manj. To so do- segli predvsem na ta način, da so delavca, ki se je na svojem delovnem mestu lažje poškodoval, začasno prestavili na drugo de- lovno mesto, kjer je lahko kljub manjši nezgodi bil polno zaposlen. To pa je le ena oblika reševanja teh problemov, morali pa bomo storiti še dosti več, je končal tov. Lazar. V. L. V KONJICAH GRADIJO Kaže, da bodo v konjiški ob- čini letošnje leto precej gradili, čeprav v glavnem le manjše ob- jekte. Tako bodo v Slovenskih Konjicah nadaljevali dela pri gradnji novega stanovanjskega bloka, kjer bo dobilo nova stano- vanja 32 družin. Za ureditev tr- govskega lokala v isti zgradbi pa v letošnjem letu verjetno še ne bo dovolj sredstev. V Ločah že nekaj časa pripravljajo gradnjo novega četvorčka za stanovanja prosvetnih delavcev. Računajo. da bodo del sredstev zbrali tudi od posameznih podjetij. Ce hočejo dobiti potrebne prosvetne delav- ce, je to edina rešitev. Poleg teh je predvidenih tudi več drugih gradenj v p>osameznih krajih občine. V Zrečah namera- vajo nadaljevati dela pri gradnji nove šole, ki so jih lansko leto morali zaradi pomanjkanja fi- nančnih sredstev ustaviti. Ope- karna Loče ima v načrtu, da bi v letošnjem letu postavila novo ha- lo, v kateri naj bi dobila potreb- ne delavnice tudi nekatera manj- ša podjetja v tem kraju. V Slo- venskih Konjicah računajo, da bo z gradnjo novih prostorov pričelo podjetje »KOSTROJ«, ki je zem- ljišče zanje splaniralo že lansko leto. Tudi LIP bo preuredil ne- kaj delavnic. To bo istočasno tu- di začetek rekonstrukcije tega ob- rata. Nove prostore bo letos ver- jetno končalo podjetje »Mizar- stvo«, ki mu bo s« tem omogočen nadaljnji razvoj. V njegove se- danje prostore pa se bo vselilo »Tapetništvo«, ki je imelo doslej dokaj tesne delavnice. V Vitanju pa bo razen manjših del pri šoli med največjimi gradnjami uredi- tev ceste iz Vitanja proti Rakov- cu. Ta bo trajala več let, toda za- čeli bodo že letos. Ko bo cesta dograjena, bo tudi ta del Pohorja, ki je bogat z lesom, mnogo lažje dostopen. Za večino teh gradenj so sredstva že zagotovljena, tu in tam pa še kaj manjka, ■^i' V. L. PRAVILNIKI NA PRETRESU Na redni seji mozirskega zbora proizvajalcev so govorili o pra- vilnikih o delitvi čistega in oseb- nega dohodka gospodarskih orga- nizacij občine Mozirje. Zbor je ugotovil nekaj pomanj- kljivosti pri sestavi pravilnikov; le-ti so ponekod neživljenski in ] papirnati, kar vsekakor slabo vpliva na odnose v kolektivu. To ' velja zlasti za manjše obrate, ki so odstopali od glavnih načel pri ' delitvi dohodka. Zbor je pred- lagal, naj pravilnike popravijo, pri delu pa naj jim pomaga sin- dikat. Poudarili so, da je vsak pra- vilnik, ki ga ne izdelajo člani ko- lektiva, slab. Pravilnik mora biti zrcalo notranjega dogovora v ko- lektivu in pri sestavi mora sode- lovati ves kolektiv. M NOVO GOSTIŠČE? Na letni konferenci SZDL v Ljubnem so izglasovali priporo- čilo, da bi naj Semovo hišo v le- tošnjem letu spremenili v gostišče; menijo, da bi lahko sprejela pod , streho lepo število turistov, dve- sto ljudem pa bi nudila hrano. Vsekakor korak naprej! Janezova hiša Zavod za varstvo kulturnih spomenikov je v Ljubnem odkril najstarejšo hišo v Zgornjesavinj- ski dolini. Resnici na ljubo moramo zapi- sati, da je bila hiša že zapisana smrti, saj je na zunaj podrtija. Po pregledu so strokovnjaki ugoto- vili, da bi jo lahko prav lepo pre- uredili v muzej ali pa celo v go- stišče — drugo bi namreč bolj ustrezalo Ljubnemu kot turistič- nemu kraju. Restavracija hiše bi zahtevala 2 milijona dinarjev; pol milijona bi prispeval republiški zavod, po- lovico okraj, pol milijona bi dala občina in ostalo lastnik, ki bi še nadalje lahko živel v hiši. Prav gotovo je to ugodna in obenem presenetljiva novica za vse, ki jim je do tega, da se tu- di v naših krajih pospeši turizem. PISMO UREDNIŠTVU Razmajana zakonska zVeza Tovariš urednik! Prosim Vas, da objavite še moj prispevek o razmajani ' zakonski zvezi. Treba bi bilo razdvojenemu, sicer odkrito- srčnemu možu nuditi nepri- stransko moralno oporo, da najde zopet samega sebe in reši kar se rešiti da. (po izjavah izkušenega moža). Imate priznanja vredno naj- boljšo, resno dobro voljo utrditi razmajani zakon, ker bi se sicer v Vaši razdvojenosti in nemoči ne ozirali po javnem nasvetu. Vkljub odtujenosti svojih otrok ste očetovsko ponosni na nje in radi jih imate, saj oni niso krivi za razkrajajoče razmere. Otroci v nežni mladosti pa že po čustveno- sti instinktivno bolj nagibajo k materi, ki se z njimi mnogo bolj ukvarja. Vaša skrb bi bila, da se po možnosti v znatni meri potru- dite zanje, saj vendar nobena ple- menita, prava žena Ln mati ne bo z zastrupljevalnimi odnosi zagre- šila odtujevanje od očeta, kar se pozneje nad vsemi bridko mašču- je. V vašem članku ni bilo obtož- be, da bi bila Vaša žena slaba mati ali drugače hudobna, kri- vična, da bi hotela ustvarjati zo- prno in duhamorečo hegemonijo, t. j. nadvlado enega nad drugim, kar bi bilo resnično neznosno, — Vsak človek je lahko osebno naj- boljšega značaja, za srečno za- konsko skupnost s človeško top- lino in globino pa je neobhodno nujno potrebno vsaj globoko med- sebojno spoštovanje, predvsem pa duševna harmonija. K tej tova- riški skladnosti prispeva žena levji del — že po naravi —, da je možu odkrita, odprta knjiga, iz katere lahko vedno čita. Ako sta v ostalem oba zakonca na mestu, se bo razumevanje raz- veseljivo očitno izboljševalo, kaj- ti možu ni vedno dano prodreti v tainost ženske narave, ki pred- stavlja sicer v mnogih primerih pravo sfingo. So primeri, ko so žene v nasprotju s splošnim žen- skim značaiem. nenavadno molče- če, kar učinkuje neprijetno in odtujajoče. Človeška lastnost, biti iz »krvi in mesa« pa je biološka zadeva, ki je pri obeh spolih verjetno na podlagi centralnega živčnega si- stema različno razvita in ne pred- stavlja nobene osebne krivde, še manj pa zasluge. Tudi negativni pojavi bi se ne smeli zanemar- jati. Zena ima torej že po naravi dar in možnost, da s svojim milim značajem prvenstveno ustvarja v svojem domu fluid, blaženi mir in red. Poleg malih otrok nepo- spravljeno stanovanje pa Vas res ne sme motiti. Samo z ženino pomočjo in uvi- devnim sodelovanjem boste uspe- li, kar je že s človeškega in druž- benega stališča iskreno želeti. Vsaka zdrava družina pomeni ce- lico v državljanskem smislu. — Vse se še lahko in mora dobro izteči že zaradi otrok. Medseboj- ne trajne krivice pa zamorejo disharmonijo spremeniti v so- vraštvo z neslutenimi posledica- mi. Petrovški Preblizu skupaj V Velenju že dlje časa s-krbno odstranjujejo smeti. Nekaj pa je v zvezi s prostorom za odlaganje smeti naroba. V ibližiino prepo- gosto zahajajo skupine otrok iz vrtca pod nadzoirstvom vzgoji- teljic. Ta kraj je «-Poseka«. Prostor za smeti je ograjen in leži na po- boi'ìu večje uvale, toda igrišče -Poseka« je dobrih 150-200 metrov vstran in Velenjčani menijo, da bi bilo dobro že sedaj promisliti na morebitne posledice, ki bi se lahka zavoljo tega pripetile. Zal pa moramo namreč ugoto- viti, da imamo na tako razširjenem prostoru kot ga izavzema novo Velenje še vse premalo otroških igrišč. Res je, da so Velenjčani s prostovoljnim udarniškim delom zgradili čudovit park, da imamo otroško igrišče pri stadionu in jezeru ter ša dve manjši, vendar pa ne smemo pozabiti, da je v Velenju že okrog 1000 predšolskih otrok, ki jim niti vrtec v dosedanji obliki, še manj pa asfaltna cesta lahko nudita razvedrila. Pa tudi starši so vedno v skrbeh, kadar »trnka ni doma. -ik Biserna noroka Te dni sta zakonca Franc in Frančiška Fludernik iz Ljubnega ob Savinji praznovala redek ju- bilej — biserno poroko ali 60-let- nico skupnega življenja. Njuna življenjska pot ni bila posuta z rožicami. Bila pa je tako pestra, da zasluži pozornost in iskrene čestitke. Franc Fludernik je s skromnim krojaškim zaslužkom preživljal 10-člansko družino, dokler ga ni odtrgal od nje vihar prve sve- tovne vojne. Po vojni se je vrnil k ženi in družini in njihovo živ- ljenje je bilo takšno kot večine slovenskih delavskih družin stare Jugoslavije. Leta 1941. sta — kot mnogi drugi — tudi zakonca Fludernik okusila trdoto nemškega škornja. Njuna dva sinova so Nemci pri- prli zaradi sodelovanja z organi- zatorji OF in NOV in leta 1942. sta padla med prvimi talci zgor- njesavinjske doline v celjskem Starem Piskru. Še isti teden so Nemci družino Fludernik odpe- ljali v koncentracijsko taborišče Tann na Bavarskem, od koder so se vrnili na izropani dom, izmu- čeni, toda ponosni, šele po osvo- boditvi. Zanjo pa sta naša slav- Ijenca darovala dva sinova in še pet ožjih sorodnikov — možev in sinov svojih hčera. Draga jubilanta: še na mnoga leta in hvala Vama! Živahnost V Ljubnem Živahna razprava po poročilu na letni krajevni konferenci SZDL v Ljubnem, je razčistila vsa sporna vprašanja in pribli- žala navzočim vso problematiko domačega kraja. Umna živinoreja, predvsem pa pravilno gospodarjenje z gozdovi pomenita glavni vir dohodkov, zato so na konferenci sklenili po- svetiti teme dvema panogama vso pozornost. V zadružnih hlevih je danes 150 glav goveje živine in, kot vse kaže, bo treba v prihod- nje zgraditi nov hlev, kajti stari že sedaj ne zadošča več. Delo v hlevih je plačano akordno — in mimogrede povedano — zasluži hlevar mesečno 22 do 32 tisoča- kov. Vse to pomeni, da si hlevar pirizadeva storiti res vse, da bo živini kar najbolje. Na konferenci so govorili o pro- blemu planinskega kmetovanja, ki bo nedvomno izumrlo, brž ko bo družbeno in ekonomsko neute- meljeno. Ze zdaj je na kmetijah premalo delovne sile, kar je nuj- na posledica razvoja. Pa še nekaj: po voden j je po- drla jezove. Ti zdaj nemirno ča- kajo pomoči. Vodna skupnost ▼ Celju ni ostala gluha za krik obu- panih domačinov, ki se upraviče- no boje, da jim bo deroča voda podrla tudi most. Za obnovo je- zov so jim dodelili 30 milijonov dinarjev. In k epilogu tega razglabljanja še tole: V Ljubnem se je politično in društveno življenje zelo raz- mahnilo in je zajelo tudi najod- daljnejše hribovske domove. O tem govore prostovoljne delovne ure, ki jih je bilo ob pripravah za »flosarski bal« štiri tisoč, potem — podarjeni les za gradnjo nove šole v Rastkah — in končno, o tem priča tudi dobro obiskana letna konferenca SZDL. V Slatinah je zasvetila luč... šE HIP in že je zaslepljujoča svetloba napolnila tesno kmečko izbo. Ko- pica otrok je stala ob hišni gospo- dinji in vsevprek spoštljivo mole- dovala, da bi smela tudi sama vklapljati in izklapljati to čudo- vito novost. Blesk oči je zgovorno pričal, kaj jim pomeni nova luč. Starejši kmetje so snoli pokri- vala in se spogledovali vzpodbud- no in v sramežljivem zadovolj- stvu. Obrazi- so - izžarevali polno neizgovorjenih besed, veselje in težave, ki so jih morale družine malih kmetov premagati, da so si pridobile to nepogrešljivo silo no- vega življenja. Ponosni so bili nase- in celo 39- \etm sosed, ki je bil najdlje klu- boval novotariji, je z mladeni- škim glasom zategnil: »Ej, pa je 'e imenitna takšna luč," ki кат 'îama sveti!*- > , —• : . Pritrdili so niü s' siiiehoto; nam pa, ki smo prisostvovali otvoritvi, je bilo kar težko razumljivo, da lahko vsakodnevna nujnost po- vzroči tolikšno veselje. Prijatelj se je primuzal iz ku- hinje in prišepnil: »Boš videl, pravcata kmečka ohcet se pri- pravlja!« Pladnji so začeli romati v iz- bo. Otroci so se stisnili okrog ve- likega krožnika na krušni peči, a vendar so vneto vlekli na uho na- še pogovore, s pogledi pa viseli na stikalu. Zdravice so nas tudi notranje razveselile in tov Alojz Ocepek — predsednik elektrifikacijske ko- misije — je s pomočjo tajnika Janka Kumra začel: »TAKOLE SE JE ZAČELO — Okrog in okrog so bili že vsi zaselki elektrificirani, »naših so- sedov,« odkašljal se je in pogle- dal na. kmete, ki so za hip zasre- peli v čase, »pa ni bilo moč pre- pričati, čeprav smo le dobre če- trt ure od Šmartna ob Paki. Ta- koj po vojni sem na lastno pest hotel napeljati elektriko, a mi ni.so dovolili, ker sem imel pre- tanko žico, petnajst let pa že hra- nim Wolfrarpovo žarnico, ki Je tudi danes kot prva zasvetila v veži. Vedno sem pogorel z agita- cijo. Pred dvema letoma pa se je začelo resno delo. Odpor je pre- nehal in s tovarišem Kumrom sva se pomenila s podjetjem Elek- tro Celje ter krajevnim odborom in odtlej opravila ne vem koliko potov. Sitnarila sva na veliko, a moram reči, da so nam vsepovsod šli na roko. Sami smo prispevali okrog 600 tisoč dinarjev v drogo- vih, z zemeljskimi deli in denai'- jem, preostaii milijon pa smo do- bili od občine, krajevnega odbora, kmetijske zadruge in podjetja Elektro Celje. Iz srca hvaležni pa smo pred^- vsem delavcem podjetja Elektro, ki so pozabili na običajen 8-urni delavnik. Vidite, sedaj smo pa srečni. To- da sitnaril sem pa močno, kajne tov. Ravljen,« je dejal stari Oce- pek in se nasmehnil sedanjemu občinskemu sekretarju Zveze ko- munistov. Jedila so se zvrstila, kozarci so krožili in kmalu so tudi naši spo- mini zašli v najsvetlejši čas — narodnoosvobodilno vojno. Pred nami se je počasi izluščil lik sta- rega Ocepka, prvega partizanske- ga puškar j a v Smartnem ob Pa- ki, nemirnega samouka-novatorja, ki je poleg obdelovanja prgišča zemlje vseskozi brki j aril kot pravcati strokovnjak za izdelo- vanje kompliciranih ključavnic. OB SLOVESU je vino razgibalo duhove, naši pogovori pa še bolj napeli ožar- jena lica otrok. Za zaključek je Elektro Celje predvajalo v mali izbi 4 kratke filmske reportaže o nevarnostih električnega toka in o pravilnem ravnanju z njim in vzdihi začu- denja niso bili redki, kaiti dobra polovica kmetov je prvič videla kino predstavo. Še krepaik stisk roke, nekaj okornih, toplih besed in že smo ob srečnih obrazih kmetov, ki so navdušeno razpravljali o močni svetilki na dvorišču, ki nam je osvetljevala zasneženo pobočje, zavili v gozd in čutili, da smo tudi mi bili deležni sreče teh ljudi, ki so tako dolgo bili odrezani od ene najnujnejših žil novega živ- ljenja. KVLTVRÄ IM PROSYETÄ Pojasnilo o nekem Trinino viču Na članek »2ivo in poetično — naivno in patetično«, ki je bil objavljen v zadnji številki, smo prejeli dvoje odgovorov, od ka- terih objavljamo zaradi pomanj- kanja prostora tokrat le tistega, ki nam ga je poslalo SLG. Ce se loti kritilc kritika in mu očita nestrokovnost, potem pač pričakujemo, da bo vse, kar bo očital, zares nestrokovno. Neki L. Borštner pa v 6. št. CT prav za- res ni vedel, kako bi se še bolj spravil nad Icritika Trifunovičeve »Pravljice o carju in pastirju«, saj je na kulturno stran spravil kar cel pamflet. Da pa bi ostal dokončni arbiter, kratko malo pribije dejstvo, »da na Sloven- skem pač niti dva kritika o isti predstavi ne sodita enako in da ima ix)temtakem vsaka predsta- va toliko različnih kritik, kolikor je različnih kritikov.« (Naj to razumemo tako, da ima potem- takem vsaka predstava 300 po gledanju in okusu nasprotujočih ši gledavcev in da je Pravljica uprizorjena na 300 različnih na- činov!?) Ne zanikamo dejstva, da ima vsakdo pravico gledati s svojimi očmi in razumeti s svojimi spo- sobnostmi in tudi objavljati svo- ja dognanja — z edino zahtevo, da je objektiven! Kot skromen prispevek k polemičnemu članku pa bi dodali le kratko pojasnilo o »nekem Trifunoviču«, s katerim se je L. Borštner žal površno seznanil. Boško Trifunovič je dramaturg Sodobnega gledališča v Beogradu, rodil pa se je 1920. leta v Topoli. »Pravljico« je napisal 1956. leta Na anonimnem tečaju za dram- ska dela v Sarajevu leta 1957. je bila le-ta nagrajena z najvišjo nagrado. Do sedaj jo je uprizo- rilo preko 200 profesionalnih in čez 100 amaterskih gledališč. 1958 leta so jo igrali na Sterijinem po- zorju, a 1960. 1. na svetovnem mladinsem festivalu v Palermu — Italija. Sledile so neštete ra- dijske priredbe. »Pravljica« je natisnjena v izdaji Narodne pro- svete Beograd, v tisku pa je že tudi pri Prosvetnem servisu v Ljubljani. Toliko le o tem pisateljevem delu. SLG Celje S svečane seje ob Prešernovem dnevu Priznanje zglednim delavcem V okviru slovenskega kultur- nega praznika — Prešernovega dneva je bila prejšnji četrtek do- poldne pod predsedstvom Marice Frece-Zorkove svečana seja Sve- ta za kulturo in znanost občin- skega ljudskega odbora Celje, ki so se je udeležili najvidnejši kul- turnimi delavci. Na seji je podpredsednik občin- skega Ijudsltega odbora Roman Boben govoril o pomenu kulture v komuni, pri čemer je poudaril pomen družbenega samoupravlja- nja kot enega izmed bistvenih elementov, ki naj poleg material- ne osnove zagotovi vsestransko uspešno dejavnost. Dodal je, da nam materialne osnove v naši komuni nudijo dovolj možnosti za razgibano kulturno dejavnost in da so v tem sklopu pomembne nekatere zlasti profesionalne kulturne ustanove, kakor gleda- lišče in knjižnice, pa prav tako tudi amaterska kulturna društva, ki vključujejo veliko število od- raslih in mladine. Toda da bi to dejavnost dvignili še na višjo ra- ven, bi bilo treba poskrbeti za kvalitetnejše programe njihovega dela, predvsem pa odpraviti za- starele oblike in šablone. Ko je govoril o materialni osnovi, je med drugim dejal, da bi bilo nuj- no kulturno umetniškim ustano- vam in kulturnim delavcem ust- variti tiste pogoje, v katerih bi njihovo delo prišlo še do polnej- šega izraza. Sredstva, namenjena za kulturno dejavnost, so v zad- njih letih rasla, toda ker jih je v glavnem določal proračun, se je pokazala potreba f>o ustanovit- vi sklada za finansiranje kultu- re, pri čemer bo njegov osnovni smoter, da bo zagotovil skladen razvoj te dejavnosti z ostalimi panogami. S skladom bo uprav- ljal poseben organ, delitev sred- stev pa naj bi izhajala iz progra- miranja kulturne dejavnosti, iz delovnih programov, kar pomeni, da bomo prešli od finansiranja ustanov k finansiranju dejavno- sti. Ta okoliščina bo seveda na- šo kulturo postavila v docela spremenjen položaj. V nadaljevanju svečane seje je Marica Frece-Zorkova seznanila navzoče s programom Sveta za kulturo in znanost v tem letu. Ta si je poleg formiranja sklada za- stavil vrsto pomembnih nalog, med katerimi velja omeniti pri- zadevanje, da bi še bolj spodbu- dili h kulturnemu ustvarjanju, nadalje pomoč ustanovam pri iz- delovanju njihovih pravilnikov o delitvi dohodka, kakor tudi kre- pitev dejavnosti amaterskih dru- štev. Svečana seja ob Prešernovem dnevu pa je bila naposled posve- čena tudi počastitvi štirih zgled- nih kulturnih in prosvetnih de- lavcev. Med njimi so poleg pri- znanja prejeli še praktična darila — neutrudni in hkrati najpo- membnejši celjski znanstveni de- lavec JANKO OROŽEN ter po- žrtvovalni nrosvetni delavci st/v- NA MIHELICEVA, DARINKA joStova in tone zorko. Svet za kulturo in znanost občin- skega ljudskega odbora je s tem izrekel zasluženo priznanje tiste- mu deležu v naši prosvetni oziro- ma znanstveni dejavnosti, čigar vrednost je trajna, oziroma čigar nesebičnost kakor je v obrazlo- žitvi poudaril tudi tajnik Sveta Gustav Grobelnik, ima družbeno pomemben značaj. dhr Lep večer v počastitev Prešernovega dne te vrsto let prirejjo v Celju vsako leto akademijo v počastitev največjega našega pesnika Dr. Franceta Prešerna. Tudi leitos je bila v četrtek zvečer skrbno prirejena akademija v veliki dvo- rani Narodnega doma. Lepaki po našem mestn sicer niso po- vedali kdo je bil prireditelj. Po ude- ležbi sodeč pa poslušalce to ni motilo. Dvorana je bila skoraj pretesna. Pri priredittvi so sodelovali profesor Jesenovec, ki je govoril o pomenu Pre- šernovega dne. Sodelovali so še mla- dinski pevski zbor »France Prešeren« iz Celja, ki je zapel štiri mladinske pesmi, člani literarnega kljuba celjske gimnazije, recStaiorji celjiskega učite- ■ Ijišča. Sledila sta še tov. Marije Tabor in tov. Ciril Zalesjak s samospevi. Oba pevca sta člana Prešernovega zbora. Za zaključek je zapel mešani pevski zbor , >France Prešeren« iz Celja Prešernovo Zdravico, Flajšmanovo »Luna sije«, Bu- čarjevo »Ruži« in Verdijev zbor Sužnjev iz opere »Nabucco«. Smemo trditi, da je bila prireditev zelo . skrbno pripravljena. Posamezne točke ' sporeda je prijetno povezovala tov. Ivica Jeršičeva. Vsi izvajalci sporeda so bîli nagrajeni s spontanim odobravanjem poslušlcev. Ne moremo pa mimo dejstva, da med poslušalci nismo opazili nobenega pred- stavnika celjske javnosti, niti ne kul- turnih delavcev. Menimo, da bi prav slednji bili dolžni priti na to prireditev. -U Dvoje nevzpodbudnih primerov Prvi primer: V neki občini v našem okraju ima neka šola telo- vadnega učitelja. Ta učitelj je mlad, ima ustrezno iz- obrazbo z opravljenim za- ključnim izpitom in zato po- učuje telovadbo. Toda s to telovadbo nekaj ni v redu. Od predvidenih treh ur jo je upravitelj skrčil na dve uri, v zameno za tisto uro pa pričel uvajati nekatere praktične predmete, katerih praktičnost je verjetno ute- meljena, vsaj s stališča pri- bliževanja pouka praksi. To- da ... Ker namreč zopet na- stopi toda, nujno nastopi tu- di pomislek, da takšno sta- lišče ne more izključevati vseh drugih stališč in da zato uvajanje praktičnih predme- tov na račun telovadbe ne more biti v celoti utemeljeno. Ce namreč pustimo ob stra- ni to, da je telovadnica praz- na, da je to objekt, ki bi ga ponekod morda radi imeli, a ga nimajo, kakor tudi, da lahko navsezadnje šolarji »telovadijo«, preprosto, v na- ravi, se ob tem poraja še ne- kaj drugega, in sicer vpra- šanje mesečnih dohodkov učitelja, ki je praktično brez ur! In res. Mesečni dohodek tega telovadnega učitelja znese nekaj čez 16 tisočakov, možnosti honorarnih' ur ni, da bi telovadbo še bolj skr- čili, pa morda so še. To po- meni, je verjetno, da se do- hodek še zniža. Drugi primer: V neki občini v našem okraju je na neki šoli učitelj, ki zasluži 15 tisoč din na me- sec, ker njegov predmet ba- je ne »nese«, ker baje nima možnosti, da bi kaj zaslužil postrani, ker je mlad itd. Ker ga na službeno mesto veže štipendija, je finančno in moralno vezan, da jo odsluži. Ko jo bo odslužil, pa bo šel drugam, verjetno iz prosve- te. Tako bo prosveta izgubila dva učitelja, kajti tudi uči- telj iz prvega primera jo bo zapustil, kakor hitro bo mo- gel. Takih primerov je verjet- no še več, so nevzpodbudni in zato vzpodbujajo k reše- vanju, še posebej v tem ča- su, ko se šole ukvarjajo z izdelovanjem in sprejema- njem pravilnikov. Ne gre za to, da bi namigovali na niz- ke zaslužke, ki razumljivo vsepovsod ne morejo biti in ne bodo enaki, očitno pa je, da tam, kjer jih bomo ome- jevali z zgledi iz prvega pri- mera, ne bomo dosegli kaj več kot kakšno neprijetno problematiko, ko nam bodo namreč učne moči uhajale drugam. Poleg tega se vsi- ljuje še misel, da takšno omejevanje, ne glede na mo- rebitne »antitelovadne« po- bude, nasprotuje osnovnim smotrom novega sistema de- litve dohodka v prosveti, ker kratkomalo sploh onemogo- ča, da bi človek, pa najsi bo to telovadni učitelj, delal! Ker je primer sam na sebi prav gotovo izjemen, ne bi hoteli z njim ničesar posplo- ševati, zato se zdi samo vred- no nanj opozoriti, še preden bi utegnil od kod priti kak- šen podoben »odsev«. dhr pISMO OD ENIH DOGODKOV Dragi urednik! Ker se je zdaj že s polno paro začel pouk, kar se reče, da nam uhaja Para iz telesa od prevelikega švicanja, ni- mam dosti ca j ta, da bi ti lali- ko napisal eno bolj obširno pismo od enih dogodkov, ka- tere sem doživela v zadnjem ca j tu, kajti moram se nam- reč učit, če bom hotel kdaj kaj znat, ker kot veš še no- ben človek ni učen na Zem- ljo padu, kar sta zadnjič rek- la tudi naša mama in ata. Ker pa nesmem stavka za- čenjati s ker, ker to ni ena lepa slovenščina, kakor smo izvedeli od našega tovariša ga pa ne bom začel s ker, ker je to res en veznik, kateri mora stati v sredini stavka. Torej, ker še ni tako dolgo, odkar smo imeli športni dan, se je ponudila prilika, da smo doživeli prvi lep dogo- dek, ob katerem ti moram p>ovedati, da nas je vse zelo razveseljil, kajti sedenje člo- veka zlo utrudi, kar se reče, da je tudi nezdravo za telo, katero mora biti med- pou- kom skoz sklonjeno, ob čem lahko postane puklasto. Za- to je stega stališča uvajanje športnih dni nujno, kar se reče, da bi se naj začeli za- nimati tudi v pisarnah za ene pisarniške dneve, ob čem tisti dan nebi uradovali, am- pak se razgibavali. Drug tak dogodek, kateri je še od večje važnosti, je en film, kateremu se reče v 80 dneh okoli sveta, katerega je napisal Ziles Verne in ka- teri je tudi pri nas zbudil ve- like simpatije, tako da smo komai čakali kdaj bo odrasle človeke obšel en občutric, da nam bojo odstopili mesto v vrsti pred blagajno. Ker jaz in še nekaj mojih sošolcev nismo prišli do kart za ob štirih, smo šli v kino ob os- mih, pri čem nas je bilo zelo strah, če bi naleteli na kak- šnega tovariša ali tovarišico, ker bi to pomenilo eno si- gurno kazen in eno slabše vedenje na koncu leta. Na srečo pa razen nekih Mulcev iz ene druge šole ni bilo no- benega tovariša in tovarišice, kar se reče, da smo imeli srečo, da smo lahko gledali tako dolgo potovanje okoli sveta. Odrasli so takoj pri- pomnili, da danes prej lahko pride človek okoli sveta ka- kor do kart. Najbolj napet je bil dogodek, ko Indijci na- padejo cug in ko se s konjev poganjajo na cug, nakar uja- mejo tistega spremljevalca od Foggota, katerega hočejo zažgati na grmadi. Ker so Mulci iz sosednje šole takoj začeli klicat onim drugim, naj ga rešijo, so ga res re- šili, kar je šlo na živce od- raslim, kateri so pripomnili, naj bojo tih. Tako je prišlo do enega napetega stanja. Si- cer pa moram povedat, da smo jih pardonirali in da so nas tudi odrasli pardonirali, kar se reče, da obojni uži- vamo ugled pred drugim, kar je narbarž posledica hitrega razvoja današnjega otroka in hitre zrelosti, katere pa včasih ni bilo, saj kot je re- kel naš ata, včasih še pri dvajsetih letih niso kadili, danes pa že kmalu ne bo.5 mogel v šolo. če ne kadiš, in da upa. da iih bo en hipno- tizer odvadil kajenja. Te pozdravlja Pepi Solar Jože Horvat-Jaki: Obraz Izza ^kulis« Delavskega odra Ce je res, da je največji kapi- tal, s katerim razpolagajo posa- mezna amaterska društva, ljube- zen njihovih članov do kultur- nega udejstvovanja, velja to v polni meri za celjski Delavski oder, s pripKjmbo, da je ta poleg tega še med tistimi »srečniki«, ki sicer ne žive v docela urejenih finančnih razmerah, ki pa jim naša družba vendarle daje, koli- kor more. Pri tem je treba do- dati, da sredstva nikakor niso ne- znatna in da si tudi Delavski oder prizadeva, da bi jih upravičil. Zlasti v zadnji sezoni v tem po- gledu ni bilo kakšnih težav, še celo več, razumevanje občinske- ga ljudskega odbora kakor ob- činskega sveta Svobod in pro- svetnih društev je omogočilo, da je bila finančna bilanca Delav- skega odra med najugodnejšimi v zadnjih letih. Ker pa razum- ljivo ni mogoče pričakovati, da bi vse potrebe krila občina in svet Svobod, se je pri Delavskem odru porodila misel, da bi si za naprej zagotovili del sredstev tu- di iz rednih abonmajev, ki bi jih razpisali za najmanj šest predstav v sezoni za kolektive in šole. S tem, menijo, bi naposled tudi pri- bližali Delavski oder osnovnemu namenu, ki je zapopaden v nje- govem imenu. Takšna zamisel ima prav goto- vo svojo realno utemeljitev, kar pomeni, da tudi ni praktično ne- uresničljiva. Delavski oder je namreč v času svojega obstoja že dokazal, da je, čeprav amaterski, vendarle zrel organizem z resnimi ambicijami, ki mu uprizarjanje posameznih del ni zgolj nekakšna zabava, marveč ki skuša z njimi prispevati h kulturni dejavnosti v Celju in izven njega. Kar je pri tem poglavitno, je to, da ima vselej dovolj vnetih sodelavcev, celo toliko, da ne more zaposliti vseh. in da skuša tudi svojo re- pertoarno politiko usmerjati v potrebe občinstva in hkrati v skladu z možnostmi, ki jih nudi ustrezna dramska literatura. To- da tu se seveda poraja težave, s katerimi se borijo pravzaprav vse dramske družine, saj literature, ki bi bila prikladna tako po vse- binski kakor tehnični plati, ob- čutno primanjkuje. Kljub temu. da je Delavski oder v povezavi s Prosvetnim servisom, ni vedno najti dela, ki bi ustrezalo vsem kriterijem (manjši zasedbi vlog. zmogljivostim odra itd.). Problem je toliko občutne j ši spričo okoli- ščine, da je tudi občinstvo vedno bolj zahtevno in da se potemta- kem ne zadovolji s čimer si bodi. Tako je letošnja sezona kljub vsem tem težavam vendarle pri- nesla določen uspeh. Medtem ko ansambel trenutno študira Petro- vičev Vozel in bodo učiteljiščniki kot člani Delavskega odra upri- zorili Misnico A. Christie, so bile doslej tri premiere: Cankarjev Hlapec Jernej, Linhartov Mati- ček se ženi in Hep Van Delfta Hura soncu in dežju (mladinska igra), ki so z vsemi svojimi pred- stavami privabile preko šest ti- soč obiskovalcev, med njimi ve- liko število šolske mladine. Ma- tička pa je Delavski oder uprizo- ril tudi v Cinkarni, pri čemer je bila dvorana do kraja polna. Da pa bi Delavski oder končno dobil še mikavnejše »zunanje li- ce«, so v teku pleskarska dela, ki bodo mračno in mrzlo dvorano nekdanjega kina spremenili v c- kusen prostor, kamor bodo poslej ljudje nemara še raje zahajali. Filmi ki jih bomo gledali Jaguar gospodar džungle Najnovejše Disneyevo delo iz serije pri nas že dobro znanih fil- mov o »resničnih prigodah v na- ravi« so posneli v slabo raziska- nih džunglah Amerike. Pripove- duje nam o življenju vladarja teh krajev — jaguarja in mnogih drugih zvereh, ki žive vzdolž reke Amazonke. Osnovna misel filma je v tem, da nam prikaže sorod- nost vseh mačk — od naših do- mačih do najbolj divjih. Tako se srečamo s tigrom, leopardom in jaguarjem, ki so vsi odlični lovci in med katerimi je največji lovec jaguar, resnična džungelska mač- ka. Ob razčlenjevanju njegovega življenja spoznavamo tudi ostale prebivalce džungle: opice, različne vodne ptice, južnoameriške kro- kodile; prvič pa lahko spoznamo tudi nenavadno ribo piraroku, ki postane slastni plen črnega jagu- arja. Tako je kamera Disneyev snemalcev, ki so prepotovali 40 milj dolgo pot vzdolž reke Am zonke, da bi posneli to delo, z znamo vala tudi boj jaguarje družine z najbolj nevarnim divji prašičem, pa tudi izreden prizi v katerem j aguar j e va družina n pade krokodila. Nenavadna ig vseh mogočih vrst opic, divja ] pota tropskih rastlin in rož, kr tost divjih zveri v boju za obst nek so izreden okvir za to nen vadno zgodbo o družini najb( krvoločne in hkrati najlep džungelske mačke — jaguarja. ' film po pravici uvrščajo med пг bolj uspele Disneyeve filme, p snete v naravi. Velika množi posnetega filma je omogočila J mesu Algarju, režiserju najbi uspelih tovrstnih del, kakor P stinja živi in Izginjajoča preri da je ustvaril izredno dramatic in lepote polno podobo življer še neoskrunjene džungle ob r( Amazonki. Zato štejejo Jaguai za najbolj uspeli tovrstni film le 1960. Nabavilo ga je distribue sko podjetje Vesna film. NikoH v nedeljo Grški film z ameriškim nas] vom: Never on sunday. Film n< ta naslov, ker je scenarij na] sal zanj in ga zrežiral znani r kdaj ameriški rež. Jules Dass Sicer pa poleg njega nastopajo njem grški igralci, od katerih \ Ija omeniti Melino Mercouri, je poleg režiserja (nagrada Evi pa) prejela 1960. leta nagrado najboljšo žensko vlogo na fes valu v Cannesu. Ce je res to, da nastajajo umi nine tedaj, kadar ustvarjalec { vori o tistem, kar resnično lju velja za ta film ugotovitev, da je nekdanji ameriški režiser Dì sin, ki ga poznamo predvsem filmih Tisti, ki mora umreti Precep, zaljubil v Grčijo, nje sonce živahne ulice grških m in odkrite, za dobro voljo in i sem vnete prebivalce. O Grč malih ljudeh, ki živijo v pristaî škem mestu Pire j, grških pesn in plesih govori namreč film 1 koli v nedeljo. Fihn bi lahko označili za duhov komedijo, psihološko študijo sociološko razmišljanje. Ce ne rektno. vsaj posredno in zanir vo. vedro, veselo in optimistih CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 16. februarja 1962 Referent za prošnje, tovariš Krulc, je pravlcar pospravljal ma- lico, ko so se odprla vrata in je vstopil droben, suhljat možiček v obnošenem površniku in veli- kih okornih čevljih iz surovega ^^^Tovariš Krulc je bil osebnost, imel je poleg tega tudi avtori- teto, avto, teto in tako dalje, in ker je to bil in je to imel, je ne- mudoma prebodel prišleca s po- gledom lastnika avtomobila in, pripomnil z glasom človeka, ki j ima avtoriteto: »Pri nas je taka ' navada, da vsakdo potrka preden vstopi, to je prvič...« Nastal je kratek premor, ker je tovariš Krulc odgriznil pol klobase in četrt žemljice in obo- je žalil s požirkom črnega vina. Ob tem kratkem intermezzu so se njegove oči prevlekle z rahlo tenčico ugodja in niso bile več tako osorne, kar je dokazovalo, da se skriva za njegovo zunanjo robatostjo notranjost, ki je do- stopna za vse lepote tega življe- nja. «. ..to je prvič,« je nadaljeval referent za prošnje. »Drugič, za- piramo pri nas vrata ...« Možiček je urno stopil k vra- tom in jih zaprl, kar je referen- tu znova potrdilo, da je resnič- na osebnost. »... in tretjič je zdaj čas mali- ce. Razumete? Še pes mora imeti pri jedi svoj mir.« Ko je izrekel to misel, se je tovariš Krulc spet posvetil klo- basi, žemljici in vinu, možiček pa je zamrmmral nekaj v opra- vičilo in hotel sesti na enega iz- med udobnih foteljev, da bi po- čakal. »Četrtič pa,« je rekel tovariš Krulc med žvečenjem, »imamo na hodniku za stranke klopi.« Besedo »stranice« je poudaril na poseben način, kar je pome- nilo, za stranke tvoje baze. Možiček je po vsej priliki ra- zumel smisel poudarka, ker je komaj opazno zardel in brž za- pustil sobo. Ko je tovariš Krulc pogoltnil poslednji zalogaj in izpraznil ste- kleničico črnine, se je zleknil v stolu, naslonil noge na mizo in si prižgal cigaro. To je bil trenu- tek, ki se ga je vsako jutro zno- va veselil, tako rekoč najlepši trenutek dopoldneva. V miru je puhal pod strop oblake dima in sanjaril. Da, sanjaril, kajti tudi on je imel smisel za poezijo, če- prav mu je bil naljubši uradni list. Kopal se je v rožnatih mi- slih, v skritih mislih. Teh misli ne bi bil nikomur zaupal, niti svoji ženi, ker bi ga bilo sram, da bi kdorkoli vedel, kako meh- kega srca je pravzaprav, in ker je pri sebi najbolj cenil to, da je veljal za stvarnega človeka, ki zna zgrabiti življenje na pravem koncu, ki je kratkomalo tisto, kar je imenoval »mož na mestu«. Najprej so se mu misli motale neurejeno in brez prave podobe. Sukljale so se z dimom pod strop, se poigravale in poplesavale sem ter tja, zdaj se je videl, kako stopa iz avtomobila, ga zaklepa, ga obkroži in obrca gume, nakar pogleda po ljudeh ... zdaj spet se je odpravljal vanj, najprej ga je obkrožil, obrcal gume in ... Počasi pa so se mu misli uredile in dobile določeno smer. Tovariš Krulc si je namreč gradil hišico. Pravzaprav je še ni gradil, toda bila je že toliko kot zgrajena, kajti bil je mož na mestu in če se je v njegovi možati glavi po- rodila misel, jo je tudi uresničil, kakor pribito. Spočetka je bilo seveda vse zamotano. Zgraditi hišo ni kar tako, kot če bi brcnil psa. Treba je tega in onega, nu, in kdo ve, po katerih poteh bi bil moral zbrati denar, če bi se žena ne spomnila na strica, ki je zelo bogat in ki ima posestvo, vredno lepih milijončkov. Živi ob hrvaški meji in nekega dne se je žena odpeljala na obisk, da bi obnovila stare zveze z ljub- ljenim stričkom in se tudi vrnila z zanimivimi novicami. Stric je obljubil opeko in pesek. Toda to je bilo še najmanj zanimivo od vsega, kar je povedala žena. Stri- ček je neznansko bogat, star ču- dak in samec, že precej na koncu. kar je pomenilo čudovite obete za prihodnost. Tovariš Krulc si je na tihem čestital, da si je iz- bral ženo s tako imenitnim strič- kom. Opeka je kmalu prispela in tovariš Krulc je bil zdaj lastnik čudovitih temeljev in polovice visokega pritličja. Razen tega pojdeta danes popoldne z ženo na kolodvor po strička, ki sta ga po- vabila na obisk, ker »si Nace ta- ko zelo želi, da bi Vas spoznal«, kakor je zapisala žena v pismu. Posadil bo strička v fička poleg sebe in mu med potjo kazal ra- zlične znamenitosti mesta, in ko se bodo pripeljali mimo podjetja, bo rekel: »Tu, dragi stric sem pa jaz v službi.« Tisti hip so se s treskom odpr- la vrata. Tovariš Krulc je besno pogledal, da bi videl, kdo ga je tako surovo zbudil iz sanjarje- nja. Bila je njegova žena. »Butec ti stotisočkratni!« Takega pozdrava tovariš Krulc še ni bil nikoli slišal iz ust svoje soproge. Debelo jo je pogledal. »S stričkom sve ta hotela pre- senetiti, rekel je, da te bo obi- skal v pisarni, ti pa ga postaviš pred vrata ...« Tu so se besede Krulčeve žene utopile v potokih solz in krčevi- tem ihtenju, tovariš Krulc pa v globokem molku. V. B. Novo ime avtomobilizma Nedavne avtomobilske dirke v nekem mestu v Avstraliji so dale javnosti novega asa. Novi as je sin jugoslovanskih izseljencev, ki živijo v Avstraliji že štirideset let, priselili pa so se iz neke vasi v okolici Splita. Mladi Martinovič dela v avtomehanični delavnici svojega očeta, kjer je vzljubil avtomobile. Zanimivo je, da je mladi Martin Martinovič v dvaj- setih krogih premagal mnoge re- nomirane dirkače. Avstralski tisk mu prerokuje veliko bodočnost. Razmaiana zaiconsica zveza (HUMORESKA) Janez Razmajan se je ne- nadoma začutil docela raz- majanega, kajti njegova za- konska zveza je nenadoma postala docela razmajana. Ker je podvomil v to, da je kakršenkoli lek na tem sve- tu ne bi še bolj razmajal, je stopil do specialista za za- konske zveze in mu rekel: — Počutim se zelo razma- janega, se pravi, naenkrat sem v svojem zakonu začutil nekakšno razmajanost. — Nadaljujte, je rekel oni. — Nadaljujte, začetek je ze- lo zanimiv. — Imam dva sinova, se pravi, imam tri sinove, kajti med tem časom, kar čutim to razmajanost, se je rodil še en sin, pri čemer sem ta- koj ob rojstvu zelo nežno po- ljubil svojo ženo ... toda, saj to je tisto, glejte, njen poljub je bil tako hladen ... — Neverjetno! je vzkliknil oni. — Pa bi mi lahko vsaj približno povedali, koliko stopinj je imel? To bi bilo zelo važno. Oprostite, ampak termo- meter pri tem vendar ne igra nobene vloge? — No, nič hudega, če ne veste. Nadaljujte z indikaci- jami. — Kot rečeno, njen poljub je bil zelo hladen. Kako dru- gačen je bil poljub one dru- ge, ki si resnično želi samo mene! — Aha, je zdihnil oni, — to pomeni, da govorite o tret- ji osebi? — Da, je rekel Janez Raz- majan. Takoj vam razložim. Predvsem moram priznati, da sem na svoje sinove zelo ponosen in da si je tudi žena vseskozi prizadevala biti iz mesa in krvi. Priznam tudi, da ji je to popolnoma uspelo. Toda nenehno sem opažal, da se mi odtujuje. Kako čisto drugače se mi je približevala ona druga! Kako je bila sa- ma, osamljena, in kako je tr- pela, revica! V zadnjem času sem celo dognal, da hujša, to se pravi, da izgublja na kilogramih. — Neverjetno zanimivo! je vzkliknil oni. — Da. Tudi, kar zadeva stanovanje, moram reči, da ni bilo nikoli tako posprav- vljeno, kakor sem pričako- val, ko sem prihajal iz služ- be. Ne morete si predstavlja- ti, kako prečudovito sobo je imela ona! Pravi raj! Kako prečudovito sva se počutila v njej, takole sama ... — Verjamem. To vam za- res prav rad verjamem. Na- daljujte. — Da. Da se povrnem k ženi. Pomislite, ko sva šla kupovat obleko, jih je devet pomerila prej, preden se je odločila za tisto, ki sem ji jo takoj na začetku izbral jaz! Kako strašno je bil s tem ponižan moj okus! In dalje: za rojstni dan sem ji podaril kavni servis, toda mar mislite, da se ga je raz- veselila? Ne. Sprejela ga je z nežno zahvalo. Ce se pri tem le spomnim nepopisne hvaležnosti, ki mi jo je izka- zala ona druga za navadno škatlo cigaret! Pomislite, po- daril sem ji škatlo cigaret in toliko, da od ginjenosti ni za- , jokala! Strašno se me želi. : Žrtvovala bi mojo plačo in ta res ni tako mala, samo za i to, da bi me imela in me nikoli več ni izpustila! Svoje dohodke bi vsak mesec od- štel družini, midva pa bi ži- vela z njenim denarjem. Mar ni to nadvse plemenito? Ni to tista prava, velika lju- bezen, ki tako rekoč vse žr- tvuje? — Da, res, je zdihnil oni. — Žena bi vam morala za kavni servis pasti okrog vra- tu, podobno kakor ona druga za škatlo cigaret. Nežna za- hvala vsekakor ni dovolj. Zdaj mi je tudi popolnoma jasno, da upravičeno čutite razmajanost. Toda poskusiva najti okvaro. Je vaša žena morda vedela, da si ona dru- ga tako goreče želi samo vas in da si je seveda želite tudi vi? — Nekoč sem ji povedal, da imam prijateljico in da grem k prijateljici, pa je bi- la zelo hladna. — Ali si niste pred porolco tudi žene želeli vsaj tako kakor zdaj prijateljice? — Morda. — No, vidite, pa sva pri okvari. Prijateljica, če je pa- metna, si naj poišče prijate- lja, ki bo .lahko svoje dohod- ke dajal njej, ker so njeni gotovo premajhni, da bi vas mogla vzdrževati, kar pome- ni, da se vas naj izogne še prej, preden bo dokazala svojo hladnost. Kajti v tem primeru se boste zopet nena- doma počutili razmajanega. Peter Moralist Po stopinjah velikega borca MI SMO ENOTNI Novak Franc je bil pri fabriš- ki gospodi slabo zapisan. Takrat- ni direktor ga je na vsak način hotel spraviti iz tovarne. Ali ka- ko? Za to so potrebni dokazi. Novak je bil preddelavec. Mo- gel bi biti mojster na svojem de- lovnem mestu, vendar z napred- nimi idejami prežeti ljudje niso tako hitro napredovali. Za to je bilo postavljenih cela vrsta za- prek in razlogov. Nekega dne je direktor kakor strela hušknil v obrat. Planil je v stranišče in tam zalotil dva de- lavca pri kajenju. »Kdo je vajin prepostavljeni?« »Novak.« In direktor na Novaka. »Vaši delavci kadijo, čeprav ve- do, da je to strogo zabranjeno! »Ce so, so kadili v stranišču! Jaz pa isem videl vas, da ste ka- dili v obratu samem!« »Novak, zglasite se v pisarni, tam vas čaka knjižica!« Novak je res zapustil delo in se počasi odpravil proti direktorjevi pisarni. Toda predan proletarec Lukanc je alarmiral vse napred- ne sile v obrtu. Ustavili so stro- je. Množično so odšli pred direk- torjevo pisarno. »Novak mora nazaj, sicer na- povemo stavko.!« Direktor je na hitro precenil položaj, ki ni bil tako rožnat. Ko- maj je minila stavka in zdaj naj začno ponovno? Pogledal je No- vaka in strogo dejal: »Videti je, da smo se prenagli- li. Vrnite se na delo..« Zmagala je delavska enotnost MORALA JE SLUTITI Ivanka Uran jekova je bila kot študentka med griškimi in pre- boldskimi naprednjaki zelo pri- ljubljena. Delala je z ognjenim srcem. Da bi delo med enim in dru- gim še bolj povezali, se pobliže osebno seznanili, je šlo na Sil- vestrov večer nekaj Grižanov v Gornjo vas k Tišlerju (gostilna Golič), nasprotno pa so s prebold- ske strani šli v Mego j nice k Co- ceju. Bilo je to zadnje Silvestrovo, zadnje pred krvavo borbo. Še sedaj se nekateri spominjajo mla- de Uranjekove Ivanke, kako Je bila vesela, kako je hotela z vsa- kim vsaj enkrat zaplesati in zme- raj, ko je s kom zaplesala, je rekla: Dajmo, bodimo veseli, saj ne vemo, kaj vse nas čaka ... Kakor da je slutila, da bo prva, ki bo morala za svetle ideale, ki jih je Slavko Slander tako pre- pričljivo nakazoval, dati svoje mlado življenje. Padali so Slandrovi učenci, pa- del je sam. Za koga? Za nas, ki danes živimo v svobodni, sociali- stični domovini (Konec) RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVELI 3ACKÁ LONDONA PIŠE! STANE POTOČNIK 34. Veter je naraščal. 2e zdavnaj je presegel vse njegove pojme o I ga Raoul ni mogel meriti. Vendar je fntil, da je naraščal, npnf«^^!.'''^?^^ ^5 zlomilo drevo, nekdo je padel г njega in izginil v raz- nníí 1 • P'-'"^'''h- Dogodki so si sledili z divjo naglico. Drevesa so po- puščala m padala. Tudi njegovo se je nevarno majalo. 35. Moški, ki je bil na drevesu poleg Raonla, je pokazal s prstom. Raoul je videl cerkev, ki jo je zanašalo kot pijanca. Morje jo je po- rivalo proti laguni. Treščila je v skupino dreves in ljudje so popadali z njih kot zrelo sadje. Tretji val, največji, kar jih je videl doslej, je pognal cerkev v laguno, kjer je izginila. Hiše kapitana Lyncha tudi ni bilo več. Opazil je, da se je mnogo ljudi spustilo z dreves na tla. Veter je vsevdilj naraščal. To je videl po svojem drevesu. Ni se več gugalo, ampak je stalo nepremično, ostro upognjeno v smer vetra in drhtelo. 3«. Lotevala se ga je slabost. Hitrost nihanja je bila pošastna. Dolgo drevo ni moglo več vzdržati silnega pritiska. Prej ali slej bo nekje njegovo odporno tkivo moralo popustiti. Spet je enega odneslo. Videl je prelomljeno deblo, vse drugo je izginilo, preden je mogel kaj zaznati z očmi. Po naključju je pogledal proti drevesu kapitana Lyncha. Nenadoma se je deblo v sredi precepilo in neslišno odletelo. Krošnja z mornarji in kapitanom je kot privid odjadrala preko lagune. Neslo jo je po zrakn kot smet in končno je pljusnila v vodo. Zdekt se mn je, da mn je kapitan Lynch pomahal т slovo. CELJSKI TEDNIK STEV. 7. — 16. februarja 1961 ŽENA'DOM vDRUŽINA Družina pri nas DRUŽINA SE RAZVIJA — RAZBREMENIMO ZENO — VZGA- JAJMO OTROKE V DUHU TOVARIŠTVA MED OBEMA SPO- LOMA — DAJAJMO JIM VZGLED Živimo v družbi in stopamo v najrazličnejše medsebojne odno- se. Eden izmed teh je tudi skle- panje zakonske zveze in formi- ranje družine. Vemo tudi, da se vse v življenju razvija in spre- minja. Tako je tudi z družino. Današnja družina — kjer je za- poslena tudi žena — je nedvom- no precej drugačna od tiste, v kateri so živeli naši predniki. Zena, ki je hkrati mati in proiz- vajalka, ne more ostati gospodi- nja v klasičnem pomenu besede. Ne more torej svojega glavnega opravila imenovati »pranje«, »ku- hanje«, temveč ga najde nedvom- no v sodelovanju v proizvodnji. • Vseh opravil v družini zdaj ne ^ bo zmogla sama. In nekateri sta- ■ rejši ljudje menijo, da se s tem razbija »srečna« družina. Toda to ne drži. Materialna osnova sedanji družini ni več posest, zemlja, 3ota in tudi ne samo moževo delo. Zena prinaša za vzdrževanje prav tolikšen delež kot mož in mislimo, da ji le to lahko zagotovi občutek popolne enakopravnosti. Vendar — tudi v taki družini nastopa veliko te- žav. Mnogokrat slišimo, da so od- lične javne in družbene delavke slabe gospodinje, pa tudi narobe — dobre gospodinje, da so slabe družbene delavke. Mislimo, da je vzrok zato predvsem v preveli- ki obremenitvi žene. Gospodinja, ki od prvega do zadnjega opra- vila v hiši vse sama opravlja, prav gotovo ne bo mogla biti do- bra družbena delavka — zmanj- kalo ji bo časa. Tista pa, ki veli- ko dela izven doma, domačim opravkom ne bo mogla posvetiti veliko pozornosti. S tem pa še ni rečeno, da mora biti dom, kjer se žena družbeno udejstvuje, ne- urejen. Servisi v okviru stanova- njskih skupnosti, delitev dela med člani družine in lepo razu- mevanje, lahko marsiltaj nado- mesti. Naši družbi je mnogo do tega, da je družina zadovoljna in sreč- na. V družini naj doživljata mož in žena svoje najlepše ure. V družinskem okolju naj rastejo in se vzgajajo otroci. Pozneje, ko bodo odrasli, bo njihovo življe- nje v veliki meri odvisno od te- ga, kako so preživeli prva otroš- ka leta in rano mladost. Ali v prisrčnem družinskem okolju ob materi in očetu, ki se spoštujeta, ali v domu, ki se drži pokonci sa- mo zaradi nujnosti. In taka, pra- va družina je naš cilj. Le tisti ljudje, ki žive v urejenem dru- žinskem okolju, bodo v proizvod- nji in na delovnih mestih doseg- li velike delovne uspehe. Omenili smo že, da je pri nas vse več družin, kjer je žena za- poslena. Govorili — in poznamo jih — smo tudi o servisih. O vsem tem lahko naši državljani sami odločajo. Krajevni odbori in sta- novanjske skupnosti sta že dve taki obliki. Uspeh delovanja teh oblik je odvisen od sodelovanja vseh tistih, ki na določenem ob- močju delajo. Zato morajo tudi sami odločati o tistih ukrepih, ki razbremenjujejo družino. Sami morajo torej govoriti o varstvu otrok med časom ko sta zakonca zaposlena, o družbeni prehrani, o pralnicah, o čiščenju stanova- nja in o podobnem. Z mehaniza- cijo posameznega gospodinjstva teh problemov ne bomo rešili. Zahtevamo pa lahko, da so uslu- ge servisov kvalitetne in take, da bodo v resnici razbremenile dru- žino. Taka družina bo našla več časa za izobraževanje, za izlete in sprehode, za branje, za kul- turno izživljanje in mnogo več časa za svoje otroke. Idiličnost se ne bo prav nič razbila, le vsi bodo boljše volje, ker bodo ime- li več časa. V takem duhu vzgajamo otro- ke. Deček in deklica naj že zgo- daj spoznata, da sta oba spola enakopravna in enakovredna. Ze kmalu naj se naučita pravilno ocenjevati vlogo moškega in žen- ske. Naučimo ju spoštovanja in tovarištva, ki naj vladata med spoloma. In predvsem — dajmo jim vzgled sami. D. j. Dve lepi pol večerni obleki iz temnejšega blaga — za žene sred- njih let. Gube dajejo obema oblekama resen, slavnosten videz. O delu s pionirji Delo s pionirji je neločljiv del nove šole, ki je nova predvsem po tem, da pri njenem delu sodelu- jejo tudi družbeni delavci, držav- ljani. Popolnoma zgrešeno je mnenje, da bi bilo tako delo iz- ključno le stvar šole. Njen uspeh je odvisen od nas vseh. Marsi- kateri otrok živi pod močnim vplivom domačego okolja. Ce je ta vpliv pozitiven, se nam ni če- sa bati. Ce pa je vpliv slab, mo- ramo otroka osamosvojiti. Kako to doseči? Predvsem in najprej ga je treba vključiti v kolektiv. Življenje in delo v kolektivu otro- ka vselej osrečuje. In naprej? Kar tako mimogrede, povsem nevsilji- vo nizajmo nova spoznanja z naj- različnejših področij življenja, pogumno se dotaknimo tudi deli- katnih vprašanj: nastanek življe- nja, izvor religije, spolna vzgoja — in izrabimo prav vsako prilo- žnost, ki se nam ponuja za vzgoj- no delo v tej smeri. Nikdar ne smemo hladno in naveličano mimo praznikov, pro- slav, manifestacij, izletov, tekmo- vanj, kajti to so najprimernejša torišča za naše delo. Ker hočemo, da bi bila/ nova šola življenja čimbolj bogata, po- vezana s kulturnim in gospodar- skim življenjem domačega kraja in da bi istočasno zadovoljevala tudi učence — uvajamo v vzgojno izobraževalno delo nekatere no- vosti. Mednje sodijo tudi tako imenovane svobodne aktivnosti ali prostovoljne dejavnosti, kot jih tudi imenujemo.'In delo v krož- kih je ena najpriljubljenejših ob- lik naših malih. V njih sodelti- jejo predvsem zato, ker-iua^teAli. ona dejavnost zanima; in vendar se s sodelovanjem v interesnem krožku počasi kot člani kolekti- va podrejajo njegovemu progra- mu in tako prihajajo do tega, da ne vidijo le svojih lastnih inte- resov, marveč interese kolektiva, v katerem živijo. Na tej poti jim moramo pomagati. Biti »pionirski delavec« je, kot vidimo, -zelo zahtevna in zelo od- govorna naloga. Zato danes zbi- ramo pri delu z otroki poleg pro- svetnih delavcev tudi ostale dr- žavljane. Tiste, ki jih veseli or- ganizacijsko delo, vključujemo v starešinski svet. V njem sodelu- jejo pri izdelovanju programov za delo odreda in krožkov, pri pridobivanju novih ljudi za delo s pionirji, organiziranju večjih pohodov, izletov, srečanj, tekmo- vanj itd. Organizirano vzgojno delo delo s pionirji v njihovem prostem času, v šoli in skupaj s šolo v na- selju, vasi, stanovanjski skupnos- ti, je družbeno življenje zelo po- membno in ga je treba še dalje razvijati, tako da bo zajelo Vse pionirje. Ime pionir naj bo sim- bol najiepših lastnosti našij:i- pa- rodov in pripadnosti otrok vsej jugoslovanski skupnosti -V delo naših rok Poglejmo ga! Preprost je, pa vendar moderen in udoben. Zanj potrebujemo le dve neko- liko večji panel plošči, debeline 12—15 mm. Posamezne mere lah- ko določi po želji vsak sam. Katere mere moramo določiti, preden se lotimo dela, smo ozna- čili na naši sličici v levem kotu zgoraj. Ko se odločimo za to de- lo, ne pozabimo najprej napraviti načrt, ki ga nato prenesemo na panel ploščo, nakar sestavne de- le izžagamo. Med seboj jih se- stavljamo z lesenimi klini in mi- zarskim klejem. . "J" Naslonjač in sedalo pokrijemo z dvema blazinama, ki ju napol- nimo z odrezki penaste gume. D' ZABELEŽENA.. Dve samopostrežni trgovini imamo v Celju in ena je bolj prikupna kot druga. V mar- sičem sta si podobni, je pa tudi nekaj stvari, zaradi ka- terih ju ne bi mogli zame- njati. In to niso samo košare in različni prostori, temveč tudi... No, kar lepo po vrsti. V »Riu« se vsak dan zbira veliko ljudi in menda ni ma- lo takih, ki prihajajo vanj zaradi vabljivega vonja vro- če kave. In če kavo ponudi še mlado dekle v belem krilu in svetlomodri bluzi, je prvi vtis v tej samopostrežni tr- govini prav gotovo še bolj prijeten. Zal, pa je tega kar kmalu konec. Se niste opazi- li? Ze nekajkrat sem opazila, da beli plašči mladih proda- jalk v »Riu« »spreminjajo barvo«. Le redkokateri je bel. Umazani so in prav nič lepo ne učinkujejo. Ko sem pred tedni to prvič zagledala, sem mislila, da je le slučaj. Pa ni tako. Skoraj vsak dan sem v »Riu« in vedno mi po- gled obtiči na prikupnih de- kletih v umazanih plaščih. Razumem, da prodajalke, ki kdaj pa kdaj dvignejo kak- šno težjo in ne ravno čisto vrečo, ne morejo ostati po- polnoma čiste, ne morem pa verjeti, da ravno ob taki pri- ložnosti ne bi mogle obleči preko bele halje kaj takega, kar bi ne bilo tako občut- ljivo. Navsezadnje — vreče in potrošniki pa vendarle ni- so eno in isto! Naj mi v »Riu« ne zame- rijo! Verjemite, da bi mi bi- lo veliko ljubše, če bi mi lahko kdo dejal, da nimam prav. -ij Vprašajmo se: Smo tudi mi takšni? Znanka mi je pripovedovala, v kakšno zadrego jo je pred dnevi spravil nenadni obisk njenih pri- jateljev. Ker želimo, da bi takih primerov bilo čim manj, smo se odločili »zadrego« gostiteljice po- sredovati vsem našim bralcem v pvemislek. Takole mi je pripove- dovala: »Ves teden sva z možem kovala načrte, kam bomo šli z otroki v nedeljo na izlet. Vse dneve sva v službi, nato pa naju čaka zopet delo doma. Najini otroci se zares veselijo nedelje, ko se skupaj od- pravimo v naravo. Tak načrt smo imeli tudi za zadnjo sončno nedeljo. V soboto sem pripravila vse, kar bi nam bilo za pot potrebno. V veselem razpoloženju smo pričakovali ne- deljskega jutra. In ko so v tem pričakovanem jutru naše pripra- ve šle h kraju, nas je zmotil hiš- ni zvonec. Hčerka je odklenila hišna vrata in se vrnila v kuhi- njo s čemernim obrazom. »Obisk« je dejala. »Zdaj smo pa tam!« je dopolnil sinek, saj je dobro ve del, da moramo na pot z avtobu som in če ga zamudimo... Vstopilo je pet oseb. Pet go stov, ki so mi bili drugikrat do brodošli, mi je bilo naenkrat od več. Moj mož, ki je pravkar pri šel iz sobe s popotno torbico roki, je nemo obstal. Najina po gleda sta se srečala. «Kaj pa se daj?« so vprašale njegove oč Otroka sta razumela najin ne mi pogovor in itiho sta sedla ; kot. Naši gostje pa so bili vesel da so nas dobili v zadnjem hip: še doma, sicer bi se njihov nede Ijski načrt izjalovil. Na svoj dru žinski izlet so se namreč tudi 1 pripeljali z avtobusom. Kaj je sledilo temu, je razum Ijivo. Družina, ki se je ves tede' pripravljala za nedeljski izlet, j postala žrtev gostov, ki mislij le nase, ne pomislijo pa, da s želje gostitelja včasih lahko dru gačne od njihovih. O menedžersici boiezni V zdravniških ordinacijah ved- no pogosteje srečujemo ljudi, ki tožijo zaradi težav, ki imajo ze- lo menjajoče se obliko. Taki lju- dje čutijo bolečine v želodcu, sili jih na bruhanje, mučijo jih gla- voboli in vrtoglavice, potijo se, roke in noge imajo hladne, tre- sejo se jim itd. Te težave so zelo močne posebno zvečer in ob dneh po večjem duševnem naporu, pa tudi ob spremembah vremena.. Bolniki s to boleznijo mnogokrat občutijo zbadanje na srčni stra- ni, pa še številne druge težave. To so nekateri znaki menedžer- ske bolezni, ki jo opažamo pred- vsem pri moških, ki delajo na odgovornih položajih in njihovo delo zahteva veliko duševnih na- porov. Posebno dovzetni zanjo se ljudje med štiridesetem in šestde- setim letom. Te motnje pa v za- četku obolenja ne povzročajo or- ganskih sprememb na telesu. Še- le mnogo kasneje, ko je bolezen zelo napredovala, jih lahko zdrav- nik ugotovi. Bolezen pospešuje slabo spanje, uživanje nikotina in kofeina, utrujenost itd. Vse te motnje pa lahko — če jih pravočasno ne preprečimo — povzročijo bolezenske spremem- be, te pa tudi smrt. Najčešći vzrok smrti menedžerske bolezni je srč- na ali možganska kap. Po zdrav- stvenih statistikah je smrtnost zaradi srčnih obolenj na prvem mestu in to pred rakom in tuber- kulozo. Bolezen preprečujemo in jo zdravimo že v začetku. Velikega pomena pri tem je — dovolj spa- nja in pravilna prehrana. Prvega mora biti dovolj ne samo zaradi počitka, temveč predvsem zato, da organizem nadoknadi izgub- ljeno energijo. Uživajmo čimveč zelenjave, sadja, pa tudi mesa, izogibajmo pa se cigaret in pra- ve kave — pa bomo že marsika storili. Takoj, ko nastopi utruje nost, postanimo previdni. In ka je najvažnejše — zaupajmo teža ve zdravniku in se posvetuj m z njim. D. M. Impregniranje cvetličniii zobojcicoi Ce hočemo zabojčkom ali po- sodi za gojenje cvetic podaljšati življenjsko dobo, uporabimo ta nasvet: V zaboj ček ali posodo naloži- mo oblance, ki jih nato zažgemo. Tako zavarujemo stene pred vla- go in mokroto. Zobojčke lahko zaščitimo tue s cementnim beležem (namest vode je treba zmesi pridati mie ko), ki daje odporno zaščito o le notranjim stranem stene, tem več tudi zunanjim. MAKARONOV NARASTEK S SKUTO Potrebujemo: 40 dkg makaro- nov, 40 dkg skute, 2 jajci, 1/2 litra mleka, 5 dkg margarine, sol, ma- ščobo in drobtinice za kozico. Makarone skuhamo v slani vo- di. Kuhane odcedimo, jih pre- plaknemo z mrzlo vodo in dobro odcedimo. Posebej mešamo mar- garino, rumenjaka in pretlačeno skuto. Solimo in prilijemo mleka po potrebi. K temu dodamo ma- karone in trd sneg beljaikov, Zmes denemo v kozico, ki jo prej namažemo z maščobo in potrese- mo z drobtinicami. Pečemo v srednje vroči pečici 20 minut. K narastku serviramo solato iz zelene, illi radič. Koristn i nasveti NEPRITETEN VONJ iz obutve odpravi, mo tako, da čevl,je znotraj zibi^eniCr s hipermanganbvo raztopino.- w--. TRDO USNJE zmejjčamo.^ tako. ' dai ^ga^ drgnemo z ricino^m oljetH, potem ''ge^ p» k«k»r 4»btičaJDQ qbd,elai]J[iO. loščiloin. LÁNTENO OLJE napravi podplate ne- propustne za vodow Treba jih je nekaj- ' krat nfttreti t njim in vmes Vsakckrat počakati, da se posuše. Gornjega usnja ne mallmo ljenje sopotnika dr% Hrušovarja cb viselo na nitki. Organi za proirtet s ugotovili izključno krivdo vozniku osebnega vozila. Prisebnost šoferja ai tobusa îe odvrnila hujše posledice, ki bi jih lahko utrpeli tudi potnlli v avtobasu«.. To so suhi podatki o težki nesreči, ki je pretresla Celje. In niti vse po- dr žarelo zadovoljstvo. . . Stoj! Ne dajte se zapeljati mol ziranemu »Molrhu«! Imejte pred očmi to sliko, ko se j« nad :»škatlo«, ki komaj zmaguje I metre pred vami! Naj vas ne priva pesem pnevmatik na zavojih! Glejt prometnemu organu dobrotnik«, ko priscdi kazen zaredi »brezsmiselne pakiccî. Razumna bitja smo in ni treba, di sin j spremeni v »fetiš« in da zavi nad nami. Kdrr na »nisli. dn ie n- za krmilom in da človek nima yp nanjo — ta naj sedi v naslonjaču s' s(;be in filozofira na varnem. Ceste so prometne žile, po kati teče nepretrgana kolona življenj, milo je povezano z življenjskimi c pa je tudi vzvod samr-morilne gijfoii Te besede so namen iene tistim, ki dajo za volan. Prizadetim ne morejo korist'ti. Njim lahko izrečemo le glob sožalje in sočutje. K SLALOM, TEKL SKOKI... Navzlic slabim izgledom je bilo v nedeljo vendarle okrajno prvenstvo v nekaterih smučarskih disciplinah. Medtem, ko so pri Celjski koči tek- movali slalomisti, so se na Paškom Kozjaku zbrali tekači in skakalci. TEKMOVANJA v SLALOMU se je udeležilo nad petdeset mladih smu- čarjev, ki so v posameznih skup v nedeljo, 25. \. m. v Slovenskih Konjicah. Na njem bo so- delovak. vseh pet ekio A ter prvih pet ipoštev B skupine. Tako se bosta ekipi, ki sta v skupinah zasedli peto mesto srečali v borbi za deveto oziroma deseto mesto v skupni razvrstitvi, ekipi, sta zasedli četrto za sedmo in osmo itd. Zmagovalca bo dal seveda dvoboj med ekipama Part'zana iz Celja ter igralci prvega konjiškega mo«tva. •mb Pomembno posvetovanje ' Pred kratkim je bil plenum Ob- činskega strelskega odbora Žalec, na katerega so nrišli tudi zaston- n>'ki vseh ostalih fbMnskih strel- skih odborov na območju celjskega okraja predvsem z namenom, da skupaj razpravljajo o sklepih, ki jih je sprejel plenum Strelske zveze Jugoslavije. Udeleženci po- svetovanja, ined njimi mnogi pred- stavniki političnega in javnega življenja, so z velikim odobrava- njem sprejeli zaključke plenuma Strelske zveze Jugoslavije, saj pri- našajo veliko hvaležnih novosti tako v organizacijskem kot mate- rialnem pogledu osnovnih in ob- činskih strelskih organizacij. Na plenumu so ocenili tudi delo strelskih organizacij na območju žalske občine. V žalski obč'ni dela deset strelskih druž'n. Očitno je, da so vse te organizacije dosegle lepe uspehe tako v množičnosti kot tudi v kvaliteti. Prav tako so se izkazale še pri izvajanju programa Jugoslovanskih pionirskih iger. Po razpravi so spreieli n«"knj sklepov, ki bodo usmerjali njihovo bedeče delo. Tako so se odločili za organizacijo več instruktorskih te- čajev, za dograditev vseh začetih strefšč za malokalibersko puško, nadalje za ustanavljanje strelskih družin v šolah tistih krajev, kjer še nimajo strelskih organizacij itd. Prav tako so sprejeli odločitev, da bedo z vsemi močmi podprli izved- bo Jugoslovanskih pionirskih "ger. Nova naloga pa jih čaka tudi pri sestavi fbčinske reprezentance, ki bo sodelovala na kvalitetnejših tekmovanjih. SREČKO RAJH — PREDSED- NIK ND KLADIVARJA Na prvi seji članov novoizvo- ljenega upravnega odbora nogo- metnega društva Kladivar so za predsednika izvolili tov. Srečka Rajha, za tajnika Rafka Skomi- no. Skrb nad tehnično vzgojo no- gometašev pa je prevzel tov. Ri- ko Presinger. MARIBOR : CELJE v orodni te- lovadbi Celjski orodni telovadci bodo v nedeljo s srečanem z maribor- sko vrsto končali z letošnjim tek- movanjem v medokrajni ligi. Kot vse kaže, bodo obtičali na četr- tem ali zadnjem mestu, kar niso pričakovali niti največji pesimis- ti. Smučarski pchod preko Pohorja Včeraj je odšla na pohod pre- ko Pohorja skupina članov Po- čitniške zveze Slovenije in Hr- vatske. Supino vodi tov. Božo Lukman. Spotoma so obiskali Osankarico in položili venec k spomeniku slavnega Pohorskega bataljona. Jutri bodo obiskali Roglo, po- poldne pa nadaljevali pot proti Ribniški koči. Nedeljo bodo izko- ristili za smučanje, zvečer pa pri- pravili družabni večer. Takoj za- tem bodo krenili proti Mislinji ter z vlakom nazaj v Celje. Lahko že do praznika Celi Telefon je zabrnel onstran ži- ce, v pisarni Celjske mestne knji- žnice. Glas na tej strani pa se je predstavil: — Tu uredništvo Celjskega tednika. Ali bi lahko govoril s tovarišico upravnico? — Da. prosim, sem pri a'oaratu. — Videl sem, da je podjetje Lesnina te dni iznraznila oro- store, zraven gledališča na Šlan- drovem trgu, ki jih je uporab- ljalo za skladišče pohištva. Ali je zdaj že vse urejeno, da bo te prostore dobila vaša knjižnica? — Da, vse. Naša ustanova je pripravila že vse načrte za pre- ureditvena dela, ki se bodo za- čela te dni. MOCAN VETER V noči od ponedeljka na torek, pa tudi v dopoldanskih urah te- ga dne je nad ožjo celjsko kotli- no pihal zelo močai veter, ki je potrgal marsikatero radijsko in televizijsko anteno, odnašal preperelo opeko, razbijal šipe na slabo priprtih oknih in podobno. V celjskem Mestnem parku je po- drl celo dve drevesi. — Kdaj pa se boste prešel — Ce se bo izvajalec del ' ličkaj zavzel, potem bi lahko ve prostore odprli že ob prosi Ijani u praznika mesta, Celja je 20. julija. — Kakšna usoda pa čaka i nirsko knjižnico? — Zaenkrat je težko reči, bo ta knjižnica dobila prosti ki jih sedaj zasedamo mi. Ne teri bi radi sem preselili d( cene pisarne, drugi spet mer da se pionirji ■ venomer res morejo stiskati v tistih neprirr nih prostorih v Cuprijski (Б lagovi) ulici. Želela bi, da t ureditvijo problema Celjske i stne knjižnice rešili tudi bol vprašanje pionirske knjižnic PRED KONCERTOM ŽELEZNIČAR GODBE G^^dba na pihala železničarskeea svetnega dr"štva »France Prešerei Celju bo podajala b'ianco svojega | benega znanja pred celjsko javn< jutri, v soboto 1?. t. m. zvečer ob o! v Narodnem domu. Težišče пјепе^та reda je to pot na internacionalnih s db h, katerih štev>lo je dvignilo la srečanje z rudarsko godbo iz Fohnsd iz Avstrije. Koncert bomo poslušali tudi kot t turo v vrsto pomembneiših nastope letošnjem letu, med katere posti godba na prvo mesto povratno sreč pri omenjeni rudarski gcdbi v Avs ter pri gcdbi njihovih stanovskih, t rišev v Knittelfeldu, združeno še z stopom v Judenburgu. Tako obeta tudi ta požrtvovalni , beni ansambel, ki ga vodi neum Ivan Karlovčec, ponesti kulturno g] beni sloves našega mesta še čez dr/, meio, kakcr ga je d'slej utrjeval mejah naše ožje in širše domovine, G G'banje prebivalstva v Celju v času od 5. do 11. februarja 1962. ROJENIH dečkov 29 in deklic 25. POROČILI SO SE: Ivan Svečak, mesar iz Žalca in Zofiia Križan, poljedelka iz Lopate. Ivan Oj- steršek, str. ključavničar iz Laškega in Danica Selič, trg. pom. iz Šmariete. Janez Križnik, absolvent iz Vranskega in Kaz'mira Gričar, profesor iz Celja. Stanislav Globočnik, študent iz Grobelna in Jozefina Klančišar. uslužbenka iz Celia. Emerik Strepn'k, uslužbenec iz Celja in Katarina Silar. gospodinia iz Male pireSice. Edvard Zerdoner, strojni klinčvničar in Margareta Dupelnik, kro- jaška pom. oba iz Dobrne. UMRLI: Marjan Drame, otrok iz Celja, star 3 mesece. Srečko Verzelak, otrok iz Radeč, star 3 mesece. Helena Marinko, gospodinja iz Žalca, stara 59 let. Kari Reberšak, otrok iz Drenskega rebra, star 2 meseca. Robert Premerstein, upoc -kojenec iz Radeč, star 75 let. CENE NA CELJSKEM TRGU Krompir 30—40 (34). zelje gl. b. 7i (140), zelje kislo 70-80 (60-80), kisla 60, ohrovt 80 (140), pesa rd. 6i (50-70), korenjček 60—150 (50-70). 1 raba (140), petršilj 200—250 (100- špinača 600. 'solata splot. 300 (350), l 500-600 (400). cvetača (170), fižol v -150 (130-180), por 100 (50-60), če 160 (140), česen 140 gro^die (250). p ranče (220>, limone (260). orehi v (1100-1200). orehi nelušč. (340). jajc -24 (28-30). smetana 320, skuta mleko 56 (56), domače maslo 750, p' nina 750—1300. Trg je zelo slabo založen. Dovolj , jajc, ki se iim je cena tudi občutno žala. Najslabša pa je zalega solat zelenjave nasploh. CELJSKI TEDNIK STEV. 7 — 16. februarja 1962 Samo Šolske proslave Vse Šole razen'II. osiìòyrie v Ve-. enju so dne 8. februarja prošla-'^ ^jle z uspelimi kulturnimi spojke-"'' Ji dan smrti našega umetniškega velikana dr. Franceta Prešerna, /sebinsko in izvajalsko kvalitetni jTOgran^ je imela vsekakor I. os- lovna šola Velenje. Zal je inorala à program izvesti v prostorih Cino dvorane, ki ni več primer- ia za tovrstne nastope, kajti oder l'ima več potrebnih drobnih ele- mentov za ureditev scene, niti lovolj svetlobnega park« za pri- neme sVetlobne efekte. Uspel občni zbor RK v LRŠKEM Pred dnevi je bil v Lašltem občni zbor osnovne organizacije Rdočega križa. Dvorana je bila nabito polna, pred občnim zborom je tukcijšnji zdravnik dr. Rado Piiih imel ždtav-' stveno predavaje o borbi proti alko- holizmu. Nato sta sledila dva filma 3 prometnih nesrečah vsled vinie- aosti šoferjev. Občni zbor je zelo lobro uspel. Najbolj pa je razveseljivo to, da le •avno krvodajalstvo v. občini Laško ja prvem mestu po številu daroval- cev krvi v celjskem okraju. J. v. Pros\^étna društva ikso nič prir pravila, da bi'se oddolžila nosil- cu " naše "umetnosti. Menim, da bi v bodoče bilo zelo hvale vredno, če bi med šolami in pro- svetnimi društvi bilo več stikov in bi se to odražalo tudi v pro- slavah, -ik TURISTIČNE PERSPEKTIVE FRANKOLOVEGA . Frankolovo postaja iz leta v, leto bolj znano turistično naselje. Bližina Celja in močan promet na cesti Maribor—Celje—Ljubljana pa sta vzroka, da bo kraj obiskalo vsako leto več ljudi. '^uristično društvo je sprejelo 2Íp'^^snje leto obsežen program, ki galbo lahko rešila le s pomočjo celjske občine. Največji problem so nočitv^ie'zmogljivosti. Zaen- krat je na-rtazpolago le osem le- žišč. To število bodo letos skušali povečati na trideset. Razen tega nimajo pravih gostinskih prosto- rov. Veliko pozornosti bodo po- svetili ureditvi okolice kopali- šča in izletiščem, ki jih je v bli- žini kar precej. Poglavje zase so še zmeraj raz- valine Lindeškega gradu. Tu bi lahko postavili skromen turistični dom. -jž Predlog... Ker se zna zgoditi, da se ] bodo hoteli tisti »nadebud- ' neži«, ki so se izkazali že na ^ celjskem akademskem plesu .;■ z razbijanjem kozarcev ter: j njihovini. metanjem 'z. balko- v,- na v dvorano, 1 »uveljaviti« .< tudi na nekaterih drugih družabnih prireditvah, pri- poročamo vsem obiskoval- cem prihodnjih plesov, da si.|! nabavijo primerna zaščitna'*- sredstva, kot n. pr. čelade in ■ ; si tako zavarujejo glave pred ■ morebitnimi »zadetki«. ^ ...in Še ena bilancaj celjskega akademskega pie- | sa. Razbite steklenine (kozar- cev in siteklenic) za okoli 21 4 tisoč dinarjev ter »izposoje- ; nih« nekaj polnih steklenic ? alkoholnih pijač. ¿ In komentar? Ta je odveč! i -oh 1 - ШсШ pomočniki Za Bspeš:|io izvajanje skupnih lovov, so lovcem neobhodno po- trebni lovski psi. V teku več sto- letij so se razvile različne vrste lovskih psov, ki jih glede na upo- rahnost delimo v goniče, ptičar- Je, šarivce, јагШгје, bârvarje in ' hrte. Zadnje 'ií^rsté pri' nas ne upprabljamo. Vse- te vjlste ps'bv imajo že prirojetio ded'^o zasno- vo za uporabnost pri lovu, ki pa jo je treba s posebno vzgojo še ¡uttditiw .... -,■ r:-¡ Ч < ■., i Dobro šolan pes je rieprecenlji- ve vrednosti zlasti za delo po krvni sledi. Večkrat se namreč pripeti,, da je lovec slabo zadeK ali pa, da se vstrelna in izstrelná ■ rana zapre irr zavoljo tega ni do- volj krvne sledii L^hko pa je krvna sled.tudi želo slaba in, se; izgub} že po nekaj metrili. V takih primerih se, lovci izognejo več ur trajajočemu iskanju, če dajo na. strel, oziroma na sled doloro uporabhega lovskega psa. Za naše razinere je zelo upora- ben pes brak, jazbečar. Je zelo dober jamar, odličen barvar in dober gonič na zajca ter lisico. Ce je dobro solan, тц lahko ш-~ upamo tudi čuvanje lovčeve last- nine. Gorje prišleku, če bi saíno skušal odvzeti kakršno koli reč njegovega gospodarja. Danes smejo lovci na lov samo s čistokrvnimi pasemskimi psi, ki so rodovniško registrit-ani prit'^t Kinološki zvezi Slo.yenije. Lov-fe ske družine prirejalo tudi' tek-^ mov^nja, na katerih ocenjujejo znanje, delo, iiporabnost in zu- nanjost psov. Na fotografiji je dobro znan 1)гак jazbečar Do1y iz lovske družine Vojnik, ki je okoli deset \Ш uspešno sodeloval/na vseh Io,vih te družine, a danes že; uživa z|služen »pokoj«,y V. D. Takšna je odprtina za vlaganje snopov v mlatilnico. Očitno je, da je slabo zavarovana. Zato ni naključje, da je zaradi te po- manjkljivosti izgubilo pri mlačvi že nekaj delavcev roke in noge. Ce pa povzamemo še eno dejstvo — da je takih strojev pri nas čedalje več, ali ni potem, upra\;icena tudi, bojazen, da se bo za- radi malomarnosti in neodgovornosti nekaterilj povečalo, tudi šte- vilo nesreč pri njih. Zato -r- previdnost" in skrb za varnost pri delu nista nikoli odveč. »RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZABUKOVCA» p. Griže pri Žalcu je resen interesent za odkup več enostanovanjskih hišic po možnosti z vrtom ali hišico z manjšim posestvom (zemljiščem) in to predvsem na območju Savinjske doline.« Ponudnike prosimo, da pošljejo na naslovno podjetje svoje ponudbe najkasneje do 15. marca 1962. »NARODNA BANKA FLRJ«, podružnica v Celju proda na javni licitaciji: 1 rabljen osebni avto znamke Wartburg — Delux 1 skora> nov moped »Tomos« 5 pisalnih strojev 1 knjižni stroj »Astra« 1 knjižni stroj »Continental« 1 seštevalni stroj »Burroughs« 1 stroj za štetje drobiža »Curt Vogt 2050« 3 pisalne mize 1 mizico za pisalni stroj 1 mizo in 6 foteljev 1 mizico 1 omaro 1 leseno polico 1 stensko uro Licitacija bo v torek, 20. februarja 1962 ob 10. uri v pro- storih NARODNE BANKE FLRJ, podružnice v CELJU, kjer javijo.« TOVARNA TEHTNIC CELJE sprejme korespondentko - strojepisko za splošni sektor Pogoj: dobro obvladanje strojepisja n.. izbira in daje informacije sekretariat podjetja na Mariborski cesti 1. Tovarna tehtnic Celje OBJAVE IN OGLASI GLEDALIŠČE 'slovensko ljudsko gledališče v CELJU Petek, 16. februarja 1962 ob 15.^0 uri: Boško TrLfunovič: PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU - I. šolski аЈк)пта in izven. Sobota, 17, februarja 1962 ob 19.30 uri: Saul Levitt: PROCES — Gostovanje \ ljubljanskem Mestnem gledališču. Nedeja, 18. februarja 1962 ob 10. uri: Boško Trifunovič: PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU - I. ned. dop. ' abonma in izven. ob 15.30 uri: Boško Trifunovič: PRAV- LJICA O CARJU IN PASTIRJU Izve-n. Ponedeljek, 19. frbr. 1962 ob 19.30 uri: Vinko Štrgar: HEROICA — Izven. Sreda, 21. febr. 1962 ob 16. in 19.30 uri: M Vilhar: VEČER V CITAVNICI Izven. Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. Sobota, 24. februaria 1962 ob 19."O uri: Ivan Cankar: POHUJSANIE V DOLINI . SENJELOHJANSKI - Premiera. PreV micrski aJjon^na in izven., ' i Nedelja, 25. fçbruarfa 1962' ob' 10. uri; Boško Tr=,ïunovic: PRAVtjíCA O CAR- JU IN PASTIRJU - II. nedeljski do- poldanski šolski abonma in izven, ob 15.50 uri: Ivan Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI Nodoljski dopoldanski aboinma 'n izven. Občinstvo vabmo na čitalniški večer, ki pa bo v izvirni obliki uprizorilo ljubljansko Mestno fcledališče. Abonenti imajo prednost pri nakupu vstopnic. KINO KINO UNION 17. — 21. 2. 1962 :.BABETTE GRE V VOJNO«, francoski barvni Csc film 22. -■- 24. 2. 1962 »DRUŽINSKI DNEV- NIK«, jugoslovanski film KINO MhTROPOL Do 17. 2. 1962 >POUK O LJUBEZNI«, švedski film 18. - 21. 2. 1962 »SMRTONOSNI UDA- REC«, italijanski film 22. — 25. 2. 1962 ^MODERATO CAN- TABILE«, francoski Csc film ., MATINEIA 18. .2. M962 »KAPETA;^ LESI«, . jugOslo-, vanski film ,KÏNO DPD »SVOBODA« —, VSE.Ml-ETER t SAVINJSKI DOLINI 17. V- 18. 2. 1962 »DOLGO TOPLO PO- LETJE«, ameriški barvni Csc film 21. - 22. 2. 1962 »DIVJAD JE IZPUŠČE- NA«, ameriški VV film PRODAM HISO z vrtom (1200 m2) in vseljivim dvosobn'm stanovanjem (10 minut iz centra) prodam. Naslov v upravi iista. ■■■'I .\OGR.\D 900 trsov s hramom, lepa lega, (lik ob gkivni cesti Bistrica ob Sotli, naprodaj. Naslov v upravi lista. SLA \i()REZNICO rabljeno, cena po do- govoru, prodam. Bukovšek Franc, Bu- kovljc 32, Stranice. LAMBRETA LD 150/57 za 220.000 din na- prodaj. Samo ob nedeljaJi dopoldne. Bogataj, Cesta na grad 14 Celje. NOV !?TJlD1LN1K »GORENJE«, štedilnik >PIONIR«, rabljen in novo pomivalno mizo po ugodni ceni prodam. Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Naslov , v upravi lista. P0S1,.>1\0 na zelo lepi legi na relaciji Vojnik—Dobrna po ugodni ceni pro- dam. Stanovanje vseljivo takoj. Inte- resenti naj se zglase na naslov: Operč- kal Jože, Višnja vas 10, Vojnik. HISO NOVO, neizgotovl.jeuo, z vrtom, vseljivo, v okolJci CeJja prodam ali zaiiieujam za manjšo. Ponudbe pod suro »ugodno« na upravo lista. HlbA odrejena za rušenje (Crei, Ulica bratov Kersnikov 60, poceni naprodaj. Informacije: Medved, luUurje j>u. GOSlOUAuSKO POoLOpJK, pripravno za prezidavo v siano»aiije, z velikim sadovnjaKOiu v Celju, naprodaj. Naslov v upravi lista. MOlUaAO KOLO SACHS cena 30.000 din naprodaj. Naslov v upravi lista. SbllL bÚROvE FOSTNE ter orehove, češnjeve deske prodam. Naslov v upravi 1'eta. 5 L(>.\CE.M:. PECI, kuhinjsko pohištvo, preprogo 2X3 Ш, 3 stole in eno okroglo iiii/.o. prodam. Vprašati: JazOinšok, Vrunčeva 28 Celje. POHlhTvU KAZaO, dobro ohranjeno ter 80 basno harmoniko s 4 regisiri, pro- dam. Celje, V ruučeva 1. HISO spomladi vseljivo prodam. Naslov v upravi iiisia. ThODiLL.NO OMARO, okroglo mizo s 4 stolj, (tapecirani sedeži), omaro za perilo, otroško posteljo, vse dobro oil ranjeno prodam. Kovaičič, Stian«- tova ¿¿ a. Z.MIVALA Ob težki i/fjubi moje ž<>n<' ROZE yiDENSEK^ .., . Loče, Sinartno v'Rožni dolini, se zaliv^a-' Ijujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. darovalcem vencev ter dr. Grilcu, ki ji je lajšal bolečine ob težki bolezni, kakor tud' č. č. duhovščini ter tov Go- lažu za poslovilne besede. Žalujoči mož Andrej ter otroci ZAHVALA ' Ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, moža in brata' IVANA GLUSICA se zahvaljujemo vsem, ki so ga sprem'li na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala č. č. duhovščini, go- vornikom, KZ Braslovče, pevcem, ga- silcem ter številnim darovalcem vencev. Žalujoča družina Glušič, Male Braslovče RADIO 202 RADIO CELJE Nedelja, 18. februar 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Obvestila 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo 12.45 Nedeliski utrinki Ponedeljek, 19. februar 17.00 Celiska kronika 17.10 Trije pevci — tri popevke 17.20 Športni tednik 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Torek. 20. februar 17.00 Celjska kronika 17.10 Umetne pesmi poje mešani zbor »France Prešeren« iz Celja 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Sreda. 21. februar 17.00 Celjska kronika 17.10 Pisana paleta 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Co'rípk, 22. fpbruar 17.00 Celjska kronika 17.10 Umetne r>esmi îwje moški zbor »Zarja« Trbovlje 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo 17.45 Obvestila, nato zabavna plasba Petek. 23. februar 17.00 Celjska kronika 17.10 Iffra trio Eda Goršira 17.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Srbnta, 24. februar 17.00 Celjska kronika 17.10 Za prijeten konec tedna 17.3Q, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljalo 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba Drevesnif-a »MTROSAN« — Petrovce Vam nudi naslednja sadna drevesca: Jablane 1- in 2-letne na semeniaku in EM podlagah, hruške 1-letne, slive m čošplie, breskve, črni ribez različnih sort in kvalHet. Sadike lahko kivpite vsak dan od 7.—15. ure v Kasazah — Petrovce. Rezervirate lahko po itelefonu Petroy- če 13. RAZNO TOVARIŠ! Sestanek napovedan za 18. t. m. ob 10. uri pod »Rudar« nemogoč, možen popoldan ob 16.15 uri na istem mestu. USLUŽBENEC, 34 let, želi spoznati dobrosrčno, simpatično dekle. Slika zažel.jena. Ponudbe pod »Diskfljfctnost« na upravo lista. NA celjski postajii se jc 22. I. zgubil lovski pe-5, angleški seteir, bel s črnimi liisami, ki sliiši na ime ALI. Prosim vsakogar, da proti nagradi sporoči na naslov: Anton Hums'ki, Bratkovec. Podčetrtek. POZOR! Kdor mi nudii v Celju d^voin- pil obnri stanovanje s pritiklinami za dobo treh let, mu nudim posojilo 500.000 din. Ponudbe pod »Mirno sta- n()\iiiiio« na upravo lista. OBRNEM, obnovim ženske plašče pod u froda mi pogoji. Naslov na upravi Liista. STANOVANJA^ ZAMENJAM iSpBO ALI KUHINJO s •shrambo v CL.ma mesia za večje: Po- nudbe pod »Takoj« na' upravo lista. NUJNO iSCE.M opremljeno, sobo, grem tudii za «ostanovalko. Naslov, v upravi . lista. SKROMNA POROCENCA iščeta prazno soho v centru ali okolic' Celja, plačata dobrp tudi vnaiprej..-Naslov y, uprav) Jista. DVOIN'-OLSOBNÒ stanovanje s telefo^ nom želim zamenjati za enodružinsk'O hišico z vrtom proti odiplaj^ilu (prodam ali kupim).. Ostalo oo dogovoru. Po- nudbe pod vseljivo na upravo lišia. HRANO IN STANOVANJE nudim sta; rejši ženski, najraje upxìkojenki za pornoč v gospodinjstvu k tr'člainski družini. Naslov v upravi liista. OIViSTILA Za gostišče Na gričku v Celju iščemo kmečko — domačo godbo, ki bi igrala vsako nedeljo popol- dne tri ure od 1. maja do konca septembra. Ponudbe z navedbo točnih pogojev in cene na Olepše- valno in turistično -društvo, Celje, poštni predal 94. TOPOLINO C ali B kupim. Ponudbe pošljite: Bastič, Celje, Prešernova 8 ali telefon 26-02. POSEBNO OBVESTILO! - ' IZREDNA UGODNOST ZA CLANE O- BRTNE. TRGOVINSKE IN GOSTINSKE ZBORNICE - NASA POSLOVALNICA JE PRIPRAVILA NOVE PROGRAME ZA OBISK MEDNARODNIH VELE- SEJMOV PO PROPAGANDNI CENI TER .SMO PREPRIČANI, DA BO UDE- LEŽBA VAŠIH ČLANOV PRAV GO- TOVO ZAINTERESIRANA Z NASO PONI DBO: 1. DUNAJ — 4-dnevno avtobusno poto- vanje na tradicionalni Dunajski vele- sejm v času od 11. do 18. marca 1962. Rok prijav 26. februar 1962. PROPA- GANDNA CENA 15.200 din po osebi. 2. FIRENCE — 4-dnevno avtobusno po- tovanje na mednarodni, OBRT.Y1SKI VELESEJEM od 28. aprila do 25. maja 1962. Rok prijav do 15. marca 1962. PROPAGANDNA CENA 18.000 din po osebi. ; 3. MÜNCHEN — 4-dnevno avtobusno po- tovanje na mednarodni OBRTNIŠKI VELESEIEM od 12. do 23. aprila 1962. Rok prijav 28. februar 1962. PROPA- GANDNA CENA 20.500 din po osebi. 4. M'LANO — 4-dnevno polovanie na mednarodni velesejem od 12. do 17. aprila 1962. Cena 20.700 din. ZA KOLEKTIVE! Trst-Benotke - dvo- dnevni izlet z avtobusom. Cena din 7.900. Preko DOLOMITOV v VERONO-BE- NKTKK—TRST! 4-dnevno potovanje. Cena 20.600 din. 0RVF:ST'L0 KOLEKTIVOM! Obveščamo in seznanjamo Vas. da KOMPAS Celje pri naročanju KOMPAS-ovili udobnih avtobusov za Vaše izlete zaračunava prvi prevoženi kiliometer šele iz Celja ter dostava avtobuíiov iz Ljubljane do Celja NE bremeni naročn'ika! Pred vsakim potovanjem obiščite turi- stično podjetje KOMPAS Celje, Tom- šičev trg 1, tel. 23-"0. Nudimo Vam: žel. vozovnice za tu in inozemstvo, re- zervacije sTialnikov, avionske i.n la- dijske vozovnice, posredovanje potnih listov in v-'zumov, menjava in nabava deviz, depoiziti informacije itd. Ude- ležuite se KOMPASOVIH kval-tetnih potovanj po domovini in drugih ev- ropskih državah. Po vaši želji vam na vaš naslov dostavimo brezplačno pro- gram naših iizletov in potovanj v letu 1962. Turistično podjetje KOMPAS — Celje. Tomšičev trg 1, tel. 25-50. "SLUŽBE GREM ŠIVAT NA DOM! Naslov v upravi lista. MATEMATIKO 2ft vse razrede gimnazije instruiram.; Nasloy v .upravi lista. ПТР1 O-^URAN EKONOMIST z odïi).iženo vojaščino i'SČ'o 'primerno zàiposïitev. Ponudbe s pogoji pod »Maiçç(,^2< po- slati na upravo lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO k tr>- član'iki družini sprejmem takoj. Plača po dogovoru dobra. Smidovnik M. Ko- menda 10 pri Kamniku. PRESENEČENJE ZA VAS 6-dnevno potovanje z avionom v deželo sonca, piramid, velblodov in puščam Egipta in Grčijo z ogledom KAIRA im ATEN v mesecu, maju 1962. CENA PROPAGANDNA! Prijave spre- jemamo do 15. marca 1962. ZA CLANE OBRTNO-KOMUNALNl ZBORNICE IN OSTALE INTERESEN- TE: 4-dnevno potovanje v FIRENZE na med- narodni sejem obrti v mesecu maja. Prijave do 1. marca 19(2. Cena 18.90* din. 4-dnevno potovanje na DUNAJ na ogled mednarodnega velesejma v mesece marcu 1962. Prijave do 10. februarje 1962. Cena 16.900 din. 5-dnevno potovanje v MÜNCHEN na mednarodni obrtniški velesejem v me- secu aprilu 1962. Prijave do 20. febru- arja 1962. Cena 20.800 din. POTUJTE Z IZLETNIKOM V ITALIJOI 4-dnevno potovanje v TRST, BENETKE IN MILANO 2-dnevno potovanje т TRST IN ВБ- Ketke. Potovanja se lahko udeleži vsakdo, ki si želi ogledati ta mesta. Prijarve sprejemamo do zaključnega šteTiU udeležencev. 5-dnevno potovanje na mednarodm« kmetijsko razstavo v VERONO za kmetijske delavce in ostale interesen- te. Prijave sprejemamo do 10. febru- arja 1962. RIBICI! Za Vas smo priprayili y sporazumu z Ribiško zvezo Slovenije! 7-dnevno strokovno ekskurzijo na IV. mednarodno ribiško razstavo v KÖ- BENHAVN (Kopenhagen). Prijave spr- jemamo do tO. marca 1962. 6-dnevno potovanje za člane Zveze bor- cev in njihove ožje sorodnike na og- led taborišč RAVENSBRÜCK in SACH- SENHAUSEN ob obletnici psvoboditre taborišč v mesecu maju 1962. Prijaj«, sprejemamo do 10. marca 1%2. ¡ .NUDIMO VAM: železniške vozovnice u j tu in inozemstvo, posredovanje potnik^ listov in tujih vizumov, rezervacij* spalnikov, avionske in ladijske ve- zovnice, menjava valut, informacije. Po želji delovnih kolektivov organizira- mo izlete in prevoze z avtobusom, »la- kom, avionom ali ladjo po domovini in v inozemstvo. Za večdnevne araai- mane nudimo izredne popuste! Za cenjena naročila se priporoča IZLCT- NIK, turistična agencija, po«lovalnica Celje, Titov trg 3 telefon 28-41. , UredaiitTo Celie. Titov trg 5 — postni predal 16 — telefon 29-23 ta 24Ì-23 uprava Celje, Trg V. koa- f:resa 5 — poitni predal 152 — te- efon 23-75 in 20- 89 — tekoii raina pri Narodni banki Celje: 603-21-1 656 — izhaja ob petkili — letaa naročnina 800, polletna 400, četrt- letna 200 din — InozemetTO 2MW — povamezna itevilka 20 dinarjev Rokopieov ne vračamo — »pre jem oflaeov, razpieov in objav vsa- ko «redo do 12. ure v oglasnem Ml delku. Trg V. kongresa ' Informacije o ogLa«t%. raopisià im оОЈатак dobite le v aprravi СвЦ »kefa tedaika! PRI NAS IN PO SVETU Ženska in pekel v paradižu' Tragičen zaton nudistične kolonij« Bilo je leto 1934, ko si je ber- lins!:' idravnik Ritter vbil v gla- vo, tía bo geslo »Nazaj k naravi« spremenil v življenjski sistem. Imel je nekaj denarja, imel je cilj, iskal je samo še družico, ki bi bila enakih misli. Našel jo je v svoji pacientki Dori, ki je tudi bila nudistka. Zložila sta v kov- čke najnujnejše in odpotovala. V Panami sta vzela drugo ladjo, ki ju je pripeljala na otočje Gala- pagos v Tihem oceanu. Tu sta si izbrala nenaseljen otok, ki je bil nekoč zatočišče morskih roparjev — Floreano. V tem tropskem kraju nista več nosila oblačil, kar je bil del njunega hrepenenja, in ker sta bila vegetarianca, sta se zlahka preživljala s sadeži jh rastlinjem. Toda z leti se je pr- vemu paru pridružila družina Wittmerjevih, potem je prišlo enajst fantov iz Nemčije, ki so zgradili pravcato farmo. Vse je bilo v redu, dokler ni prišla ba- ronica Eloisa de Wagner. Pa ni prišla sama. Poleg ogromnega kupa blaga, pušk in drugih pri- prav, je pripeljala s seboj dva ljubimca. Baronica, ki je bila rojena vsaj dve stoletji prepozno, je imela precej čez štirideset... Bila je oblastna, okrutna in divje nara- > ve. Po otoku, kjer doslej ni bilo dovoljeno pobijati živalic kot,soj se prvi kolonisti »paradiža« do- menili, je odmevalo od strelov. Eloisa je streljala vsevprek, brez vzroka in potrebe. Naposled seje proglasila za kraljico ... Streljala je na športnike, ki so prihajali na otok ribariti in loviti, napadla je par, ki je tu hotel preživeti medene tedne. Danskemu far- marju s sosednjega otoka, ki je blizu njene «Haciende Paradiso« popravljal čoln, je prestrelila tre- buh ... Dva moža, ki ju je imela v hi- ši, ji nista zadostovala. Iz Peruja je poklicala še dva športnika, iz- med enajstorice nemških nudi- stov pa je zvabila v svoj »moški harem« še enega. Sužnji njenih muh in pohote so bili: Nemec Lorenz, Danec Philipson, Sved Nuggerud, Ekva- dorca Franke in Stampa. Kako je baronica držala na vajetih pet mož, kljub svojim zrelim letom in brez posebne lepote, to ne bo nikoli znano. Toda po nekaj le- tih sta Ekvadorca pobegnila. Lo- renz je nenadoma zbolel in Phi- lipson se je povzpel na prvo me- sto. Lorenz je moral opravljati najslabša dela kot »pepelka« in vrh tega sta ga baronica ter Phi- lipson pretepala. Redki naseljen- ci, ki se jim je otok spreminjal v pekel, so pričakovali, kdaj se bosta. Lorenza znebila. Kot so vsi. ki so prišli na otok, sprva želeli, da bi bili rešeni vseh »navlak ci- vilizacije«, so si zdaj želeli, da bi policija naredila red. Toda kljub sporočilom v Ekvador — policije ni bilo ... Nekega večera je Lorenz prišel k Wittmerjevim in povedal, da sta baronica in Philipson za ved- no odšla. Ritter in Wittmar sta slutila, da to ni res. To sta Lc- renzu dala tudi slutiti. Vendar jima je bilo žal, ko sta premislila, da utegne Lorenz začeti odstra- njevati priče na tem »otoku brez- vladja« ... Toda minuli so me- seci. Wittmerjevi so se vrnili v civilizacijo. Naenkrat pa je ribič s sosednjega otoka prinesel vest, da je na otoku Marchena našel dve trupli. V obleke odeta okost- njaka, sta ležala v senci krhkega čolna... Bila sta Lorenz in Nug- gerud. V strahu, da bi ju prija- vili, sta bežala s Floreane in pri- stala na Marchent. Tu pa ni bilo ne sadnih dreves, niti vode ... Umrla sta v agoniji od žeje... Ko so naseljenci našli v goščavi za baronično »haciendo« še tru- pli baronice in Philipsona, je bila tragedija razvozljana. Nenadoma je srčna kap pob ra- ía še zdravnika Ritterja. Obupa-I na vdova Dora se je vrnila v Ev-f ropo in tu napisala svoje spomine^ v knjigi. Morda je v teh njenih spominih naslednji stavek najbolj globok. In pretresljiv: — Geslo »nazaj k naravi« je na Floridi odjeknilo kot krut porog. Ljudje lahko vržemo s sebe obla- čila. Lahko odvržemo vse zakone in navade civilizacije. Ne moremo pa odvreči svojih navad, svoje pokvarjenosti in razbrzdanih strasti... — Morda je tale zastarela repor- taža, saj to se je zgodilo pred tri- desetimi leti, res stara. Toda la- hko da misliti tistim, ki bi radi ustavili čas, ki begajo nazaj in iščejo prihodnjost v preteklosti. Vsa narava je podvržena zakonu dialektike, z njo tudi človek in človeška družba. Primer baroni- ce Eloise de Wagner, ženske, ki Je spremenila »utopičen paradiž v pekel«, je zgovoren, da le druž- ba lahko ukroti in odstrani nega- tivne pojave v sebi sami. Da, zmotili ste se... če mislite, da je današnja slika v okvirju delo kakšnega ilustra- torja pravljic. Ta »pravljični grad«, ki izgleda kot da lebdi v oblakih, je čisto resničen, kajti to je grad Abbey v Normandiji, ki je bil v srednjem veku zgrajen na osamljeni skali ob obali mo- rja. Pod gradom se je v strmino in med obzidje stisnilo srednjeve- ško mestece, značilno po svojih ošiljenih strehah in o2ikih ulicah. Poseben čar tisočev turistov, obiskujejo ta resnični pravljii kraj, nudi pogled na Abbey 1 krat, kadar plima z vodo zaoki ži celo mesto. Nekoč je bilo me je odlična obramba, danes pa do starega mesteca speljali avl mobilsko mesto, ki ob plimi ost ne na suhem. No, končno je cesta in vozila na njej, zgov ren dokaz, da gre za resničen p snetek z zraka in ne za risbo. POHOJENI AVTOMOBIL V Lillu, francoskem mestu je voznik konjske vprege zavozil v >Spačka«. Zgodilo se je nekaj izjemnega. Voznika je vrglo r obcestni jarek, šofer je bil lažje poškodovan, konj pa je padel skozi karoserijo avta in ga dob- ro zmrcvaril. Baje so ibelcac kot glavnega prestopnika, konj se je namreč splašil, komaj spra- vili iz avtomobila. N0WAHO INDIJANCI - PLEME BOGATAŠE V federalni državi Arizoni je indijanski rezervat, v katerem živi indijansko pleme Nowaho. Ti Indijanci živijo še vedno v starem plemenskem sožitju in za vsakega Nowaha velja zakon ple- mena, četudi ni doma na prostra- nih pampah Arizone. Pripadniki tega plemena imajo navado, da svoje zaslužke, če delajo v indu- striji ali drugje, pošiljajo plemenu, da bi laže živelo. Za razliko od ostalih indijanskih plemen so Nowahi vedno številnejšL Nowa- hi so bili tisti, ki so v zadnji vojni bili tajni trd oreh za Japonce. Američani so zaradi izredne te- žavnosti njihovega jezika izučili Nowahe za rad iotelegrafiste. Ce so Japonci razvozljali vse šifre ameriške armade, Nowahom niso bili kos. Kajti ti rdečepolti »-jen- kiji« so se pogovarjali kar v svoji materinščini. Imeli so jih v šta- bih najbolj odgovornih komand. Nowahi so postali leta 1924 p>olnopravni državljani ZDA. Za- kon je takrat določil tudi to, da mora vsak, ki na njihovem ozem- lju gradi tovarne ali izkorišča rud- nine, plačati plemenu del dobič- ka. Zdaj pa so v rezervatu od- prli vrsto rudnikov urana in he- lija ter navrtali tla, v katerih je nafta. Dobiček, ki ga Nowahi do- bivajo, deli plemenski svet v enake dele med odrasle člane. Tako je prišlo do tega, da so prilike postregle temu indijan- skemu plemenu z ugodnostmi, ki jih niso pričakovali. Nowahi so v glavnem pastirji, ukvar- jajo se s statiranjem pri »wester- nih«, ki jih v Arizoni snema Ho lywood, sem in tja pa za plati ustrežejo radovednim turisto: in zaplešejo stare bojne plese.. ZAJCI PADAJO Z NEBA Čuden slučaj se je pripetil n daleč od Livna. Ko je šofer pc niškega avtomobila, Jovan Bij govič, peljal po ovinku ceste, pelje proti Splitu, je zaslišal i strehi top udarec. Prestraše potniki so zahtevali, da šofer z ustavi avtomobil ter da pogled kaj se je bilo zgodilo. Ko so z pustili avtomobil, so prestraše potniki opazili, da je na stre njihovega >Opela« zajček, ki še dajal znake življenja. Pres nečeni šofer je izjavil, da se n je pred dvemi dnevi zgodil i istem mestu enak slučaj. 1 skrbni preiskavi terena so pr niki ugotovili presenetljivo de stvo: v zapuščenem gnezdu vr ne na veliki bukvi ob cesti , zajkla imela mlade! Grob tisočev Zivil] pokopanili Vest o katastrofi v Peruju, kjer je gigantski plaz s planine Huas- caran povzročil smrt najmanj pet do šest tisoč ljudi, je stara mesec dni. Pri nas smo tiste dni živeli pod vtisom nesreče v Dalmaciji, zato naše zanimanje ni bilo tolilco usmerjeno v to daljnjo južnoame- riško deželo. Medtem pa so pri- spele k nam tudi fotografije kot dokumenti ene največjih nesreč... Poglejmo si sliko na levi. S pla- nine Huascaran, ki je zavita v oblake, se je vsulo nekaj milijo- nov ton skal, snega in ledu. Reka Rio Santo je bila v hipu zasuta in poplava blata, sodre in kamenja je v osmih minutah zasula dolino in v njej vasi Ranrachirco, Yana- machico, Saccha, Huaracencho. Nikoli ne bo točno znano, koliko ljudi je pri živem telesu bilo po- kopanih v blatni in mrzli grob. Reka, ki je izkopala novo strugo, je mrtvece naplavljala tudi po 170 kilometrov nižje ob izlivu Ria Santo v Tihi ocean. Obseg strahote si lahko zami- slimo, če si predstavimo, da bi tak plaz kamenja, blata in vode zasul celotno Zgornjo Savinjsko dolino od Rinke do Letuša. Reše- vanje je bilo zaman. Le' nekaj ranjencev so rešili iz blata in ru- ševin. Na sliki spodaj je povečava enega dela prizadete doline. Na njej se točneje vidijo drevesa, pašniki in steze, da si lažje pred- stavljamo celotno katastrofo. O tem, kaj so ljudje doživljali, nam žiVo priča pripovedovanje poštne uradnice Magde Guzman iz Ranrachirca: — Bila sem v službi. Gledala sem skozi okno na masiv Huasca- rana. Zdelo se mi je, da se nekaj belega premika po njegovem po- bočju. Mislila sem, da je megla... V tem trenutku me je klicala Hilda Infantes iz vasi v podnožju planine. Z Hildo sva bili prijate- ljici in zelo sem se začudila, ko mi je vsa razburjena sporočila, da se plaz vali s planine. Mislila sem, da se šali, pa sem jo vprašala, kako ji gre. Toda Hilda je kričala: Magda reši se, beži, beži... ! Zdaj sem se le zavedla, da se Hilda ne norčuje. Kam naj bežim? sem zmedena vprašala. Hilda pa je vpila: Beži na Mancos! Beži... Potem je glas v telefonu s krikom utihnil... Bežala sem na Mancos, na hrib nad vasjo. Zadnji hip, kajti plaz je zasul v naslednjem trenutku tudi mojo vas... Hilda mi je re- šila življenje, ona sama pa je ostala v strašnem grobu tisočev. V Carazu, bližnjem mestecu, je nekaj dni i>opreje ' bil pogreb. Pogreb, ki je bil simboličen. Re- ševalci so prinesli nad 150 trupel, vsi mizarji pa so premogli komaj 36 krst. V krste so polagali po dva odrasla in več otrok. Toda kje so bili drugi tisoči. Nikoli ne bodo vedeli, kje ležijo njihovi ostanki. O nevarnosti plazov s planine Huascaran so bili poučeni, tako vlada v Limi^ kot ljudje v dolini reke Rio Santo. Toda kaj bi sto- rili? Kam s tisoči ljudi, ki so se tu preživljali in upali, da nesreča ne bo pr.šla. Pa je prišla, iznenada in uničujoče. Dolina reke Santo je postala pojem za množičen grob tisočev. Privilegirani pony strip teasse — ali »umetnost« slačenja, je prišel na stopnjo, ko začenjajo buriti duhove razpra- ve o čistosti to »umetnine«. Baje je nepisano pravilo, da dekletu, ki se slači pred nabito dvorano, ne sme nihče pomagati. Spremlja jo le glasba, ali pa tudi vzpodbu- janje nestrpnih gledalcev. V Parizu pa si je Daniella pri- voščila posebnost, v kateri je pre- lomila to nepisano pravilo. Zdre sirala je ponnya »Tarzana«, ^ večer za večerom v zabavnef programu nočnega kluba sla¿ svojo gospodarico. To svoje opra vilo opravlja baje z veliko na tančnostjo in nežnostjo, čepra ga prav nič ne prizadene, ko tegne zanko zadnjega kosa obla čila z Daniellinega telesa ...