UČITELJI TOVARIŠ
Glasilo Udruienla Jugoslov. Užiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Urediflštvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40"— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrSčenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
žneiša vprašanja predlaga v razpravo okrajnim | učiteljskim društvom, da zasliši njihovo mnenje in jih odkaže ipotem pristojnemu odseku. Ožji sosvet določa dnevni red sejam Sinjega sosveta.
§ 14. a) Širjii sosvet rešuje stanovske zadeve splošne važnosti in določa kraj in dnevni red pokrajinski skupščini. Poleg tega ima vrhov-tjo vodstvo vseh poslov in imenovanj po čl. 24. pravil UJU.
b) Seje širjega sosveta so javne, kadar sam drugače ne ukrene.
§ 15. a) Pokrajinske skupščine se sestancjo v smislu čl. 19. pravil UJU.
b) Poleg navedenih članov so člani pokrajinske skupščine tudi vsi stalni člani odsekov.
c) Delokrog pokrajinske skupščine je izražen v členu 25. pravil UJU.
§ 16. a) Pokrajinska skupščina. razpravlja o ivseh predmetih, ki jih odkaže šiirji sosvet v razpravo. Vpoištevati je malčelo, da ima Siriji sosvet manj važna in administrativna (notranja) "vprašanja sam reševati, le na posebno zahtevo jih obravnava tudi skupščina.
b)	Redno zborovanje se vrši po sledečem redu: 1. Seja širjega sosiveta in odsekov v svrho odkazaiija poročil odsekom. 2. Seje odsekov. 3. Zborovanje širjega sosveta z odseki in delegaiti (delegacija). 4. Pokrajinska skupščina.
c)	Pod točko b) 1. se obravnavajo tudi poročila funkcionarjev in pod b) 3. končni predlogi odsekov in določitev, kateTa poročila pridejo pred skupščino.
d)	Pri zborovanju širjega sosveta (delegacije) pod b) 3. imajo delegati polno pravico so-odločevatija: svetovanja, predlaganja in glasovanja.
§ 17. Na pokrajinskih skupščinah imajo pravico prisostvovati vsi društvemiki članov (okr. društev) poverjeništva s pravico govora, a ne so-odločevanja (ol. 20. pravil UJU).
§ 18. Delegati in člani odsekov se morajo na zborovanju izkazati s potrdilom svojega imenovanja, ako to zahteva predsedstvo.
§ 19. a) Pokrajinska skupščina razsoja o delovanju ožjega in širjega sosveta, uprave sploh in odsekov, rešuje predloge širjega sosveta in od-sekov, potrjuje račune ter sklepa o prememhi poslovnika in razdruženju poverjeništva.
b) Zadeve, določene po § 16. a), ne pridejo v razpravo pred skupščino.
§ 20. iai) Odseki se osnujejo >v smislu čl. 25. pravil UJU.
b) Podrobno poslovanje odsekov je razvidno iz posebnega poslovnika, ki je za vse odseke skupen im enoten ter potrjen od pokrajinske skupščine.
§ 21. Poslovnik odsekov se opira na sledeče točke:
a)	Stalni odseki so sledeči:
1.	Stainovsko- in šolskopolitiški.
2.	gospodarski,
3.	tiskovni,
4.	pedagoško-didaktiški,
5.	narodno-prosvetni,
6.	odsek za stanovski naraščaj.
b)	Smoter odsekov je sledeč: 1. Stanovsko- in šolskopolitiški odsek razpravlja o načelnih stanovsko- in šolskopolitiških vprašanjih, določa smernice stanovske in šolske politike, ki maj jo zastopa orgafnizacija iin taktiko, ki naj se. je organizacija poslužuje; sestavlja in stavi predloge za izpremembo stanovsko- in šol-skopolitiškega programa, ki ga zastopa organizacija. 2. Gospodarski odsek iima isti smoter v gospodarskem oziru. Poleg tega ureja gospodarstvo organizacije in razmerje vseh gospodarskih naprav, ki se smatrajo podjetja našega stanu, do organizacije. Daje iniciiativo za snovanje novih podjetij in moralno podpira že obstoječa. Sploh pa deluje na to, da ta podjetja čim najbolj podpirajo organizacijo in služijo gospodarski osamosvojitvi stanu. 3. Tiskovni odsek ureja stanovski tisk z ozirom na njega smer. deluje na to, da se za načela organizacije pridobi tudi iz-venstanovski tisk; izdaja propagandne brošure,
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
ki se pečajo s stanovskimi in šolsko politiškiml programatičnimi in organizatoničnimi vprašanji, s posebnim ozirom na stanovski naraščaj. Poleg tega izdaja vseh vrst spise, ki slulžijo namenu organizacije in stanu- 4. Pedagoško didakti-ški odsek razpravlja o pojavljajočih se peda-goško-didaktiških vprašanjih. 5. Narodno-prosvetni odsek podaja smernice za sistematično in organizatorično delovanje našega stanu izven šole na narodno - prosvetnem polju ter skrbi za ekonomsko izrabljanje naših stanovskih sil v to svrho. Stavi predloge za udcjstvtovatilje narodno-prosvetnega programa, ki ¿a zastopa organizacija, upoštevajoč temeljni princip čimširše osamosvojitve na tem polju. 6. Odsek za stanovski naraščaj se bavi z vsemi vprašanji vzgoje našega stanovskega naraščaja, ki naj se seznani s smotri in z ustnajem naše organizacije- Raztegniti mora svoj delokrog na vse kraje, kjer se nahajajo učiteljišča.
c)	Vsak odsek ima tri stalne člane, ki tvorijo eksekutiivio odseka, izvzemši odsek za stanovski naraščaj in narodno prosvetni odsek, ki imata po štiri stalne člane.
d)	Stalni člani odsekov so: 1. v stanovsko-in šolsko-politiškem odseku, strokovni tajnik in dva člana, ki jih izbere širii sosvet iz predloga okrajnih društev, upoštevajoč v prvi vrsti priznane strokovnjake na teh poljih; 2. v gospodarskem odseku, glavni blagajnik in dva izbrana člana kot v točki 1.'; 3. v tiskovnem odseku je glavni urednik stanovsko-politiškega glasila in dva izbrana člana kot v itočki 1-; 4. v pedagošk.-did. odseku, glavni urednik ped. znanstvene revije in dva izbrana člana kot v točki 1.; 5. v narodno prosvetnem odseku eden odbornikov ožjega1 sosveta in 4va izbrana člana kot v točki 1. in knjižničar centr. knjižnice poverjeništva; 6. v odseku za stanovski naraščaj po en član in ena članica odseka za naraščaj od ljubljanskega in od mariborskega okrajnega učiteljskega društva.
e)	izven teh članov voli za vsako priliko posebej širji sosvet še po 2—5 članov v vsak odsek, ki jih izbere iz navzočih članov ozir. delegatov pokrajinske skupščine. Volitev izPstane, če se ti olanii sami prijavijo za sodelovanje v odsekih.
0 Vsak odsek si izbere načelnika in zapisnikarja izmed stalnih članov odseka-
g)	Člani oižjega in širjega sosveta imajo pravico prisostvovanja na odsekovih sejah s posvetovalnim glasom.
h)	Nihče ne more biti član več kot dveh odsekov.
i)	Odsekovi sklepi so veljavni, če so sprejeti na zborovanju širjega sosveta z odseki in delegati (delegacije po § 16. b) 3.) ali pa od pokrajinske skupščine. Tako sprejeti in potrjeni sklepi so za vsakogar obvezni.
j) Vsak odsek ima pravico pozvati na svoje seje k sodelovanju strokovnjake, učitelje in ne-učitelje, ki imajo le posvetovalen glas.
k) Odseki rešujejo tudi vloge, izročene jim od ožjega 'in širjega sosveta ter pripravljajo sa-mostoine predloge in nasvete ožjemu in širi emu sosivetu.
1) Za zborovanje širjega sosveta in pokrajinske skupščine določijo odseki svoje poročevalce za posamezne predloge; ti poročevalci morejo biti tudi nestalni odsekovi člani.
§ 22. a) Javne društvene shode sklicuje poverjeništvo, kadar je to potrebno z ozirom na obrambo in interes stanu, organizacije ali šolstva. Besedo lahko dobi vsak, ki se prijavi predsedniku-
b) Javne društvene shode mora sklicaiti po-verjeniišitvo tudi tedaj, ako to zahteva širji sosvet.
§ 23. a) Govori in predlogi za javna društveni shod se morajo prijaviti poverjeništvu najmanj tri dni pred zborovanjem; obenem Je naznaniti poverjeništvu dotionega govornika.
b) Glasovanje se vrši z vzdigovanijem rok in nadpolovično večino glasov. Ako je glasovanje dvomljivo, se napravi nasprotno glasovanje. Pri
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.
Telefon uredništva štev. 312.
Poslovnik
Udruženia Jugoslovanskega Učiteljstva
Poverjeništvo Ljubljana.
(Sprejet na 11. pokr. skup. v — - -----dne------v smislu čl. 25. pravil UJU
v Beogradu, natisnjenih v 53. štev. Učit. tov- z dne 29. dec. 1921).
I. Ime in sedež.
§ 1. UJU — Poverjeništvo Ljubljana je bilo ' ustanovljeno dne 28. avgusta 1920 v Mariboru jpd (^rajnih učiteljskih društelv ljubljanske in mariborske oblasti v smislu čl. 4-, 5. in 8. pravil UJU, ter se ureja s tem poslovnikom tUjega notranje poslovanje-
Poverjeništvo ima svoj sedež v kraju, kjer biva vsakokratni predsednik.
Svoje posle opravlja potom svojega urada, strokovnega tajništva l, ki sc nahaja v Ljubljani, i (Učiteljska tiskarna.) (Čl. 6. pravil UJU.)
II. Namen.
§ 2. Namen poverjeništva je združitev in orgamizovanje vsega jugoslovanskega učiteljstva na tem teritoriju (§ 1. poslovnika in ČL 5 b, drugi odst. pravil UJU) v okrajna učiteljska društva in potom teh v UJU v Beogradu, v dosego svrhe, ki jo predvideva čl. 2. pravil UJU.
III.	Sredstva.
§ 3- Poleg sredstev, ki jih predvideva čl. 3. pravil UIU. se poslužuje poverjeništvo tudi: t. a) občevanja z UJU v Beogradu, z drugimi poverjeništvi UJU in drugimi uradniškimi skupinami v kraljevini; ! b) vzdrževanja stanovsko- in šolsko-politiške-ga glasila in pedagoško-znanstvene revije;
c)	izdajanja in zalaganja stanovskih, šolskih, mladinskih in znanstvenih spisov m listov-
d)	prirejanja tečajev in razstav (začasnih in stalnih).
IV.
IV.	Članstvo.
§ 4. a) Članstvo poverjeništva tvorijo okrajna učiteljska društva na teritoriju označenem v § 1. poslovnika, v smislu čl. 7. in 8. pravil UJU.
§ 5. b) Častnim članom predlaga poverjeništvo ter sprejema kot podporne in ustanovne člane one osebe, ki so si iztekle izrednih zaslug v stanovskem in prosvetnem oziru, postopajoč v smislu čl- 31., 32. in 33. pravil UJU.
V. Pristop in izstop članov.
§ 5. a) Okrajno učit. društvo pristopi k |IU, ako to sklene na svojem zborovanju. Postopati je pri tem v smislu SI. 8. pravil UJU. O pristopu sklepa ožji sosvet. Proti sklepu dovoljen priziv na širji sosvet, oziroma na delegacijo pokrajinske skupščine.
b) Pristop k poverjeništvu se javi lahko tsak čas; vendar je plačati članarino za vse 't-koče leto pristopa.
§ 6. Izstop članov (okrajnih učit- društev) UJU se izvrši v smislu čl. 9. pravil UJU. Dru-!tvo je obvezno:
i a) pri izstopu pod a); javiti svoj sklep o '*%Pu pismeno poverjeništvu; v tem slučaju se ""stopa z društvom kot s poedinci pod § 7. a); b) pod b) se smatra posamezna član (okraj-društvo) za izstopivšega tudi tedaj, ako ne ."kča letnega doneska po trikratnem opominu; tern slučaju se postopa z društvom kot s po-^Ci po § 7- c).
' c) pod b) se postopa tudi proti onim čla-,''ln (okr. društvom), ki kljub trikratnemu opo-
N
sDr,
11 od strani poverjeništva že dognano na-
°tuiejo namenu organizacije, ali ne izpofaju-
I jejio njeniih pravil: iz takih razlogov more delegacija pokrajinske skupščine na predlog širjega sosveta predlagati izključitev. Za ta sklep je treba dvetretiinske večine.
§ 7. Poedinci prestanejo biti člani poverjeništva v vseh slučajih, ki jih predvideva čl 9. j pravil UJU drugli oddelek pod a), b) in c); v vseh slučajih pa morajo:
a)	svioj izstop pismeno prijaiviti svojemu društvu; članarino in naročnino za vse obvezne liste poravnati za ves dotični mesec, ki v njem izstopijo in vse zaostanke za nazaj;
b)	proti izključitvi pod točko b) je dovoljen ! i-rizisv na širji sosvet in delegacijo pokrajinske i skupščine, proti izključitvi pod točko c) pa na
glavni odbor UJU v Beogradu. V vsakem slučaju je uvesti postopanje po poslovniku častnega Soda in do njegovega pravoreka tozadevni sklepi niso pravomočni.
Skupščina sklepa o izključitvi z 2/s večino glasov.
c)	Poedinec se smatra za izstopivšega tudi tedaj, ako ne viplača vsaj V« letne članarine vnaprej po trikratnem opolminu, četudi ne prijavi svojega izstopa; v tem slučaju je dolžan plačati članarino in naročnino za obvezne liste do istega dne, ko se mu listi vstavijo. V slučaju neiztirljivosti po trikratnem opominu se izroči totirjatev odvetniku.
VI. Dolžnosti in pravice članov.
§ 8. a) Vsak društvenik v poverjeništvu udr.užemih članov (okrajnih društev) ima pravico posluževati se koristi in dobrot organizacije.
b) Vsak društvenik v poverjeništvu udru-ženih članov (okrajnih društev) ima pravico in dolžnost sodelovanja in pažnje na izvrševanju namena poverjeništva, označenega v § 2. poslovnika.
t
§ 9. a) Vsak poverjeništvu pristopivši član (okr- društvo) mora poleg v čl. 8. pravi UJU j določenih spisav takoj vposlati imenik društvenikov (t. j. ime, značaj in bivališče posameznih društvenikov).
b)	V svrho rednega dostavljanja listov mora društvo taJkaj pnij&viiti vsako izpremembo naslova društvenikov.
c)	Tekom 14 dni po vsakem občnem zboru posameznih članov (okr. druištev) je prijaviti poverjeništvu novoizvoljeni odbor in vse druge premembe.
§ 10. Vsak društvenik v [poverjeništvu včlanjenih članov (okr. društev) prejema stanovske in šolsko-politiško glasilo in pedagoško-znanstve-no revijo, ki jih izdaja poverjeništvo; naročnina za liste se plačuje zajedno s članarino. (Čim se uredi vprašanje obveznosti centralnih glasil UIU, se raztegne obveznost tudi na te liste.)
§ 11. a) Vsak član (okr. društvo) mora takoj prijaviti poverjeništvu vse društvenike, ki so izstopili v smislu § 7. poslovnika, da se jim ustavijo obvezna glasila.
b) Ako društvo ne prijavi izstopa posameznih društvenikov, je samo dolžno poravnati poverjeništvu naročnino za liste do onega dne, ko so se jim ustavili.
VII. Uprava.
§ 12. Upravo poverjeništva določajo členi 13., 14., 15., 16. in 19. pravil UJU.
§ 13. Ožji sosvet rešuje vse tekoče zadeve in objavlja svoje sklepe v pokrajinskem in centralnem stanovsko-politiškem glasilu. Va-
enakem številu glasov odloči predsednik. To velja za vse slučaje, kjer ni v poslovniku drugače določeno.
Javni društveni shod je sklepčen ob vsakem številu navzočnikov.
č) Predsednik podeli besedo posameznim govornikom v isteim redu, kakor so se oglaisili. Vsak govornik se mora ¡prijaviti k besedi z listkom, ki je na njem zapisano ,njegovo ime, značaj in bivališče.
d)	Razpravo uvede poročevalec, ki ima vedno končno besedo.
e)	Na zborovanjih stavljeni predlogi se morajo oddati predsedniku pismeno pred končno besedo poročevalčevo. O predlogu, ki ga ne podpira vsaj ena osmina navzočih članov ni razprav«.
f)	Nujni predlog je tisti, ki ima to označbo in ki ga je podpisalo najmanj deset društvenikov. Izročiti ga je pred zborovanjem delegacije ali javnega shoda predsedniku, ki ga mora dati v razpravo pred dnevnim redom. Utemeljuje ga prvi izmed podpisancev.
g)	O predlogu za konec debate ali za prehod na dnevni red se mora glasovati takoj. Klicem po nasprotnem glasovanju mora predsednik ustreči.
h)	Ako je sprejet predlog za konec debate, smejo govoriti (le še oni, ki so se oglasili že pred tem predlogom.
i)	Predsednik ima pravico seči govorniku v besedo, ga opominjati, naj ostane pri stvari, ga klicati na red ali mu končno odvzeti besedo-
j) Govornik, ki se mu je vzela beseda, ima pravico, sklicevati se na zbor; v takem slučaju se mora takoj glasovati.
k) Vodstvo postavi za vsak javni društveni shod reditelje, ki se njih odredbam mora vsakdo pokoravati.
VIII. Sklepčnost in glasovanje.
§ 24. Ožji in širši sosvet, ¡pokrajinska skupščina ter odseki so sklepčni, ako je navzoča polovica članov, izvzemši sklepov, ki je zanje treba prisotnih članov in v katerem slučaju se zahteva tudi 3!-j glasov za sklep.
§ 25. Glasuje se z dviganjem rok in z nad-polovično večino, v kolikor poslovnik drugače ne odreja. Ob enakosti glasov odloča predsednik.
§ 26. V nujnih slučajih so ožji in širji sosvet ter pokrajinska skupščina sklepčni ob vsakem številu članov. Vendar mora take sklepe potrditi uasledna pravomočna seja ali zborovanje, sklepčna v smislu § 24. sicer se smatrajo za razveljavljene.
IX. Volitve.
§ 27. Volitve se izvrše v smislu čl. 28. in
29. pravil UJU.
§ 28. a) Širji sosvet izvoli upravnika rezervnega sklada, knjižničarja centralne knjižnice, vse potrebne iunkcijonarje po čl. 24. pravil UJU. ter člane odsekov po § 21. d) tega poslovnika.
b)	Okrajna društva volijo po enega delegati in namestnika za glavno skupščino UJU v smi-siu čl. 18. pravil UJU in po enega delegata in namestnika za pokrajinsko skupščino v smislu
čl. 19. pravil UJU.
c)	Pokrajinska skupščina izvoli: 1. 10 delegatov za glavno skupščino UJU v smislu čl. 18. pravil UJU: 2. člane uprave poverjeništva (čl. 14. pravil UJU), v kolikor niso že v komipetenci šinjega sosveta: 3. člane nadzorstva, iv smislu čl. 34. pravil UJU; 4. člane častnega soda v smislu poslovnika častnega soda po lol. 35. pravil UJU.
č) Ljubljansko in mariborsko učiteljsko društvo izvoli tudi člane odsekov po § 21. d) 6. tega poslotvnika, ki jih mora takoj po izvolitvi prijaviti poverjeniištvu.
§ 29. Delegatom se izvolijo namestniki in enako vsem funkcijonarjem organizacije, ki opravljajo stalne tekoče posle v organizaciji.
§ 30. Ako je treha se vrše med triletno dob.) (v smislu čl. 28. pravil UJU) tudi dopolnilne volitve-
§ 31. Z vzklikom se sme voliti v smislu čl. 29. pravil UJU le tedaj, ako ni ugovora. Ako ugovarja le en sam volilni upravičenec, se ga mora upoštevati. Člani ožjega sosveta se v vsakem slučaju volijo z listki.
§ 32. Red, ki se po njem voli, določi predsednik.
§ 33. V izjemnih nujnih slučajih določi ožji sosvet sam namestnike funkcijonarjev, vendar ie njegova naloga skrbeti za kolikor možno hitro pravilno izvolitev rednih tunkcijonairiev. * ' § 34. Ožji sosvet določi sam namestnike vsem funkcijonarjem, ki jim skupščina in širji sosvet ni izvolil namestnikov; ti smejo biti vzeti le iz vrst izvoljenih članov in namestnikov-
§ 35. Vse volitve se vrše z nadpolovično večino glasov, oziralje se na posebne zahteve § 24. tega poslovnika- Ako se pri dveh volitvah ne doseže večine, se vrše ožje volitve med onimi člani, ki so dobili največ glasov; kadaT je enoliko glasov odloči žreb.
§ 36. Vse volitve — izvzemši dopolnilne volitve po § 30. tega poslovnika — se vrše za dobo treh let (čl. 28. pravili UJU.); vendar se razteza njih doba do novih volitev.
§ 37. Predloge za stalne člane odsekov pO § 21. d) tega poslovnika pošljejo okr. učit. društva — kot sklep svojega zborovanja — poverjeništvu, ki jih pred volitvami izroči širjamu sosvetu. Na te predloge se je treba ozirati, koli-
kor to dopušča število članov v posameznih odsekih.
§ 38. Okrajina društva naznanijo delegate takoj po izvolitvi poverjeništvu. Vsak delegat je dolžan udeležiti se zborovanj. Mandati veljajo de izvolitve novih delegatov.
X. Stroški uprave.
§ 39. Odborniki in drugi člani, ki imajo kot pooblaščenci poverjemištva kake izdatke, imajo pravico zahtevati povrnitev stroškov. Funkcijonarjem sme določati širji sosvet iz sredstev poverjeništva za njih delo primemo nagrado. Pri določitvi teh nagrad ne sme biti dotičnik na seji navzoč. O dovoljenih nagradah je poročati zborovanju širjega sosveta z odseki in delegati (delegaciji).
§ 40. Potne stroške in dnevnice plačajo:
a)	okrajna društva svojim predsednikom in delegatom, ki jih odpošljejo, iz svoje blagajne;
b)	članom ožjega sosveta iz blagajne po-verjeništva;
c)	stalnim članom odsekov iz blagajne rezervnega sklada;
č) izrednim funkcijonarjem (upravniku rezervnega sklada, knjižničarju itd.) iz rezervnega sklada;
d)	10 delegatom za glavno skupščino UJU, voljenim na pokrajinski skupščini, iz fonda poverjeništva, in sicer iz postavke proračuna na račun okrajnih društev.
§ 41. Ako rezervni sklad pod točko c) § 40. nima zadostnih sredstev, stavi poverjeništvo v to svrho primerno svoto v proračun, ina račun okr. učit. društev; pod točko c) § 40. se v tem slučaju poravnajo stroški iz blagajne poverfeništva.
§ 42- Potnina in dnevnice se ravnajo po predpisih, ki veljajo splošno za državne uradnike, izvzemši izredne izdatke.
§ 43. Nihče ne more prejeti za isto pot iz dveh blagajn dnevnic in potnine.
§ 44. Pooblaščenci, ki bivajo na kraju zborovanja ozir. odposlanstva, ne morejo zahtevati niti dnevnic, niti potnine.
XI. Članarina.
§ 45. Članarina se urejuje na podlagi čl. 30. pravil UJU.
§ 46 Članarino za poverjeništvo določa na podlagi predloga širjega sosveta -okrajnim društvom vsakoletna pokrajinska skupščina na podlagi pnoračuna.
§ 47. Članarina se plačuje skupno za centralo UJU, poverjeništvo in obvezne liste ter jo je vplačevati vnaprej glavnemu blagajniku »UJU« — poverjeništvo Ljubljana-
§ 48. Denarni promet se vrši lahko potom pOštnočekovnega urada.
§ 49 Okrajna društva pošiljajo svojim dru-štvenikom meseca decembra vsakega leta štiri položnice, ki z njimi poravnajo članarino, vedno četrtletno naprej.
§ 50. Okrajna društva morajo poravnati poverjeništvu članarino četrtletno vnaprej za toliko članov, kolikor so jih prijavila.
§ 51. Okrajna društva določajo poleg teh doneskov članarino, ki ostane društvu za upravne stroške.
§ 52. V pokritje posebnih in izrednih stroškov in izdatkov smejo poverjeništvo in okrajna društva po sklepih zborovanja šinjega sosveta (po § 16. b) — delegacija — 3. poslovnika) nalagati svojemu članstvu izredne in zalčasne posebne doklade.
§ 53. a) Ako sta učitelj in učiteljica poročena, morata vsak zase plačevati polno članarinlo; v tem slučaju pa lahko mesto Učit. Tovariša ali Popotnika prejema en del Zvonček.
b) Upokojencem se zniža članarina s sklepom pokraijinske skupščine, oz. zborovanjem širjega sosvetai; enako sklepa isti zastop tudi o dovolitvi zamene listov za učiteljice ženskih ročnih del in za otroške vrtnarice.
§ 54. Iz prispevkov članstva se vzdržuje organizačni Itisk pfo-vlenjeništva in I izdatki zja upravio sploh.
XII. Rezervni sklad.
§ 55. V svrho izrednih izdatkov in izdatkov po tam posloviniku, za izredne potrebe tiska in v svrho čim svobodnejšega irazimaha organizacije, ki ga poverjaništva ne more dobiti s sredstvi Članarine, se zbirajo izredni prostovoljni doneski v »Rezervni sklad«.
§ 56- Rezervni sklad upravlja poseben upravnik rezervnega sklada, ki ima voditi in objavljati spisek doneskov ter skrbeti za zaintere-sirartje članstva za to zbirko tar poročati pokrajinski skupščini.
§ 57. Uprava rezervnega sklada spada v revizijo nadzorovalnega odbora po čl. 34. pravil UJU.
XIII. Centralna knjižnica.
§ 58. Poverjeništvo 'vzdržuje že obstoječo centralno knjižnico, ki jo hoče izpopolnjevati v smeri .mladinske, leposlovne in strokovno znanstvene knjižnice. Ta knjižnica tvori podlago za centralo organizovanja naših mladinskih, šolskih, ljudskih in strokovno-znanstvenih knjižnic.
§ 59. V to svirho zbira poverjeništvo knjige vseh vrst, ki jih je pošiljati na urad poverjeništva-Vsak darovalec prejme od knjižničarja potrdilo o prejemu s podrobnim spiskom vseh prejetih krijig.
Imena darovalcev in spisek darovanih knjig se objavljajo v stanovskem glasilu; če darovalec (izrecno želi, da se imena ne objavi* se ime opusti, knjige pa navedejo. Dvojni Iztisi knjig se uporabljajo za izpopolnitev podrejenih knjižnic.
§ 60. Centralna knjižnica si oskrbi tudi zameno revij in knjig na podlagi listov in publika^ cilj, ki jih izdaje poverjeništvo. V to svrho se lahko pogodi tudi s Slov. Šol. Matico itd.
§ 61. Knjižnico upravlja poseben knjižničar, ki vodi in upravlja vse potrebne spise, skrbi za zbirke knijig in vzbuja zanimanje v to svrho ter poroča o vspehu pokrajinski skupščini.
§ 62. Knjižnica je imetje poverjeništva in spada nje uprava v revizijo nadzorstvenega odbora, po čl. 34. pravil UJU.
§ 63. Na zahtevo se darovalcem knjig vračajo tudi poštni stroški za pošiljatve. Ti izdatki se krijejo iz rezervnega sklada.
§ 64. Poverjeništvo si osnuje poleg knjižnice tudi svojo čitalnico čim bo na razpolago primeren lokal, kjer se zbirajo vsi listi, revije in drage publikacije, ki se prejemajo v zameno za liste in publikacije poverjeništva, v kolikor jih uredništva ne potrebujejo za-se. Ta ilokal bo sedež narodno-prosvetnega odseka in centrala vsega narodno kulturnega (prosvetnega) dela uči-teljstva. (Šolskih odrov, ljudskih knjižnic po šolah, predavanj itd.)
XIV. Poročila stanovskim glasilom.
§ 65. V društvenem glasilu se objavljajo vsa izvestja poverfjenlštva, sklepi, oglasi in pozivi ter poročila v poverjeništvu včlanjenih okrajnih društev in njih podjetij, važnejše zadeve, sklepi in ukrepi glavnega odbora UJU.
§ 66. Društveno glasilo se urejuje v prvi vrsti v smeri, ki jo zastopata ožji in širji sosvet in je urednik odgovoren samo njima za svoje-poslovanje z ozirom na smer ITsta.
§ 67. O zborovanju članov (okr. društev) je poročati v stanovskem glasilu v kratki obliki; v to svrho izvoli vsak član (okr. društvo) letnloi svojega poročevalca.
§ 68. Vprašanja in sklepe, ki' so za vse uiai-teljstvo važni, ije poslati poverjeništvtu, da jih obravnava v ožjem iin širjem sosvetu in da- jih izroči odsekom v razpravo, oziroma jih pripravi za pokrajinsko skupščino.
§ 69. Stanovsko glasilo mara priobčiti sklepe zborovanj okr. društev, seji ožjega in širljega sosveta, poročila pokrajinskih skupščin, važnejše sklepe iz sej glavnega in upravnega odbora UJU ter glavnih skupščin in kongresov UJU. Zapisnikarji saj ožjega in širjega sosvetai, odsekov i. dr. morajo .pošiljati v to svrho poročila uredništvu,, v kolikor se ne proglase za tajne. Uredništvo ima svoj urad na sedežu strokovnaga tajništva.
§ 70. Širji sosvet določi «posebnega poročevalca za poročila sej in zborovanj ožjega in širjega sosveta, pokrajinske skupščine ter o gibanju in stališču učiteljstva v podračj,u poverjeništva k posameznim vprašanjem za osrednje glasilo, ki deluje v skladu z urednikom pokrajinskega glasila.
XV. Poslovanje.
§ 71. a) Poverjenik vodi seje ožjega in širjega sosveta, zborovanja pokrajinske skupščine in javnih društvenih shodov; sklicuje seje; zastopa poverljeništvo na zunaj; podpisuje s strokovnim tajnikom vse spise; ima v razpregledu imenik vseh članov; hrani društvene spise ln vse zapisnike, je odgovoren za pravočasno izvršitev od-borovih, odsekovih in zborovih sklepov.
b)	Ako je poverjenik odsoten, ga zastopa njegov namestnik v vseh njegovih dolžnostih in pravicah.
c)	Strokovni tajnik oskrbuje vse posle, ki mu jih poveri predsednik, spisuje zapisnike sej ter sestavlja letna poročila o delovanju poverjeništva in članov (okr. društev) za poverjeništvo in letno izvestje Glavnega Odbora UJU.
d)	Ako je tajnik odsoten, ga zastopa v vseh njegovih dolžnostih in pravicah namestnik, ki ga določi ožji sosvet.
§ 72. a) Blagajnik vodi vse v njegovo področje spadajoče knjige in ralčune, sprejema in iz-
Stev. 20.
i daja denar ter podpisuje s predsednikom vred vse spise, tičoče se denarnih zadev- Poleg tega vodi upravo listov. Urad, ima nH sedeža strokov, nega tajništva.
b) Ako ie blagajnik odsoten, sta zastopa v vseh njegovih dolžnostih in pravicah namestnik ki ga. imenuje ožji sosvet.
§ 73, Zapisnike sej pokrajinske skupščine in javnih društvenih shodov sestavljata dva zapis-nikarja, ki jih imenuje poverjenik izmed članov upravnega odbora, oziroma delegacije.
§ 74. Seje ožj. sosveta mora sklicati poverjenik, ako to zahtevajo vsaj trije člani ožj. sosveta; seje širjega sosveta pa na pismeno zahtevanje vsaj dveh odsekov ali 10 predsednikov okr. društev. Seja vsakega odseka se mora sklicati, ako to zahteva polovica članov dotičnega odseka. Pokrajinska skupščina se mora sklicati, ako to zalit e. v a polovica članov (okr, društev).
XVI. Nadzorstveni odbor.
§ 75- Nadzorstveni odbor deluje v rnislu čl.. 34. pravil UJU in je njega poslovanje urejeno s posebnim poslovnikom, ki ga izdela sam, in po predlogu širjega sosveta potrdi' pofaapnska skupščina.
XVII. Častni sodi
§ 76. Častni sod je urejen po ČL 35. pravil UJU s posebnim poslovnikom, ki ga po zaslišanju okrajnih društev potrdi pokrajinska: skupščina. Tozadevni poslovniki okrajnih društev morajo biti sestavljeni v duhu poslovnika o častnem sodu, ki je veljaven za poverjeništvo.
XVIII. Razpust poverjeništva.
§ 77. a) Poverjeništvo se r a združi,- če to sklene 2/3 včlanjenih društev na svojih zborovanjih ob> navzočnosti */» svojih društvenikov in t/ potrdi pokrajin., skupščina s 3U večino glasov ali če se pravila UJU izpiremene in se Udruženie reorganiztfie na drugi podlagi.
b)	V obeh slučajih izvoli potem pokrajinska skupščina ob 2/3 navzočnosti upravičencev tu
tčvidaeiijški odbor, ki uredi uporabo imovine v enake svrhe, na teritoriju ljubljanske in mariborske oblasti.
c)	Dokler se to ne uredi, opravlja nadzorstvo imovine nadzorni odbor UJU po čl. 34 pravit. UJU.
d)	Ako se UJU razpusti v smislu čl. 36 iti 37. pravil UJU upravlja imovino poverjeništva ožji sosvet poverjeništva UJU, dokler se postavno ne osnuje nova zveza enakih društev na teritoriju ljubljanske in mariborske oblasti-
XIXI. Splošne in prehodne določbe.
§ 78. V svrho sestave posebnih poslovnikov,. ki jih zahteva ta poslovni red, je izvoliti na prvi pokrajinski skupščini tričlanski odsek za vsak poslovnik posebej, ki v treh mesecih izdela dlotične poslovnike in jih predloži ožjemu sosvetu v nadaljno postopanje-
§ 79. Društvaniki v poverjeništvu organiziranih članov (okr. dr.) dobe od svojega društva posebne legitimacije, ki se izdajo vsako leto. Enotne tiskovine izda poverjeništvo.
§ 80. Legitimacije za seje in zborovanja delegatom in članom odsekov izda korporacija, M plača potnino in dnevniino. Tiskovine preskrbi poverjeništvo.
§ 81. Poverjeništvo določi lahko članom širjega sosveta poročila za zborovanja, ki jih morajo prevzeti.
§ 82. Učiteljsko društvo, ki se v njegovem okrožju vrši pokrajinska skupščina, prevzame vse potrebne krajevne priptpve in ima pravico zahtevati v slučaiiu primanjkljaja odškodnino iz blagajne poverjaništva. v višini ' do polovice stroškov ■
§ 83. Ta poslovnik se izpopolni vsako leto z vsemi obveznimi sklepi in določiti o nov® ustanovah poverjeništva. ki jih iizvede pokrajinska skupščina, ter se izda vsako peto leto vsemi dopolnili in sklepi o izpramembah v tisku-Vsak član (okr. društvo) je obvezno prevzeti toliko izvodov, kolikor ima društvenikov, s Izrastkom za dobo petih let naprej- Stroške krije)" v smislu § 52. tega poslovnika.
O slovniškem pouku.
(Dalie.)
Zelo mudno in nepraktično pa je dosedanje običajno razvijanje pojma sklonov na mnogo (4—6) samostalnikih različnega spola. Vse naj pride na vrsto, toda Dolagoma in sintetičnim potom, samo ne begajmo dece s premnogimi oblikami na enkrat, predno usidrajo že spoznane v svoi spomin! Radi tega se naj tudi vpra-šalni zaimki (namreč način vprašanja) kaj česa, čemu ... ne vadijo z onimi za ži.va. bitja hkrati. Razume se, da se pozneje specielna pravila strnejo v bolj splošna. Učenci morajo biti v vsaki uri na jasnem, kaj da so se naučili, zato se jim mora podati le malo. a to se ima vsestransko uriti.
Vrnimo se k prvi lekciji! Ko so učenci doznali, da ima dotični samostalnik šest sklonov in kako se po njih vpraša, zakrije učitelj tabelo, pove nekaj stavkov
izven vrste, vprašujoč po sklonih. Učen' ci jih sproti določijo z vrstilnim (!) štev"1' kom ter jih osobito v začetku tudi uteme' ljijo. Ko te vaje že skoro vsi zadenejo.se preide k drugi težkočni stopnji: Kdo i"1 zna povedati stavek k drugemu, četr^' mu, tretjemu ... sklonu. Se razume. & učenci ne smejo imeti prepisane t.abeR pred seboj, kajti strumna disciplina ne voljuje prepisovanja in zabeleženja tf® ustno vajo. Ko se vidi, da učenci ob v'3' daio lekcijo, da znajo stavke oo vrsti ' izven vrste povedati, se jim da da tabelo iz spomina prepišejo, kar j*"11 j. ni v tem slučaju ne le slovniško, an1"^ tudi pravopisno in spisovno vežb&^l Boljši učenci smejo tudi prenarediti z sedni red ali zamenjati besede (izraze/ .
drugimi, da pride njih samotvornost j do veljave. Sicer pa na tej stopnji i'1 teh začetnih vajah, ko še ne poznajo skrivnosti, vplivaiočih na sklon sattio^o-nika. v tem oziru ne bo mnogo PrlC' vati.
V prihodnji slovniški uri se vzame sklanjatev v množini. Stvar pojde lažje in hitreje od rok ter samostojnost otrok se bo čim bolj uveljavljala. Dospela je tudi nova vaja; pritnerjevanje sklonil. Učenci se morajo dovesti do prevažnega spoznanja, da se nekateri skloni (n. pr. ro-dilnik ed., imenovalnik in tožilnik množ.) le na videz ujemajo, nikdar pa ne v obeh številih, t. j. vsak sklon ima svoje poseb-■ no označilo (označbo). To spoznanje je važno, kadar gre za določevanje sklonov, ker često pusti običajno vprašanje učenca na cedilu. N. pr.: Stopi urno h kravi! Kateri sklon je h kravi? Vprašati h komu stopiti, je nenavadno, torei kam?, kar je zopet nesigurno, ker temu odgovori lahko tožilnik. Sicer pa otroke srednje stopnje ne bomo že seznanjali z vsemi načini vprašanj po sklonih in odvisnih stavko-vih členih, in vendar jih moramo usposobiti, da določijo katerikoli samostalnikov sklon. V to svrho ni nič drugega treba. nego da se postavi dotični samostalnik v drugo število, iz ednine v množino ali obratno; često pa bo treba samostalnik zameniti z drugim, morda drugega spola. N. pr.: Na kolo je sedel. Na kamen — kamne je sedel. Četrti sklon postane takoj očiten. Ali- V Maribor pojdem. v tuje kraje pojdem. Zadnji način določevanja sklonov je seveda šele mogoč, ko poznajo učenci tudi že sklonila moške in srednie sklanje.
Ako velim učencu, da mi naj izrazi izvestni samostalnik v drugem številu, bo to gotovo pogodil iti spozual pravi sklon. Torej: Stooi urno h kravi — h kravam, je tretji sklon. Ugovor, da učenci rekcije predlogov ne poznajo, ne velja, ker morajo učenci tretjega (četrtega) šolskega leta po predidočih sistematičnih govornih (jezikovnih) vajah biti sposobni, da vsakdanje predloge in še več druzega pravilno vežejo s samostalnikom. Seveda samo pripovedovanje vsakdanjih banalnih do--godljajev po nekaterih boljših učencih, kakor ie zdaj v modi. in nesistematski nazorni nauk brez takozvanih zglednih (pamtilnih) stavkov ne vodi do potrebne sigurnosti ter ne utrja jezikovnega čuta. Zato pa bodo težave v spisovnem pouku na srednji in višji stopnji vedno večie.
Kar se tiče primerjevanja sklonov, pridejo na tej stopnji seve le samostalni-kova sklonila v poštev, dočim služi pridevnik ali zaimek le boli v ojačenje jezikovnega čuta. Sicer pa je pridevnik (prilastek) pri i-sklanjatvi neobhodno potreben v ponazoritev sklonov.
V tretji slovniški uri se naj sklanja n. pr. šolska soba (v obeh številih) ter se naj razvije in uri način vprašanja po rečeh. Učenci so posebej opozoriti, da naj vedno pazilo, kaj hoče učitelj z različno vprašalnico izvedeti, n. pr.: Kaj nese konj, (sedlo, tovor). Koga nese konj? Kje ie tvoja sestra? (Na polju). Pri kom je? (pri stari teti).
Ko je a-sklanjatev utrjena, se preide k moški sklanjatvi. Vse težkoče in posebnosti se naj polagoma premagajo s temeljitim vežbaniem vsakega slučaja zase. Ali se naj sklanjajo imena živih stvari prej ko neživih, je brez pomena, glavno ie le. da se težkoče grupirajo, da se često primerja v svrho konstatacije enakosti ali razlik, katerih se oriprosto ljudstvo ne zaveda. Pozneje se naj primerja moška sklanja tudi s srednjo.
Še nekai besed o načinu sklanjalnih vaj. Prej kedaj se je sklanjalo večinoma abstrahirano. sklon za sklonom, sedaj je na v modi, da se sklanja vsak samostalnik izključno le v stavkih. Oba načina sta zgrešena. Sklanjatev v stavkih postane. lahko dolgočasna, enolična in čas trateča. ker se mora predelati mnogo samostalnikov, da se doseže potrebna sigurnost. pri nekaterih je pa treba opozoriti le na enega ali dva posebna sklona, (ki stopita iz pravila), ki ne sledita običajnemu pravilu (n. p.r. otrok, las, zob).
Sklone mora boljši učenec znati tudi v obratnem redu povedati, da ga silimo k. pozornosti in da^se takim potom izognemo mehanskemu drilu. Nepriporočljivo ie sklanjati po sledečem načinu, ki sem ga slišal od nekega novega učenca: 1. sklon ali imenoyalnik, kdo ali kaj: mlad ielen; 2. sklon ali rodilnik, koga ali česa: mladega jelena... Ko enkrat učenci že dodobra poznaio vprašalnice. ie nepotrebno. jih pri vsaki priliki ponavljati, kar dela vajo le betežno ter odvrača pozornost učencev od glavnega, namreč od samostalnikovih sklonil. Pri takih vajah zadostuje, ako boljši učenci počasno in razločno izgovarjajo posamezne sklone: le kdor kazi in meša sklone, se naj pozove. da iih šteje. Ako dela kaK samostalnik težkoče, se naj uri niegova sklanja v vseh varijantah; najprej boljši učenci nravilno in razločno sklanjajo, potem s'abši prostovoljno; nato se pozoveio naj-
bolj pasivni k vaji. Počasneže pa ne smemo predolgo puščati v pasivnosti. Ko vidim. da vaia po parkratni ponovitvi že »gre«, pozovemo slabiča A, k sklanji. A. ne zna je. Kdjo mu zna našo vajo prav lgpo povedati? Mnogo se jih zglasi, da bi A. poučili! A. sramežljivo posluša in nato ponovi. Skoraj da že zna, pa se naj pozove čez par minut znova! Olavno pri vsaki vaji ie. da držimo učence v pozornosti, kar dosežemo s tem, da znamo obliko vaje o pravem času primerno spremeniti.
Da se izognemo enolikosti stavkov, je treba, da sklanjamo samostalnike, raznih vrst: imena aseb. živali, oprav, orodij, rastlin, poslopij... tudi vsaj eno abstraktno ime. S tem damo učencem neki duševni kapital na razpolago, katerega se s pridom poslužujejo pri podobnih domačih in drugih vajah.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Jugoslavije.
—Nova redakcija zakona o srednjih šolah. Nar. Prosveta poroča: G. Ministar Prosvete odredio ie komisiju koja če utvrdfti definitivnu redakciju zakonskog projekta o srednjim školama. U ovu komisiju ulaze: 3 člana GL Prosvetnog Sa-veta, po 1 član svake sekcije Profesor. Društva, po 1 izaslanik svake pokrajinske uprave, načelnik za srednju nastavu u Min. Prosvete, administrativni inšpektor i inšpektor nastave, u Ministarstvu Prosvete. Kao članovi Gl. Pr. Saveta u tu komisiju ušli su: Dr. Bogdan Gavrilovič. Dr. Čeda Mitrovič i Pavle Stevanovič. Rad komisije biče u Beogradu, i misli se da če u sastavu te komisije uči i onaj odbor koji je radio ovaj načrt o sred. školama, i kome su bila g. g. Dr. A. Belič, M. Simič, M. Popovič i Jeremija Zivanovič.
—	Pravni referent Min. Prosvete. Nar. Prosveta poroča: Za pravnog referenta Min. Prosvete (za sva odeljenja) postavljen je g. Borivoje Stankovič, književnik. Njemu če se upučivati na rad sve učiteljske krivice i predmeti za koje ie potrebno naročito pravno mišljenje.
—	Praznik sv. apostolov Cirila in Metoda — državni praznik. Višji šolski svet opozarja z razpisom z dne 20. maja 1921, št. 6469 na razpis z dne 29. iulija 1920, št. 8333, na državni praznik dne 24. maja kot praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda s pristavkom, da imajo slediti zahvalni službi božji v šolah tudi primerni nagovori. — V smislu razpisa višjega šolskega sveta z dne 10. aprila 1922, št. 4856 se morajo vršiti dne 24. maja no šolah protialkoholna predavanja. Ta dan ie pouka prost. Opomba: Kakor smo prejeli sedaj informacije, ostane odlok višjega šolskega sveta z dne 29. julija 1920 nadalje v veljavi in s tem popravljamo tozadevni odstavek v zadnji »Ustnici«. — Uredn.	is
—	Kraljeva zahvala. Njega Veličanstvo kralj Aleksander ie izrekel kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani za knjigo. Sič Albert, Narodni okraski, rta pirhih in kožuhih, ki jo je šolska zaloga poklonila Njega Veličanstvu .kralju, potom pokrajinskega namestnika za Slovenijo Hribar-ia svoio srčno zahvalo.
—	Višja pedagoška šola v Beogradu. Nov. Pros. poroča: Rešenjem G. Ministra Prosvete za zgradu Više Pedagoške Ško-le uzeta su sva odeljenja predjašnje Druge Beogradske Gimnazije na Bataldžamiji. Nemanje lokala, bila je največa smetnja za otvaranje ove škole, a sada če i ovo pitanje biti privedeno kraju. Početkom iduče školske godine otpočeče redovan rad u ovoj školi.
—	Opozarjamo na razpis učiteljskih služb na Vurbergu pri Ptuju. Moški učni moči je zasigurana prosta nemobilirana sobica s prosto kurjavo. Kraj romantičen in prebivalstvo šoli naklonjeno.
—	O ruski lakoti je predaval dne 14. t. m. g. Preobraženskij na ljubljanski univerzi. Zanimivo predavanje ie podalo tako strašno sliko groznih razmer v gladu-iočj Rusiji, da je privabilo solze v oči navzočih. Pomoč za preostanke neštetih žrtev je nujna! Nabiralna pola za pomoč g 1 a d u j o č i m v R ils i j i je tudi na. razpolago v pisarni tajništva. Tovariši(-ice), odzovite se!
—	Majniški izlet za šole ljubljanske okolice kot ie bilo domenjeno na zborovanju se vrši 27. t. m. Prijavljena vodstva so dobila točna obvestila. Gledališka predstava se vrši istodobno na inicijativo naš p" vodstva za okoliško mladino ob znižanih cenah v drami. Naši šoli še neprijavljene šole naj morebitno udeležbo iavijo gledališki upravi do 23. t. m., sicer zasede mestna mladina. Igra: Peterčkove sanje, začetek ob 14. uri, konec ob V2I6. uri. — Šolsko vodstvo v Preser.iu.
—	Abiturijentom mariborskega učiteljišča iz 1. 1892. Naša 301etnica. Iz pičlih poročil posnamem, da med večino tovarišev ni razpoloženja za moj predlog. Zato odložim prireditev 301etnice. — D. Sera j n i k.
—	Tovariši maturanti iz leta 1897!
Tovariš Humek Vas ie pozval, da se izjavite, ako ste vsi za moi predlog, da proslavimo 25 letnico učiteljevanja 11a skromen način v Trbovljah. Dovedla me ie do tega predloga v prvi vrsti srčna želja., da bi Vas mogel ravno v Trbovljah, kraju mojega 25 letnega delovanja in centru delavstva Jugoslavije — vsaj delavci smo vsi — pozdraviti in pritisniti po dolgih 25 letih prav po bratovsko na svoje srce, v drugi vrsti pa tudi praktično stališče, da bi Vam naši prijazni rudniški gospodje inženirji razkazali znamenite trboveljske jame in druge moderne naprave spadajoče v rudniško stroko. Sestanek bi pa moral biti na Binkoštni ponedeljek, ne na nedeljo, kakor ie menil prijatelj Humek, ker v torek po Binkoštih je ddavni dan in le takrat se lahko ogleda rudnik, ko ie vse delo v obratu. Za prenočišča bodem že poskrbel. Ne premišljujte torej dolgo ker čas ie kratek ter pišite vsi tovarišu Hu-meku v Maribor drobno pisemce z edino in odločno vsebino: »Živio Trbovlje!« Zdravo!_Tone Kuhar.
—	Šolska mladina v Mengšu je darovala za pirhe neodrešenim bratom 526 K, stradajoči ruski deci pa 400 K 40 h.
—	Rdeči križ 100.000 K za »Dom kraljice Marije«. Na svojem občnem zboru dne 11. t. m. ie društvo »Rdeči križ« soglasno sklenilo, da prispeva 100.000 K za »Dom kraljice Marije« z motivacijo, da ie v času miru tudi »Rdečega križa« dolžnost. skrbeti za duševno in telesno zdrav pomladek. Dalje je bil soglasno sprejet predlog gosp. nadučitelja Šege. da ie pozvati vse podružnice »Rdečega Križa«, nai takisto prispevalo primerne vsote za »Dečii in materinski dom«. V pripravljalni odbor za zgraditev »Dečiega in materinskega doma« ie »Rdeči Križ« delegiral kot svojega zastopnika gosp. dr. Viljema Krejčija, odvetnika v Liubliani.
—	2000 K za »Dom kraljice Marije«
ie prispevala občina Cerklje pri Kranju. Čast in slava občini, ki hoče na tako plemenit način proslaviti spomin na poroko našega kralja in njegove visoke družice. Saj ie on sam izrazil željo, naj se porabi denar namesto za svatbene svečanosti in darove za humanitarne in kulturne namene.
Vestnik učit. ženskih ročnih del.
»ŽENSKA ROČNA DELÀ iN UČITE-LJICE«.
(Piše: R. S.) "
(Dalje.) _ %
Hrvatice si napravijo pri trenju lana trojno predivo. Najlepše povesmo, kakor
svila mehko in svetlo, spredejo za oblačilno platno. To okrasijo z vezeninami, ki so primerne samo za domače platno, in si zašijejo praznično obleko.
Domače platno ie zelo trpežno. Zena, ki je sama pridelala in izdelala obleko, zna ceniti trud, zato varuje, snaži in hrani dobro take zaklade.
Narodna noša ni tako spremenljiva kakor moda. kii se je vgnezdila, ali pa so si jo vstvarila naša dekleta, slabo posne-maje mestno modo. Ta moda včasih res žali oko, ker ne prist-oja krepkim, kmečkim postavam, ne obutju in drugim po-deželnim navadam. Žalostno je gledati, kako se mučijo dekleta ntf- njivah v oblekah, kr jih moda res ni vstvarila za delo in hojo, ampak za dame sedeče v avtomobilih. Blago." iz katerega so izdelane mnogokrat take obleke je primerno in namenjeno za salone ali promenade, ne pa za žetev, za okopavanje krompirja. Nesoliden utis. ki ga napravi delavka odeta v tako oblačilo ni edino zlo. Obleka, katere blago in kroj ne odgovarjata njenemu namenu se trga zelo hitro. Vsled tega je naraslo število šivilj na deželi. Število oblek, ki jih človek porabi, se je pomnožilo gotovo desetkrat.
Zanimivo bi bilo preračuniti, če pomeni opustitev domače preje, ter raba cene.iega tovarniškega blaga dobiček v narodnem gospodarstvu. Presti ni treba, dragoceni čas se lahko vporabi za nuj-nejša opravila. Tako se splošno računa! A pokazalo se ie. da se dandanes porabi mnogo več časa za šivanje in krpanje nego prej za prejo, šivanje, krpanje in vezenje vkup. Šivanje je zadobilo na važnosti v isti meri kakor je preja pojemala. Postalo je najpotrebnejša panoga ročnega dela. Tudi za šolo ie velikega pomena.
vendar ne moremo trditi, da je ta. panoga ročnega dela edinole potrebna in tako vzgojevalne važnosti, da bi' se njej na ljubo zbrisale vse druge tehnike iz učnega načrta.
Učni načrt zapove šivanje krpe, na kateri tekmujejo razni ubodi in šivi za prednost in važnost. Zdaj, ko učenke le težko dobivajo materijal za izdelovanje raznega perila, nam ugaja uvedba take krpe. Veliko ne stane, saj se dobi doma kos, četudi starega platna in vadimo: prednji ubod, zadnji ubod, ometca itd. Dekle dobi prvo potrebno ročnost v šivanju in spozna razne ubode, šive, robe itd. Nauk, kje bi se rabil eden ali drugi teh šivov ostane teoretičen in to je senčna stran tiste krpe. Po teh vajah sledi po učnem načrtu šivanje perila. Če deklica prikroji in zašije vse predmete, kakor veleva učni načrt, ter si potem zabeleži v posebni knjižici še teorijo tega dela, ima dobro podlago za nadaljevanje uka v šivanju, kolikor ga potrebuje v cfružini. Posteljno perilo, žensko in moško, spodnje oblačilo, smo prikrojevale in šivale na ljudski šoli, na meščanski šoli in pozneje še enkrat na učiteljšču. Na ljudski šoli so bili izdelki preprosti, na meščanski šoli okrašeni z vezeninami in na učiteljišču je delala vsaka učenka po lastnem okusu.
Če .bi se začel uk v prikrojevanju in šivanju perila z izdelovanjem perila za novorojenčke, bi bila prvi strah in nesi-gurnost pri prikrojevanju premagana, naslednje delo olajšano.
(Dalje sledi.)
Naša gospodarska organizacija,
—g. Članarina in darila za učiteljski konvikt v Ljubljani, Tov. Zora Dolničar-ieva z Ježice 25 Din. Tov. Josip Zakraj-šek z Blatne Brezovice 2.50 Din. Iz Borovnice so poslali v spomin umrlih ki)le-ginj Pavle Beličeve in Pavle Černetove: Cigoj-Sterlekar Josipina 5 Din, Chladek Marija 5 Din, Mazi Lina 5 Din, Papler Ida 5J3in, Petrič Minka 5 Din, Smole Izidor 5 Din, Španger Alojzij 5 Din., Zirov-nik Janko 10 Din, skupno 45 Din. -
—-g Rezervni sklad. Prostovoljni or-ganizačni davek — 1922. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 7. izkaz. Po 65 Din: Učiteljski zbor
—	Leitersberg - Krčevina pri Mariboru. Darovali so a 5 Din: Pučelik Miroslav, Tušak Franjo. Haberman Franc, Šegula Josip. Ana Mešičkova. Marija Medvedova, Milka Wachova. Mara Opašičeva, Ljuba Pirkmajerjeva. Angela Kristlova. Olga Rakuševa, Marta Jurkova in Viktorija I t^uj.-
-.wiien\val!nerjeva. Po 50 Din: Uči-teljstvo — Sv. Lovrenc na Drav. polju Prispevali so a 10 Din: Sel Ivan, Nežica Mlakarjeva, Mravlje Slavo. Marica Ose-njakova ter Emica Ungerieva. Po 35 Din: Učiteljstvo dekliške šole — Ptuiska okolica. Po 20 Din: Minkuš Avg. - Trdkova. Prekmurie: šolsko vodstvo — Št. Janž. Dolenjsko. Po 12.50 Din: Zora Dolničar-ieva — Ježica. Po 15 Din: Učiteljstvo — Tržišče pri Mokronogu. Po 10 Din: Šolsko vodstvo — Zalog. p. Komenda; Be-nedek Josip. Roza Golijeva — Liubljana: Vode Anton — Jiudnik pri Ljubljani. Po 7.50 Din: Mira Maurinova — Kočevska Reka. Po 5 Din: Michler Ivan — Vrhnika.
—	Današnji izkaz 270 Din. Prei izkazanih 6729 Din Skupai 6999 Din. — Ivan Petrič. Ljubljana VIL, Gasilska cesta 172.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz glavnega odbora UJU v Beogradu.
—	Seja Glavnega Odbora UJU dne 5.
iun. t. 1. v Sarajevu. Po odluci Izvršnog Odbora našeg Udruženja puna sednica Glavnog Odbora Udruženja Jugosloven-skog Učiteljstva održače se 5. juna tg. u Sarajevu. Pozivaju se svi članovi Glavnog Odbora da ovoga dana neuzostavno budii u Sarajevu.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
—	Seja širjega sosveta UJU pov. Ljubljana bi se morala po sklepu ožjega sosveta vršiti dne 6. junija t. 1. (na binkoštni torek). Ker se pa nenadoma sklicuje seja glavnega odbora UJU na dan 5. junija v Saraievo, ki se je morajo udeležiti tudi naši zastopniki, smo prisiljeni preložiti seio širjega sosveta našega poverjeništva na 10. junija (sobota) ozir. 12. junija (pondeljek). Člani širjega sosveta (ožji sosvet in vsi predsedniki okrajnih društev) naj se izjavijo, kateri dan jim je boli prikladen. Na željo večine se bo ozi-
ralo ori sklicanju seje. Javiti ie takoj, da izide dnevni red že v prihodnji številki.
UJU poveri Ljubljana.
Predsednikom okr. uč. društev. V današnji številki prinašamo načrt poslovnika našega poverjeništva UJU. Ker pride to poročilo na dnevni red seje širšega sosveta, ki bo v kratkem,- prosimo tov. predsednike, da načrt prouče do tedaj in ira prineso na seio s seboj. Načrt Prav i l JU je bil objavljen v Učit. Tov. ob priliki, ko smo priobčili zadnji načrt šol. zakona.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
-k UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARNBERŠKI OKRAJ je imelo svoj občni zbor dne 6. aprila t. 1. v Marnber-gu. Udeležba je bila vkljub slabi poti dobra.
Poročilo predsedstva. Tov. podpredsednik J. Womer se spominja umrlega tov. Janko Kavčiča, nadučitelja na Remšniku, ki je preminul v najlepši dobi življenja minuli teden pri stariših v Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Bil je vrl in odkritosrčen tov., • zvest član našega društva; četudi ga je zavratna bolezen mučila, je vendar rad zahajal k našim zborovanjem — nikdar ni manjkal. Bil je eden redkih, kremenitih značajev, ki se ni dal ukloniti prejšnjim razmeram v tem okraju. Ostal je vedno zvest svojemu narodu. Blag mu spomin! V znak sožalja se dvignejo zborovalci s sedežev in mu zakličejo: »Slava«! Namesto venca na irrob ie sklenilo društvo darovati 100 Din za »Učit. dom«. Nadalje poroča o delovanju društva od zadnjega zborovanja. Dne 26. novembra 1921. je bil pod vodstvom nadz. g. Grmovška sestanek šol vodij v Marenbergu. Razpravljalo se je;
a)	O šolskih ogledih v novosestav-ljenih kraj. šol. svetih — predlagali so se za vse kraj. šol. svete sosednji tov. kot strokovnjaki - šolniki za šolske oglede. Okr. šol. svet je iste z malo izjemo tudi imenoval.
b)	O načinu iztirjatve šol. glob. Šolske globe se iztirjajo kar naravnost potom občine; iztirjatve potom kraj. šol. svetov izostanejo — s tem se prepreči zavlačevanje,
c) G. nadzornik nam je dal pojasnila o rabi novih šol. tiskovin. Na sestanku učit. društva dne 26. januarja t. 1. na Muti se je razpravljalo o Radojevičevem načrtu šok zakona. Izpreminjevalni predlogi so se poslali »Pov. UJU v Ljubljani«. Brzojavna protesta, ki sta se odposlala ie drHrfvo naknadno odobrilo.
Na inicijativo in prizadevanje tov.
V. Porekarja se je meseC«	Hsta"
hovila podružnica »Jug. Matice« za marnberški okraj.
Med dopisi poživlja tov. podpredsednik učiteljstvo, da pridno pridobiva naročnike med mladino za »Zvonček« ter izraža željo, da naj vse šole sledijo zgledu vuzeniške šole, ki je pridobila 35 naročnikov.
Bloki za učit. konvikt se še razpe-čavajo. Tovariš J. Golob je razprodal' bloke za »Ped. did. krožek v Mariboru«. Nabrana svota 100 Din se je odposlala. Radi pristopa k »Samopomoči« bo društvo zborovalo meseca maja v Vuzenici, kjer biva zdravnik.
Kot odgovor na dopis mariborskega učit. društva, pozdravlja naše društvo nameravano ustanovitev društva »Učit. dom v Mariboru«.
Predavanje. Tov. Muršec nam je teoretično podal razne pojme, ki pridejo v pošte v pri pouku telovadbe na osn. šolah. V drugem delu svojega podava-nja je .izvajal proste in redovne vaje s praktičnim nastopom učencev. Z zanimanjem so sledili zborovalci izvajanju; posebno je ugajal prakt. nastop dece. Presenetil nas je nastop »Naprej« — od predavatelja samega sestavljen. Hvaležni so mu navzoči za trud, kajti vzbudil je s tem veselje in zanimanje do telovadbe, kateri predmet je bil do sedaj precej zanemarjen.
Tov. Krajnik je izrazil željo, da bi vzgojevali naraščaj, ki bi prišel pozneje v prid »Sokolu«.
Tajniško poročilo. Tov. tajnik Lav-rič poroča, da je vse tuokrajno učiteljstvo včlanjeno v društvu. vštevši tudi učit. žen. ročnih del ter šteje 35 rednih članov, izmed teh je eden častni član. V preteklem letu ie društvo 4krat zborovalo ob dobrem obisku — manjkajo vedno eni in isti člani — ter je imelo 2 odborovi seji, sestanek šol. vodij, sestanek odbora za sestavo načrtov iz zem-ljepisja in zgodovine ter sestanek društva za izpremembo načrta šol. zakona. S 1. januarjem 1921. so se nam ustavile obmejne dnevnice. Društvo se je pod predsedstvom tov. Lešnika brezuspešno
borilo za nadaljno priznanje istih in se je pozneje — kljub obljubam — brezuspešno potegovalo za uvrstitev našega okraja v višji draginjski razred.
Pri zborovanjih se je predavalo: 1. Dr. Pregl_ »Šolska higijeua«. 2. Profesor Schaup »Človeštvo in telovadba«. 3. Dr. Škaberne »Dolžnosti učiteljstva«.
Blagajniško poročilo tov. Robiča iz-kažuje: dohodkov 11072 K 70 vin., izdatkov 9986 K 04 vin. Gotovina 1086 K 30 vin.
Pregledovalca rač. "tov. Witzman in Golob ugotovita, da je blagajna v redu. Tov blagajniku se izreče zahvala in priznanje za njegovo vestno delovanje. Poroča še, da so vsi člani redno plačali članarino.
Poročilo zastopnika učit. v okraj, šol. svetu. Naš zastopnik v okr. šol. svetu tov. Viher nam je poročal o delovanju okr. šol. sveta. Izrazil se je med drugim, da je sedanji okr. šol. svet naklonjen učit. in ga ni primerjati s prejšnjim — nemškim.
Novi odbor ie sestavljen: Predsedn. Ivan Womer, podpredsednik: Joško Golob, tajnica: Ivanka Vidmar, nam.: Mara Černovšek, blagajnik: Ivan Robič, nam.: And. Visočnik, knjižničar: Drago Kogel-nik, odbornika: Hauptman Urlik in Mara Duger, nam: Krajnik.
Članarina za 1. 1922 se je določila na 70 Din.
Slučajnosti. Sprejelo se je več važnih sklepov:
a)	Društvo je proti vsakemu nabiranju denarnih in drugih prispevkov — razen zbiranja znamk za »Jugosl. Mat.«. Priporoča se pa toplo, da učit. podpira in pospešuje nabiranje izven šole v dobrodelne namene.
b)	Učit. društvo je proti krivični razdelitvi drag. razredov.
c)	Prispevki za rez. sklad naj bodo obvezni za vse člane, vsled tega bo prispevalo društvo vsako leto določeno svoto iz svoje blagajne, v katero plačajo vsi člani enako, lahko pa tudi prispeva vsak član še posebej po svoji moči.
č) Zborovalo se bo v poletnem času vsaki mesec — kar pozimi ni mogoče.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOL. OKRAJ JE ZBOROVALO dne 20. aprila v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 10. uri predpoldan.
Dopisi. Vabilo za pristop k zadrugi »Tvornica učil in šolskih potrebščin.« Društvo kot tako je že član. Pristopajo pa naj kot člani vsi učitelji in učiteljice, ki so člani društva! — Vabilo, da pristopi naše društvo kot ustanovni CIan k »Zvezi kulturnih društev v Ljubljani« se sprejme na predlog tov. predsednika. Za podporne člane se oglasi 28 tovarišev m tovarišic.
Razgovor o nameravani u«t?novitvi »Učiteljskega doma« v Mariboru. Tov. Hren utemelji potrebo ustanovitve » Uč. doma« v Mariboru in razpravlja o možnosti realizacije Učiteljskega doma. Članstvo pozdravlja s simpatijo to izvajanje. Do končnih sklepov prider ko se bo vršil ustanovni občni zbor.
Referat. »Organizacija kmetijsko-na-daljevalnih šol« odpade tokrat, ker se vsled nujnosti pretresa »Načrt zakona o civilnih državnih nameščencih « Tov. Marija Godec stavi izpreminjevalne predloge k posameznim členom, ki so z odobravanjem sprejeti. Dodatno se še sprejmejo nekateri izpreminjevalni predlogi tov. Hrena.
Slučajnosti. Sprejeti predlog tov. nadzornika M. Lictenvvallnerja: 1. maja daruie vsaka včlaniena učna oseba 1 ene dnevne plače v pomoč gladujočim v Rusiji. Sprejeti predlog tov. M. Godec: Poročni dar učiteljic kraljici Mariji obstoji v doneskih za mariborsko otroško bolnico.
Prihodnje zborovanje se vrši dne 8. junija t. 1.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—	Zaradi nujnosti poslovnika smo za
današnjo številko morali odložiti vse druge članke in nekrologe.
—	Glede društvenih poroči prosimo malo potrpljenja. Kolikor ie pač mogoče jih spravimo takoj v list. a pri obilem gradivu, ki nam pri vsaki štev lki zaostaja. vedno zopet ista zadene usoda, da jih odlagamo od številke do številke, dasi iih damo postaviti vedno takoj ob prejemu. Vkliub odporu pa si ne moremo drugače pomagati. Pride to. pride ono in ie zopet zadreca glede prostora — kaj naj izpuščamo?
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Št. 1003.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.
V šolskem okraju kamniškem se razpisujejo ta-le učna mesta v stalno namestitev :
1.	Po eno učno mesto učitelja na šestrazrednicah v M e n g š u in Mora v-č a h. na petrazrednici v Komendi.
2.	Učiteljsko-voditeljsko mesto na enorazrednicah na Golem in v S e 1 i h.
Po eno učno mesto za učiteljice na dvorazrednicah v Š m a r t n e m, v Št. Vidu. na trirazrednici v Vodicah, na šestrazrednici v M e n g š u, na petrazrednici v Komendi.
4. Mesto učiteljice ženskih ročnih del na osnovni šoli v Domžalah in v Trzinu s sedežem v Domžalah. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože
najkasneje do dne 15. junijaJ922. po službeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Kdor prosi za več služb obenem, mora vlo-žiti za vsako službo posebno prošnjo.
Prosilci, ki niso še stalno nameščeni v iavni osnovnošolski, službi na bivšem Kraniskem. morajo dokazati z državno-zdravniškim izpričevalom, da so fizično sposobni za šolsko službo.
Prednost za moško učno mesto v Memršu imaio prosilci, ki so usposoblieni za pouk na obrtno nadaljevalnih šolah.
Okraini šolski svet v Kamniku.
dne 10. maja 1922. _Predsednik: Loger, s. r._
Štev. 2332.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
Po naročilu višjega šolskega sveta z dne 12. maja 1922. št. 6376 se razpisuje
v stalno namestitev učiteljsko mesto na-4 razredni osnovni šoli z eno vzporednico v Zalogu pri Ljubljani z izrecnim pristavkom, da ie ta služba namenjena le za učitelja.
Pravilno opremljene prošnje z osebno nopisnico, izpolnjeno do vseh rubrikah natančno. naj se vložijo po predpisani službeni poti do dne
10. iuniia 1922. Okraini šolski svet za okolico v Ljubljani.
Predsednik.
CRKE -m
za velike šolske čitalnike (črkostavnice)
naročite najceneje pri založništvu „Fromove stavnice" p. Pesnica. Cena garnituri (250 komadov črk, ločil in številk) 70 Din, brez skrinjice s predalčki 40 Din.
ZAHVALA.
Za prisrčne dokaze sočutja ob bridki in nenadni izgubi našega ljubljenega papana
Rudolfa Schillerja
šol. vodja
izrekamo tem potom vsem, ki so počastili njegov spomin z lepim petjem in številnim spremstvom na zadnji poti svojo prisrčno zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo domačemu učiteljstvu za pomoč ob težkih trenutkih, učiteljstvu iz cele Belokrajine, Sokolu, gasilskemu društvu za častno spremstvo in godbi, katero je pokojnik tako ljubil.
V Črnomlju, dne 11. maja 1922.
Osamljeni otroci.
Najprimernejša darila za mladino!
Učiteljska knjigarna priporoča:
« *
Engelbert Gangl: Spisi za mladino, II,. IV., V., VI. zvezek po .	D 7
elegantno vez.......„
Andrej Rapfe Spisi za mladino, I., II.,III., IV., V., VI. zv. po D 7 - , VII. zv.	. 9
Mišjakov Julče: „	. II., VI. zvezek po.....„7
Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, I. in II. zvezek po . . .	, 7
Pav. Flerč; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po. .	,7
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon .... broš. D 7'— vez.	, 8
Fran Levstik: Zbrani spisi za mladino, broš. D 16 —, eleg vez. .	„ 20
Fran Erjavec: Zbrani spisi za mladino, vez. po.......„40
Otroški oder. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepančičeva). Igrice
za mladino otroških vrtcev in osnovnih šol . broš. D 7,— vez.	„ 8'-
Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez............ 20'-
Fran Erjavec: Srbske narodne pripovedke.....' • • •	„ 18'-
Kunaver: Na planine...............vez.	. 22.■
Žirovnik: Narodne pesmi, I., II. in III. stopnja, cena......„2
Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino . . .	„ ?'■ Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo.
šolske knjige:
Engelbert Gangl: Druga čitanka.............D	9'—
Prva srbska ali hrvatska čitanka..............8'—
Moje prvo berilo.......................4*50
Podkrajšek : Knjigovodstvo.................18'—
,, Računstvo...........'.......10 —
Pomočniška preizkušnja..................5- —
Slovenski metuljar....................6 —
Nadalje:
* *
broš. D 7-— vez.
Rab. Tagore: Povestice. broš......
Dr. Ivo Šorli: Bob in Tedi......
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica ....
„ Bob za mladi zob (pesmice) Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) . .
Mark Twain: Mali klatež.......
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)...........
Ewald Botka: Dvonožec.........broš. D 12 50 vez.
Fran Levstik: Martin Krpan..............
Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)...........
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......
Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brošura.....
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu . . broš. D 450 vez.
Moj zverinjak....................
Cika Jova - Gradnik : Pisani obrazi............
Čika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice . . . ,. • • vez.
, , Zmaj: Malaj in Malon pesmice........
John Ruskin: Kralj zlate reke ali Črna brata .......
Waschtetova Pravljice..............vez.
Milčinski: Pravljice................v
Pepelka	, .................
Snegulčica „ ...............D 9 —
Trnjulčica, pravljica s slikami...........D 9 —
Volk in sedem kožic, Bratec in sestrica, Živali v podobah vez.
Moji ljubčki, živalske slike............„
Otok zakladov ............broš. D7-
Josip Ribičič: V kraljestvu palčkov............
Ivan Gerbec: Glasbene točke k Ribičičevi mladinski igri
v kraljestvu palčkov ................
D
6--. 12"-. 6-„ 6"-. 2-50 » 10--, I1--. 14-, 15— , 12-50 . 12 50 . 3— . 6-, 5— » 7— . 5-„ 3-50 „ 10-. 1B--. 15 — „ 15.-in 15-in 15--D 15—
v 8--. 10--. 15.-
15--
Šolski zvezki lastnega izdelka.