Poštnina plačana v gotovini
Krško, 15. maja 1950 Leto III — Štev. 5
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Borba za izgradnjo so-cializma - udarec v obraz Informbiroju
Odkritje spomenika
Zadnji dnevi pomladanske setve
padlim borcem v Dobravi pri Brežicah
Na dan ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenskega naroda dne 2t. aprila predpoldne je bila v Dobravi pri Brežicah velika spominska svečanost, ki se je je udeležilo preko 4000 ljudi iz vseh krajev našega okraja. Na skritem prostoru sredi nekdaj obsežnega, danes že skoraj popolnoma izsekanega gozda je pred nepolnimi devetimi leti, na dan 30. junija 1941 pod puškami fašističnih rabljev prelila svojo kri peščica mladih slovenskih upornikov, ki so raje tvegali smrt, kot da bi sklonili glavo pred okupatorjem, Komaj nekaj dni po zlomu stare Jugoslavije, ko je bila sila fašizma na vrhuncu, je bila v Ljubljani na pobudo Komunistične partije osnovana OF, ki si je v svoj prapor zapisala vodilno geslo: borba za svobodo, borba proti okupatorju, borba na življenje in smrt! Sledeč pozivu Partije in Fronte, se je nekaj mladeničev iz Krškega pripravljalo na oborožen upor. Podli izdajalec jih je izročil v roke okupatorja in padle so naše prve žrtve. Zmage pijani zavojevalci so hoteli s puškami zastrašiii ljudstvo. Toda zmotili so se! Oni niso poznali sile ljudstva, ki se bori za svojo svobodo, Iz krvi padlih borcev so vstajali novi bataljoni in brigade, ki so pod Titovim vodstvom po težki borbi pomedle s sovražnikom in osvobodile domovino.
Po osvoboditvi so bili zemeljski ostanki v Dobravi padlih borcev preneseni na pokopališče v Krško, na kraju zločina pa je letos Zveza borcev v Brežicah postavila spomenik. Svečanost odkritja spomenika je začel v imenu Zveze borcev tov. Garantini, ko je štafeta fizkultumikov prinesla s pokopali-
šča v Krškem gorečo plamenico in prižgala ogenj v žari ob spomeniku. Neštevilno vencev so položili zastopniki raznih organizacij in ustanov. V imenu okrajnega komiteja KPS in OLO je govoril tov. sekretar OK KPS Pešaik, za JA tov. podpolkovnik Radojevič, za oblastni odbor tov. Colarič, delo padlih pa je orisal tov. Stiplovšek. Od padlih so ,se poslovili še zastopniki ZB in pionirjev iz Griž pri Celju ter odposlanec ZB Trbovlje. Vmes je dala brežiška gimnazija dve recitaciji, nastopila pa sta tudi pevska zbora iz Brežic in Senovega in godbi iz Senovega in Kapel. Posebno ginljiva je bila pesnitev »V spomin na Dobravo«, ki jo je recitiral tov. Smrekar. Navzlic dežju, ki je od početka motil svečanost, je vsa množica vztrajala do konca. Z žalno koračnico in tremi častnimi salvami prisotne vojaške čete je bila svečanost zaključena.
Obrekovalci iz Kominforma bi radi danes iz zgodovine izbrisali našo narodnoosvobodilno borbo. Vsa naša zemlja pa je prepojena s krvjo in neštevilno je zgodovinskih mest in grobov padlih junakov, borcev za svobodo, ki vsi tem podležem molče kličejo: »Lažete!« Takšen zgodovinski kraj je tudi Dobrava in vsakdo izmed nas ga mora poznati. Spomin na padle borce nam vliva novega poguma in sile, da vztrajamo v nadaljnji borbi. Tudi danes smo sredi bitke. Oni so se borili za svobodo s puško v roki, mi se z delom borimo za uresničenje naše petletke in s tem za enakopravnost med narodi. Vodilno, geslo je ostalo isto: »Za ljudstvo, za Partijo, za Tita!«
Brigade juriša jo
v borbo
Pred poslopjem okrajnega komiteta v Krškem se zadnje dni pogosto ustavljajo tovorni avtomobili, Okrašeni so s cvetjem in zelenjem. Mladi ljudje na avtomobilih so v prazničnem razpoloženju, oglaša se harmonika. Od vseh strani okraja prihajajo brigadirji v Krško in odhajajo naprej proti Kočevskem v bitko za les. Mesec gozdarstva je, gozdovi kličejo, treba je pridnih rok!
Med letošnjimi brigadirji, ki so se odzvali klicu Osvobodilne fronte ter so se vključili v frontne brigade, je mnogo takih, ki so bili že lani v brigadah. Njim se pozna, da gredo res s pravim navdušenjem. Lanskoletne izkušnje jim bodo letos pomagale, da bo plan sečnje in spravila iz gozdov še prej izpolnjen, Veselijo se zdravega in koristnega dela v prid gospodarske okrepitve naše domovine. Med njimi ni omahljivca, le odločna volja jim sije iz oči.
Les je eden izmed naših glavnih izvoznih artiklov. Pomen priprave lesa bodisi za izvoz bodisi za kritje domačih potreb je vsakemu znan, o njem smo že veliko pisali. Naše državno vodstvo polaga ravno na izvršitev plana sečnje lesa največjo pažnjo in pozornost. Brez lesa ni deviz in brez deviz ni naše zunanje trgovine, ni strojev in drugih potrebnih surovin za razvoj naše industrije in našega socialističnega gospodarstva.
V okraju je še dovolj rezervne delovne sile, ki se za kratek čas lahko odtrga od domačega dela ter poprime tam kjer je trenutno največja potreba — in ta je sedaj ravno v gozdovih. Lanskoletna prerokovanja ljudi, ki so nasprotni vsemu, kar služi krepitvi gospodarske moči države, češ da bo ostala zemlja zaradi odtegnitve delovne sile v gozdne brigade neobdelana, se seveda niso izpolnila. Niti en košček zemlje ni ostal neobdelan, niti en travnik ni ostal nepokošen. Naš zaveden kmetovalec je vkljub temu izpolnil plan obdelave zemlje, na drugi strani pa so gozdne frontne brigade izvršile velikansko delo v gozdovih.
za plan
Letošnje vključevanje frontovcev v bri- | gade poteka zadovoljivo. Nad 250 se jih je že prijavilo in so že odšli na delo. _Med njimi so mladinci in mladinke, odrasli možje ki so vajeni gozdnega dela in se ne ustrašijo ničesar. Mladini sije z lic iz oči res pravo veselje: po težkem delu bodo v taboriščih pod milim nebom zapeli, imeli bodo predavanja, pisali bodo »Sten-čas« — -telovadili bodo. Dnevi bodo potekali in pregled izvršenega dnevnega dela bo kazal kako izvršujejo planske naloge.
Pa ne samo mladina, tudi odrasli so med njimi.
Tovarišica Zupan Valentina iz Pleterij pri Zdolah, ki je stara že 61 let ter njen 63 let star mož sta se oba prostovoljno prijavila na delo ter sta z mladimi vred odšla v bitko za les. Med mladimi sta postala sama mlada — ni razlike med njimi, ko nam mahajo z avtomobila s katerega je zaorila vesela pesem naših brigadirjev.
Med posameznimi sektorji in KLO-ji je najboljša Raka, Bučka in Studenec,. Tam so plan vključevanja domala dosegli. Tudi sevniški sektor v celoti je dobro izvršil svojo nalogo.
Fronta nadaljuje z zbiranjem prostovoljcev. Plan, ki za naš okraj ni visok, moramo celo preseči — kakor bodo brigadirji sami v gozdovih iz dneva v dan presegali svoje delovne plane in tolkli lanske rekorde. To bo dokaz, da je v naših ljudeh mnogo zdrave sile, mnogo razumevanja za koristi skupnosti, mnogo ljubezni do naše nacionalne in gospodarske neodvisnosti ter do našega voditelja — maršala Tita.
L krška brigada »Janeza Hribarja« pa nam j e s Podstenic poslala tole resolucijo: »Prva krška brigada »Janeza Hribarja« pošilja OK KPS Krško najiskrenejše pozdrave, Obvezujemo se, da bomo izvršili vse naše planske naloge in da svojega imena in svoje časti ne bomo omadeževali. Točno bomo sledili pozivom in navodilom naše Partije ter bomo presegli naš plan. Naj živi naš voditelj maršal Tito, naj živi KPJ!
Kot najvažnejše vprašanje v kmetijstvu je še vedno pomladanska setev in je potrebno napeti vse sile za izpolnitev setvenega plana. Od izpolnitve plana s strani posameznih kmetov in na področju poedinih KLO-jev je odvisno ali bodo imeli -ti težave pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali pa bodo istim z lahkoto zadostili ter jim -bo še ostalo dobršen del za njihovo prosto razpolaganje.
Letošnja Uredba o odkupu poljskih pridelkov je mnogo širša v pogledu stimulacije in bo vsak kmet za določene pridelke dobil bone v neomejenih vsotah. To je dokaz naraščajoče gospodarske moči naše države. Vendar pa je sedaj od njega samega odvisno v koliko bo tega deležen, ker za to pa so potrebni prvenstveno pridelki in za setev je pa že -skrajni čas. Pred vsem je važno, da vsak kmet in KLO na svojem področju takoj pregleda v kolikor je izpolnjen setveni plan predvsem krompirja in industrijskih rastlin. Tu je vsako odstopanje od plana KLO ali posameznika nedovoljeno, ker na teh planih bazira odkup. Če še kje primanjkuje semena naj -se to rešuje v območju KLO na -ta način, da ga isti, ki ga ima, posodi ali na kak drug način da sosedu, ki svojega plana še ni v celoti zadostil. Prav tako je potrebno polagati pozornost površinam, ki iz kakršnih koli vzrokov ne bi bile obdelane. Vse te stvari so rešljive, rešljivo pa ne bo odstopanje od plana ker je od tega odvisna naša preskrba. Predvsem je važno, da nadomestimo -neposejane površine oljaric z jarkim lanom ali repico s sončnicami. Tu so re-s široke možnosti in ni kmeta, da ne bi mogel poleg svojega plana posaditi še vmesnih posevkov bodisi po krompirju, koruzi, na robovih ostalih posevkov itd. Pa tudi izplača se, saj -so zelo ugodni pogoji za zamenjavo, ker se dobi zanje olje, vrednostna razlika pa se plača v bonih, poleg tega pa se lahko dobi tudi seme in potrebna umetna gnojila. Samo malo volje je treba in pa pretehtati koristi po skupnosti, kakor tudi posameznikov, MS lahko samo s sončnicami in ostalimi oljaricami krijemo šestino naših potreb, po maščobi pa še iz daleč ne bi izkoristili vseh možnosti. To je pa ogromno in bi se s tem preskrba bistveno izboljšala,
Kljub temu pa, da so te stvari izredno važne, lahko opažamo, da nekateri KLO-ji in pridelovalci ne izpolnjujejo v celoti setvenih nalog, tako imamo primer, da je KLO Globoko -pri Brežicah razbil od 6 ha samo 0,25-ha plana za j ari lan, z izgovorom, da se kmetje branijo sejati to za našo industrijo prepotrebno kulturo. Vendar pa je bilo mnenje predstavnikov množičnih organizacij zbranih na plenumu L.-maja drugačno in so plan razbili, kljub temu, da je že za setev pozno ter zatrdili, da bo izpolnjen. Vse to jasno kaže, da je v tem primeru bila krivda na KLO-ju, ki ni pravilno objasnil posameznikom pomen setve te rastline. To je samo primer, teh pa je še sigurno več in bi skoraj v vsakem KLO-ju našli slične prepuste, ki pa vsi bistveno vplivajo na iz- ' polnitev setvenega plana.
Bodimo budni —
Koloradski hrošč še ni uničen
Lani smo v borbi proti našemu zakletemu sovražniku — koloradskemu hrošču dosegli pomembne uspehe, kakršnih naše sosedne države ne morejo zabeležiti. Z mobilizacijo vseh naših ljudi smo uspeli to nadlego pritisniti v obrambo. Nikakor pa nas lanski uspehi ne smejo uspavati. Sovražnik je še vedno močan, lahko se spet pojavi in nam napravi neprecenljivo škodo. Zato je budnost slejkoprej potrebna, potrebno pa -bo še v-strajno delo tekom letošnjega leta, da bomo koloradskega hrošča vendarle zatrli -in rešili naše -gospodarstvo stalne nevarnosti.
Vsekakor bomo letos nadaljevali z istim načinom borbe proti škodljivcu, ki se je izkazal za uspešnega: z množičnimi pregledi nasadov in s sodelovanjem vsakega slehernega zavednega člana Osvobodilne fronte!
Pripravimo se na ta poslednji odločilni boj, da bomo iz njega izšli kot zmagovalci!
Nadalje se ne posveča dovolj pažnje evidenci in imamo primere, da izkazujejo kot na primer KLO Dobova od 836 ha planiranih površin samo 200 ha posejanih z dne 4. maja 1950. Če bi bilo to dejansko stanje, bi bilo res kritično. No, slični primeri z evidenco so tudi v KLO-jih: Brege, Bučka, Poklek-Leskovec, Videm, Boštanj in še nekateri. Imamo pa tudi dobre primere, kot na primer MLO Krško, ki izkazuje že 75 odstotkov izpolnjenega plana, kar nekako odgovarja realnemu stanju. Potrebno je, da se bo evidenci posvečala večja pažn-ja, ker v primeru zastoja se -le na osnovi dobre evidence lahko nudi pravočasna in učinkovita pomoč.
Še je čas, da vsak KLO in posameznik pregleda svoj setveni plan in nadoknadi zamujeno. Preskrba in plan že bazirajo na tem -setvenem planu, sedaj pa je potrebno, da se isti izpolni, ker bo v obratnem primeru prvenstveno prikrajšan pridelovalec sam, saj se ne bo mogel izgovarjati, češ, da ni vedel, kako in kaj.
Vedeti in zavedati se moramo, da se mora obdelati vsak pa tudi najmanjši košček zemlje in da se morajo sejati določene kulture kot so krompir in oljarice na večjih površinah, ker edino tako bomo izboljšali preskrbo vsem delovnim ljudem.
izšla je
Uredba o odkupu krompirja
Vlada LRS je tudi letos izdala Uredbo o obveznem odkupu krompirja v gospodarskem letu 1950. Krompir se bo odkupoval po vezanih cenah, zavezanci pa prejmejo poleg kupnine tudi bone za nakup industrijskih izdelkov. Zemlja, ki je dana v zakup, ali v zakup za polovico, se pri določanju obvezne oddaje upošteva pri lastniku zemlje.
Kmetovalci naj na vaškem sestanku razpravljajo o tej Uredbi. Večkrat pride do nepravilnega obremenjevanja posameznih gospodarstev, taki primeri se ne bodo mogli pripetiti, če bo vsak pridelovalec Uredbo preštudiral in se bo po njej ravnal. Tudi množične organizacije naj Uredbo prouče, poznavanje Uredbe jim bo močno orodje pri nadaljnjem delu, predvsem pa v borbi proti tistim, ki bi hoteli določila Uredbe izigravati v škodo malega in srednjega kmeta.
Naš okraj je določen v nižinskih predelih v I. -rajon, v višinskih predelih pa v II. rajon. Lestvica oddaje v L rajonu je naslednja: obdelovalne površine
1— 2 ha	od — do	300 kg
2— 8 ha	od 130 do	600 kg
3— 5 ha	od 190 do	900 kg
5— 8 ha	od 270 do	1300 kg
8—10 ha	od 370 do	1800 kg
10—15 ha	od 480 do	2400 kg
nad 15 ha	od 560 do	3000 kg
V II. rajonu je oddaja obdelovalne površine		predpisana:
2— 3 ha	od 60 do	350 kg
3— 5 ha	od 120 do	600 kg
5— 8 ha	od 180 do	900 kg
8—10 ha	od 260 do	1400 kg
10—15 ha	od 350 do	1900 kg
nad 15 ha	od 450 do	2400 kg
Pri določanju količine obvezne oddaje vplivajo na predpis posebnosti posameznega kmečkega gospodarstva, ki jih upošteva KLO, ki predpisuje oddajo na podlagi gornje Uredbe. Natančnejša navodila pa bo izdal minister za državne nabave
Na vsak način je potrebno, da se KLO-ji temeljito pripravijo na letošnji odkup krompirja, za kar je poznavanje te Uredbe predpogoj.
Preglejmo
krompirjeve nasade!
Naša podjetja zmagujejo
Rudnik Senovo je v aprilu presegel plan
Nekoliko pripomb
k vprašanju odmere in izterjave dohodnine
Delovni kolektiv rudnika Senovo je prejel od Zvezne vlade FLRJ za dosežene uspehe v letu 1949 naslov najboljšega delovnega kolektiva rudarstva v Jugoslaviji. To je največje priznanje, ki ga neko podjetje more dobiti. Senovški rudarji so ponosni na to svojo zmago. Prehodna zastava in diploma Zvezne vlade jim je postala velika svetinja. Odločili so se, da je ne bodo dali iz rok.
Tekom leta 1950 je ta delovni kolektiv vsak mesec presegel plan proizvodnje. Zanimalo me je, kako so se odrezali v aprilu, pa sem stopil do glavnega inženirja rudnika, tov. Cerovca, na kratek pogovor, Malo začuden me je pogledal, ko sem ga vprašal, koliko so ostali dolžni za april.
»No, kaj takega! Mi ne ostajamo dolžni ničesar več.« In mi je razlagal: »Plan smo v aprilu presegli za 12 odstotkov, To je naš osnovni plan. Operativni plan pa smo izpolnili stoodstotno.
Radoveden sem bil, kako to, da imajo dva plana.
»Nekateri rudniki se borijo z velikimi težavami in ne dosezajo svojih osnovnih planov. V kolikor se drugim ponesreči, se naš osnovni plan zviša in to je potem naš operativni plan. Mi smo v aprilu izpolnili oba plana. Ni bilo lahko, priznam. Delovni polet naših delavcev pa je danes tak, da se ne ustrašimo še tako velikih težav.
Odstotek »plavihe pada iz meseca v mesec, delovna disciplina se izboljšuje. So pa ti »plavi« res prava nesreča za nas vse. Nikoli ne veš, kdaj ti bo eden izmed teh lumpov naredil zgago v delovnem načrtu. Delovni polet raste. V aprilu je bil planirani splošni učinek na moža presežen za 7,4 odstotka, kar pomeni vsekakor velikanski uspeh. Ravno tako je bila planirana odkupna storitev presežena za 7 odstotkov.
»Kakšne so perspektive za letošnjo zmago?«
»O tem ne bi mogel danes prerokovati. Če pa povem, da smo presegli učinek na moža od lanskega za celih 22 odstotkov, potem človek že ne bi smel biti preveč črnogled. Posebno dobro se je obnesel brigadni sistem dela. Nad polovico produktivnih delavcev je danes vključeno v delovne brigade. Brigade presegajo delovni učinek onih, ki se še niso vključili v brigadni sistem, za celih 20—40 odstotkov. To so številke, ki dovolj jasno govore o prednostih dela po brigadnem sistemu.«
»Torej se ne boste dali?«
»Ne! To bo naš odgovor Informbiroju!«
Ko sem odhajal, sem pomislil, da v tisočerih naših podjetjih govore isti odločni »Ne!« Kolesa industrije se sučejo noč in dan, naša pot se vije kvišku — do naše zmage.
Podjetje za promet z lesom noče zaostajati
V	Pisarnah podjetja za promet z lesom v Sevnici je vse narobe. Delovna mrzlica se pozna na obrazih vsem, direktorju kakor tudi prevzemalcem lesa. Nimajo časa paziti na besede, sedaj se vodi bitka za les! Mesec gozdarstva je tukaj, treba je pljuniti v roke, treba je žilavega dela.
V	letu 1949 je podjetje izpolnilo plan le 94,2 odstotka. Delo je bilo še nekoliko šibko organizirano, ICZ pa niso vzele svojih nalog glede odkupa lesa od kmetovalcev dovolj resno. Nekatere so vzele to svojo nalogo kar za malenkostno. KZ Sv. Peter, Gorjane, Bizeljsko, Rajhenburg, Kapele in Pečice spadajo med take zadruge, Pečice pa je med vsemi najslabšimi bila najslabša.
KZ Globoko, Krška vas, Leskovec in še nekatere druge pa so svojo nalogo dobro izvršile. Zakaj ponavljamo sedaj v maju 1950 slabe in dobre strani lanskega odkupa? Zato, da bodo dobre KZ ostale tudi v tem letu take, slabe KZ naj bi se pa znatno popravile. Za vse KZ naj v tem letu velja. »Da ja ne bomo taki, kakor so bili lansko leto v Pečicah!«
Podjetje za promet z lesom noče zaostajati za drugimi kovačnicami našega petletnega plana. Saj se zavedajo vsi, ki delajo tam, da so v našem lesu naše devize, vsaj pretežni del. Od uvoženih strojev pa zavisi čim hitrejša izgradnja naše industrije, od te pa zavisi naše boljše življenje, vsa naša bodočnost in zmagoslavje nad klevetami in podtikanji.
Letos je poostrena pažnja nad kvaliteto izdelave lesa. Na to naj KZ še posebno pazijo. Velikanska škoda se dela našemu gospodarstvu, če se les malomarno pripravlja, če njegova kvaliteta ni zadostna, tegp se mora zavedati vsak naš. državljan.
Podjetje se bori s težavami, to je res, Treba je povdariti, da nudijo KLO-ji premalo pomoči posameznim kmetijskim zadru-
gam, katere izvajajo nakup od kmetovalcev. KLO-ji skoro v vseh primerih samo razrežejo predpis na posameznega obveznika, ne ukrenejo pa ničesar, da bi se ta odkup tudi izvršil. Isto velja za mobilizacijo voznikov, da bi bilo mogoče že pripravljeni les spraviti iz gozdov.
Letos je zaenkrat vrsta slabih KZ precej dolga (Sv. Peter je zopet med najslabšimi). Treba pa je ponovno povdariti: plan odkupa je za nas nepreklicna obveznost, izpolnitev te obveze je za nas zakon!
V Elektrarni Rajhenburg so lahko ponosni
Kakor vsako leto se je tudi letos vršil remont vseh strojnih in drugih obratnih naprav v podjetju. Ves delovni kolektiv z direktorjem tov, Javoričem na čelu se je dobro zavedal svoje dolžnosti ter je svoje delo častno izpolnil. Remontna dela so bila planirana na 21 dni, delavci s tehničnim vodstvom so pa postavili: izvršili bomo dela v 14 dneh! Izvojevali so tri zmage: ne v 21 dneh in ne v 14 dneh, pač pa v desetih dneh so izpolnili svojo nalogo. Delo, za katerega so včasih klicali inozemske strokovnjake, kakor so revizija turbine in drugih preciznih naprav, so izvršili brez tuje pomoči v rekordnem času.
Brigade, ki so tekmovale med seboj, so povprečno prekoračile norme za 30 odstotkov, najboljša pa je bila brigada tovariša Končine, ki je normo presegla celo za 45 j odstotkov. Pa tudi druge brigade, kakor Karlovškova, Kovačičeva, Klapšakova, Sternova in druge, niso zaostajale.
Remont, opravljen v tako kratkem času, je dokaz kako zelo se zaveda ta delovni kolektiv svoje dolžnosti do letnega in petletnega plana, obenem pa odločen odgovor našim sovražnikom in klevetnikom.
Tudi v sevniški kopitarni gre dobro
V	Kopitarni v Sevnici so v aprilu izpolnili plan proizvodnje z 101,8 odstotka. Brigadni sistem dela se je tudi v tem podjetju uveljavil. Na vsakem koraku se čuti polet delavcev, ki se borijo za izpolnitev plana. Dvignili so delovno disciplino. Neupravičenih izostankov so imeli v aprilu samo 0,7 odstotka. Tudi prostovoljno delo se vedno bolj razvija. Delovna disciplina, ki je bila pred meseci še precej šibka, se je zelo popravila.
Udarnikov imajo 27, najboljši med njimi je petkratni udarnik tov. Kos. V nedeljo, dne 23. aprila so imeli rekordno tekmovanje. Tega tekmovanja se je udeležilo 40 odstotkov delavcev, uslužbenci pa kar 100 odstotno. Norme so nekateri na ta dan presegali celo za 200 odstotkov.
1. maja so trije člani delovnega kolektiva Kopitarne prejeli zaslužena odlikovanja: medalje dela. Tovariši: Kos, Colner in Abram — ti so naši odlikovanci, ponos podjetja in v čast vsemu kolektivu.
Krožek racionaldzatorjev, ki so ga pred kratkim ustanovili, ima svoje sestanke in ima pripravljene že pomembne predloge za izboljšanje dela.
Pa ne samo na proizvodnjo, tudi na kulturno delo mislijo. Pripravljajo se na uprizoritev odrskega dela. Imajo prav: po delu je treba razvedrila in zabave.
V	Kopitarni gre dobro naprej. Ali ne bi mogla tudi mladinska organizacija izboljšati svojega dela in čim več pripomoči k splošnemu uspehu kolektiva?
21. maj - dan čuvarjev našega neba
21. maja bo naše letalstvo praznovalo »dan vojnega letalstva«. Praznik našega vojnega letalstva bo s hrabrimi letalci vred praznovala vsa naša domovina. Letalstvo, ki je zraslo v času narodnoosvobodilne borbe in je v teku te borbe izvojevalo mnogo pomembnih zmag ter okupatorjem prizadejalo težke izgube, je tudi danes ponos in čast naše Jugoslovanske Armade. Ravno zaradi tega je deležno vse naše ljubezni in občudovanja.
Krški okraj čestita čuvarjem našega neba k njihovemu prazniku ter jim kliče: »Naj živi naše vojno letalstvo in vrhovni komandant tovariš Tito!«
Živel dan našega vojnega letalstva!
Dohodnina je v novi socialistični družbeni ureditvi sicer zastarela oblika obveznosti državljanov do potreb skupnosti, vendar pa v naši sedanji razvojni stopnji še neobhodna. Predstavlja prispevek v skupni državni fond, iz katerega se gradi in dviga država od onih državljanov, kateri se še bavijo z individualnim kmečkim ali obrtniškim gospodarstvom, oziroma s prostimi poklici, ter ,tako v tej obliki vključuje ta del prebivalstva v naše skupne napore pri dalnji izgradnji domovine. Istočasno pa danes predstavlja dohodnina v rokah poštenega delovnega ljudstva močno orožje, s katerim se lahko vsak čas in učinkovito tolče po ostankih kapitalističnih špekulantskih elementov v mestu in na vasi, ter jih onemogoča v njihovih za državo in skupnost škodljivih namenih.
Naše krajevne in okrajne davčne komisiji so se gornjih dejstev pri letošnji končni odmeri dohodnine kmetovalcem in obrtnikom za leto 1949 polno zavedale ter so izvršile odmero, katera je v skladu z doseženim dohodkom ter v zvezi s tem tudi z gospodarsko, oziroma plačilno zmogljivostjo. Prav tako je pa prišla do potrebnega izraza diferenciacija med malimi, srednjimi in velikimi posestniki z ozirom na to, kako so vnovčevali v letu 1949 svoje pridelke, to je po vezanih cenah, državnih odkupnih cenah ali pa cenah prostega trga. Razumljivo je, da so takšno delo lahko izvršile davčne komisije, katere so sestavljene iz poštenih, pravičnih in objektivnih državljanov. Nismo pa mogli dopustiti, da bi prišli v davčne komisije ljudje, kateri nimajo gornjih lastnosti, ker bi le ,ti odmero spravili v napačno smer, oziroma jo uporabili za svoje nepravilne in za skupnost škodljive namene.
Če analiziramo delo krajevnih davčnih komisij, katere so vršile odmero kmetovalcem za leto 1949, lahko ugotovimo, da so davčne komisije v večini KLO-jev svoje delo opravile pravilno, v nekaterih KLO-jih, kot n. pr. v Sevnici, Kapelah, Dobovi, Vidmu, Leskovcu itd. pa celo izvrstno. Okrajna davčna komisija je imela pri teh KLO-jih lahko delo, ker je morala samo ugotoviti pravilnost dela ter ga potrditi. Krajevne davčne komisije v nekaterih KLO-jih pa še vedno niso mogle ali pa niso hotele doumeti ogromne važnosti svojega pravilnega, pravičnega in poštenega dela ter so skušale odmero izmaličiti. Popolnoma razumljivo je, da je v teh primerih morala nastopiti okrajna komisija, katera je spravila odmero^ v teh KLO-jih v sklad z vsemi ostalimi KLO-ji, kjer je bila odmera pravilno zajeta. Kot značilen primer je treba omeniti delo prvotne davčne komisije v KLO-ju St. Peter, katera je ugotavljala letni čisti dohodek (kar predstavlja davčno osnovo) pri kmetovalcih z 10—15 ha zemljišča na 40.000 do 50.000 din. Ta davčna komisija je morala biti zamenjana z novo komisijo, ki je svoje delo opravila pravilno in pošteno.
Pod enakimi načelnimi pogoji se je v preteklih tednih izvršila odmera obrtnikom in prostim poklicem za leto 1949. Tudi obrtniki so dolžni prispevati v tej obliki določeni delež pri graditvi socialistične države in našega skupnega gospodarstva. Vkljub doslednemu in pravilnemu zajetju prometa vprašanje zmogljivosti dohodnine vsled znižane davčne lestvice ne bo pereče. Nekoliko težje pa bo s plačilom davka na promet proizvodov, ki je sicer vračunan v ceni proizvodov oziroma v storitvi ter so ga obrtniki v teku leta že vnovčevali, niso ga pa mesečno redno v realnih zneskih odvajali, kar bodo pač morali storiti sedaj v prihodnjih dneh, čim prejmejo odločbo o odmeri. Ostro moramo obsoditi špeikulantske namene enega dela obrtnikov, kateri vlagajo nerealne in lažnjive davčne prijave. Neki mizar je n. pr. prijavil svoj promet v letu 1949 na 16.000 din, od tega pa 4.000 din čistega dohodka.
Postavlja se vprašanje, seveda če bi mogli sprejeti takšno prijavo, kako je mogel ta obrtnik preživeti sebe in svojo družino skozi celo leito s 4.000 dinarji letnega dohodka. Gotovo je, da takšni pojavi kvarijo ugled in zaupanje, ki ga pri ljudstvu uživa pošteni in pozitivni del naših obrtnikov.
Ob koncu je treba še naglasiti vprašanje rednega in pravočasnega plačila zapadlih davčnih obveznosti. Redno in pravočasno plačevanje vseh davkov, tudi akontacij za tekoče leto moramo nujno in brezpogojno doseči v vseh KLO-jih. S pravočasnim vplačevanjem davčnih obveznosti se vzdržuje potrebno pravilno razmerje med kupnimi in blagovnimi fondi in ustvarja pravočasen dotok proračunskih sredstev v proračune KLO-jev, okraja in drugih oblastvenih organov. Redno vplačevanje pa je koristno tudi za davčne zavezance same, ker s tem odpadejo večji davčni zaostanki, ki bi lahko delali ob enkratnem vplačilu težave davčnemu dolžniku, istočasno pa s tem odpade tudi potreba po uporabi prisilnih ukrepov izterjave, kateri so vedno povezani z nevšečnostmi iin znatnimi stroSki za davčnega zavezanca.
Dohodnina od kmetovalcev za preteklo leto in za prvo četrtletje tekočega leta je v glavnem poravnana. Le malo primerov je, da zavezanci ne bi poravnali davka, te primere bodo morali KLO-ji v teku tega meseca na vsak način zbrisati iz naše evidence.
Nahajamo se sedaj v teku poravnave akontacij za drugo četrtletje za leto 1950. Za te akontacije velja isto načelo in se pobirajo iz istih razlogov, ki smo jih v tem članku obravnavali. Krajevnim LO Sevnica, Cerklje, Globoko, Dobova, Videm, Studenec ter ostalim, kateri že sedaj svoje finančne posle, med katere spada tudi pravočasna izterjava dohodnine, dobro opravljajo, se morajo nujno pridružiti še oni KLO-ji, pri katerih to delo trenutno predstavlja še gotove težave in je v zastoju.
Uspeh „Tedna cestnega prometa” v našem okraju
Z uspehi »Tedna cestnega prometa« smo v našem okraju lahko zadovoljni. S pravilno organizacijo dela je okrajni štab s sodelovanjem vseh delavcev in nameščencev cestne službe v veliki meni dosegel cilje, ki si jih je postavil- Povdariti pa moramo, da so k uspehu prav posebno še pripomogli številni prostovoljni delavci, ki so žrtvovali svoj prosti čas v prid skupnosti. Ob nedeljah, kakor tudi ob delavnikih si videl na tovornih avtomobilih, ki so prevažali gramoz in pesek po cestah, nasmejane obraze, slišal si naše borbene pesmi. \ kamnolomih so kladivarji socialističnega dela vihteli krampe, sukali lopate, drobili težke skale. Uspeh ni izostal.
3.503 tekmovalcev je opravilo 27.187 delovnih ur. Pripravili so 1.038 uri gramoza, zvozili pa so na ceste celo 4.650 m3, to se pravi, da so gramoz, ki je že dolgo čakal v kamnolomih na odvoz na ceste, spravili tja, kamor spada. Po cestah so posipali 820 m3 materiala.
Številke izražene v tonah pa povedo, da so tekmovalci zvozili 6.669 ton gramoza ter so izvršili 50.056 tonskih kilometrov.
Najbolj so se izkazali KLO-ji Raka, kjer
Ljudska tehnika
»Ljudska tehnika« izdaja svoje mesečno glasilo. Revija piše aktualne članke s področja tehnike ter bo bogato ilustrirana. Obsega 28 strani. Vabimo na naročila, ki jih je poslati na »Ljudska tehnika«, Ljubljana, Celovška cesta 23.
je delalo 150 prostovoljcev in 50 voznikov ter Bizeljsko, kjer se je tekmovanja udeležilo 213 prostovoljcev in en tovorni avto.
Sindikalna podružnica OZKZ Krško je dala 70 prostovoljcev, ki so nakopali 110 m3 gramoza. Pohvaliti je treba tudi cestarske podružnice Krško, Sevnica in Brežice, ki so dale 86 prostovoljcev, ,ki so prispevali v ■treh dneh 2580 ur in so še med tednom opravili 1376 delovnih ur.
Priznanje zaslužijo še mnogi drugi, cela vrsta jih je: člani OKAP v Krškem so tri dni vozili prostovoljno in so opravili 684 delovnih ur pri vožnji gramoza. GAP Brežice je dalo na razpolago 18 tovornih avtomobilov.
Prav posebno pa je treba omeniti pionirja Zajc Stankota, ki je sam prekopal v nedeljo 30 m2 površine in material zvozil na cesto.
To je vsekakor eden najsvetlejših primerov visoke zavesti naših pionirjev, ki zasluži vso pohvalo in priznanje.
Vsi, ki so sodelovali, so lahko ponosni na svojo zmago in na svoje uspehe, ki pomenijo velik delež v naših skupnih naporih za zboljšanje našega cestnega prometa.
KINO KRŠKO predvaja:
17. in 18. maja francoski film »Potepuha v nebesih«.
20. in 21. maja ameriški film »Bomerang«. 24. in 25. maja sovjetski film »Moja ljubezen«.
27. m 28. maja ameriški film »Sestri iz Bostona«.
31. maja italijanski film »Tatovi koles«.
Resnična pravljica o sevniški
ekonomiji
Grd je graben od Sevnice do Žabjeka, posebno kadar deževje razžre bolj kolovozu kot cesti podobno pot. Hribčki in vinske gorice nad globeljo pa so prijazne in človek reče: lepa dežela je to!
Pod sevniškim gradom je skupina gospodarskih poslopij, okrog pa so njive, sadovnjaki in travniki. Na prvi pogled veš, da je to graščinska pristava, vsaj včasih je bila, ko so gospodarili še grofje in grofice na sevniškem gradu.
Samo po sebi bi ne bilo to nič zanimivega, če se po travnikih ne bi poznalo, da lani trava ali pa tudi otava ni bila pokošena. Njive niso bile obdelane in tudi letos ne kaže, da se jih bo kdo z večjim usmiljenjem lotil. To je za dandanašnji, ko se vsi borimo za to, da bi bil obdelan vsak košček zemlje, res nekaj nenavadnega.
»Velja, da si stvar malo ogledam!« sem si mislil oni dan ko sem kolovratil proti Žabjeku in sem opazoval to gospodarstvo, o katerem sem svoje dni že slišal, da tam ni drugega prirastka kakor dlaka pri živini. Na bregu ob poti se je sončil možakar, nedelja je bila. Poznalo se mu je, da jih ima že preko sedemdeset.
»Kaj bi iskal upravnika tega gospodarstva, nedelja je, pa ga mogoče ni doma!« sem si mislil in sem krenil proti očancu, češ: ta mi bo tudi znal marsikatero povedati kako se tukaj godi. (O, če bi vedel vse kar vem sedaj, bi mislil nekako takole: saj ga sploh nikjer ni, tega upravnika, če pa že
je kje, ga pa sigurno nikoli ni doma!)
»Čujte, oče, kako pa je tale stvar s temi polji in travniki? Kdo pa gospodari tod.«
»Kdo da gospodari? To bi tudi jaz rad vedel! -Nihče, ti pravim, nihče in vsi! Zato pa je to gospodarstvo tako kot le kaj!« Razburil se je in na debelo je pljuval okrog sebe. Potem pa je nekako zamišljeno in z otožnimi očmi dejal: »To je sevniška ekonomija! Saj to je kar me boli in peče. Morala bi biti vzorno urejena, da bi se mi kaj naučili, da bi spoznali da je v zadružnem boljše — pa nazadnje vidiš takole polomijo! Jaz bi jih, pa ne oblast, pač pa tiste ki gospodariti nočejo prav. kakor bi bilo treba!«
»Po tem kako je vse to obdelano, vidim, da imate prav, oče!«
»Ko bi bil prejle videl kakor sem jaz, potem bi šele rekel da imam prav! Zahribski Janez je prignal kravo h biku, gledal sem od tukaj kjer sedim. Prime Janez kravo pri gobcu in pripeljejo bika. Misliš, da je bilo juncu krave mar? Kaj še! Dvignil je mrcina rep in mimo krave v potok vodo pit! Liska je pa žalostno gledala za njim. Vidiš, žejen je bil, žejen bik se ne bo lotil krave.«
»Pa nimate nikogar ki bi napravil red? Ali ni zdravila za to?« sem se čudil.
Možakar pa je začel pripovedovati:
»Kmetici je umrl mož, dober gospodar je bil. Po njegovi smrti pa je šlo gospodarstvo rakovo pot. Seveda, ženska sama si ni znala pomagati, pa se je zanašala na posle in na
druge ljudi. Šele ko ji je začela voda teči v grlo in so začeli biriči okrog vogalov laziti, se je odpravila po nasvet k staremu učitelju, ki jo je svoje čase brati in pisati učil. Učitelj jo posluša in ko mu razpove, ji je dal takle nasvet: »Tebi nagaja nekov škrat, zamerila si se mu. Daj, Liza, vsako jutro pred rano uro mu nastavljaj po vseh kotih in po vseh poslopjih ki jih premoreš, košček kruha. S tem ga boš nemara spet pridobila in bo šlo na boljše. Druge pomoči ti ne vem.«
Ženska je storila tako. Začne vsako jutro nastavljati pred sončnim vzhodom kruha po kotih in kaj ti vidi: živina brez pijače in krme, hlapci se pa potepajo. Svinje krulijo, dekle pa spijo do belega dne, da jim sonce razgreje zadnjice na posteljah. Vrata v shrambe in kleti odprta, pilo se je na debelo vso noč, zato ni nobenega na delo. Kmalu je Liza razumela učiteljev nasvet, trdo je poprijela vajeti v pest in rešila je gospodarstvo.«
Dolgo sem molčal, zamislil sem se. Razumel sem ga.
Mož pa je kakor zasanjan pristavil: »To je pravljica o sevniški ekonomiji. Povej jo kje, tam kjer je treba, mogoče je v Krškem še niso slišali.«
Ko sem odhajal, sem premišljeval: ali bi povedal ali ne bi. Potem sem sklenil, da bom raje tiho. A žilica pa mi le ni dala miru dokler nisem napisal tele resnične pravljice o sevniški ekonomiji.
Iz življenja in dela masovnih organizacij OF
Naše žene in matere se pripravljajo v okviru AFŽ na volitve v odbore AFŽ in pa na proslavo tedna »Matere in otroka«. — Ta teden bo sicer trajal od 4. do 11. junija, vendar se žene že sedaj vneto pripravljajo. V okviru teh priprav že tekmujejo med seboj, katera organizacija bo delo v tem tednu boljše in čimbolj slavnostno praznovala, Naj-preje so se izkazale žene v Dobovi, kjer so že imele svojo sejo v ta namen in do potankosti izdelale načrt tekmovanja. Namenile so se, da bodo izdelale igračke za otroke, napekle peciva in da bodo priredile otroški sejem.
Pa tudi drugod ne stoje članice AFŽ ob strani. Kakor da jih je presunila vest, da bodo letos imele »svoj« teden, ki bo posvečen njim pa njihovim otrokom, ki pomenijo za nje same kakor za vse nas največji in najdražji zaklad: zagotovitev naše srečnejše bodočnosti, za katero sedaj delajo njihove matere in očetje. Ljubezen je prevzela prav vse: one v Dobovi, pa v Čatežu, kjer bodo obdarile žene matere s številnimi otroci, pa spet one v Sevnici, kjer se agilno pripravljajo za otvoritev DID-a in otroškega igrišča. Otroško igrišče bodo uredile žene tudi v Sv. Petru in v Krškem.
Žene danes sodelujejo prav povsod, ne samo v oblastvenih organih, pač pa tudi v gospodarstvu in v organizacijskem delu- na terenu. Dobovčanke hočejo prirediti štiri vzgojna in štiri zdravstvena predavanja v devetih okoliških vaseh. Ali jih bodo? Seveda jih bodo, saj še niso nikoli snedle besede in med najboljšimi smo vedno vi-
deli tudi njih! Tako je prav, samo naprej, mi poti nazaj ne poznamo! Tovarišice iz Dobove hočejo videti in vedeti vse in delati hočejo zraven, pomagati povsod, kjer se da.
Iz Kostanjevice so se oglasile: rade bi videle, kako se razvijajo naše kmetijsko-obdelovalne zadruge. In bodo šle pogledat tako zadrugo v Staro vas pri Bizeljskem. Doma bodo povedale: naša pot je pot v socializem in nikamor drugam, pa naj drugi fantazirajo kar hočejo!
'Povsod pa ne morejo take čeprav bi rade . ..
Pri Sv. Križu pri Kostanjevici se naše žene tudi pripravljajo na proslavo tedna »Matere in otroka«, pa jim dela učiteljstvo (ali je kaj takega sploh še mogoče v našem okraju?) in pa KLO nepotrebne težave.
In drugod? Povsod je volja do dela, ljubezen do njihove organizacije, samo pomoči jim bo še treba.
Teden matere in otroka bomo v okraju proslavili tako kakor od nas pričakujejo vse delovne matere in naši najmlajši: pokazali jim bomo kako jih imamo radi . . .
Zveza borcev NOB
Zveza borcev NOB, ki je revolucionarna organizacija, ki sloni na pridobitvah naše osvobodilne borbe, nadaljuje sedaj svoje delo pri graditvi socializma v svobodni domovini, Prav posebej se zato člani zveze borijo za dosego zmag v petletnem planu. Zato ima zveza poleg mnogih drugih odlikovancev in udarnikov celo dva junaka, odlikovana z medaljo »Heroji dela«. Ta dva
odlikovanca, tov. Kovačič in Likar Leo sta res ponos svoji organizaciji.
V okraju je sedaj včlanjenih okoli 4000 članov v Zvezo borcev. Nimajo pa še vsi člani urejenih članskih izkaznic in značk. To pa je po večini krivda odborov krajevnih zvez in premalo živega dela na terenu.
Krajevna zveza Rajhenburg spada med najboljše v okraju. Pomagajo pri kulturno prosvetnem delu, pri popravilu cest, iz svojega fonda pa so prispevali 5500 dinarjev v pomoč siromašnim. Ta zveza je -tudi odkrila spominsko ploščo padlim borcem v Gorjanah.
Tudi ostale zveze, kakor Brežice, Studenec, Sevnica ter še mnoge druge so začele z aktivnim delom. Člani ZB so izvršili 3045 ur udarniškega dela, 16 članov ZB pa je sedaj odšlo v frontne brigade podirat les. Na Studencu so prav člani ZB dosegli, da je bil plan odho-da v gozdarske frontne brigade v celoti dosežen!
Člani krajevne Zveze borcev na Senovem bijejo neumorno bitko kot rudarji pod zemljo, kjer kopljejo črno zlato. Premalo pa se polaga pozornosti na organizirano delo v Zvezi. Kot prvi v okraju so opravili popis žrtev NOB, imajo urejeno evidenco ter pridno zbirajo zgodovinski material. Samo vsi člani odbora krajevne Zveze bi se morali poprijeti svojega dela, pa bi bili lahko veseli večjih uspehov, kakor pa jih imajo sedaj. Pripravljajo se na postavitev spomenika padlim na Reštanju. Res je, da se o tem že dolgo razgovarjajo, zato pa bi bil
že čas, da preidejo od razgovorov k delu. Pri gradnji kultumo-prosvetnega doma na Senovem pa bodo dali 1000 ur prostovoljnega dela.
Na splošnem velja za vse krajevne Zveze, da morajo prav pošteno poprijeti za delo in spraviti organizacije v tako stanje, da bodo lahko izvrševale svoje velike plemenite cilje, zaradi katerih je bila Zveza tudi ustanovljena.
Okrajni odbor Zveze pa bo v bodoče nudil več konkretne pomoči posameznim krajevnim Zvezam, -tako da bo prihodnji pregled našega dela vsekakor bolj razveseljiv.
Dopisi
iz naših kraje«
Iz Senovega poročajo: Prebivalci Senove-vega, člani ZB in masovnih organizacij OF so dne 2. maja obiskali grob padlih partizanov na Reštanju. Grob so lepo uredile članice AFŽ in mladina. Med drevjem spe junaki naše borbe, neme a zgovorne priče borbe našega ljudstva proti fašizmu. Rudarska godba je zaigrala žalostinko tov. Večko pa je v krajšem govoru orisal njihovo delo in podčrtal naše naloge, ki jih moramo sprejeti in ki smo jih prevzeli ob grobu padlih: boriti se za zmago pravice in vsemu svetu zaklicati v obraz: lažeio klevetniki informbiroja da se naši narodi niso borili, tukaj v grobovih leže dokazi za to!
Praznik 1. maja je delovni kolektiv rudnika Senovo praznoval v znamenju velikih delovnih zmag. Okrašene hiše, zastave, cvetic na oknih, vse to je pričalo, da vlada na Senovem praznično razpoloženje. Godba je že pred sončnim svitom naznanjala ljudstvu na Senovem, da je napočil dan delovnega ljudstva. Proslava tega praznika je potekla svečano ob veliki udeležbi delavcev. Govorniki so navajali uspehe delovnih ljudi Jugoslavije, uspehe senovških rudarjev ki so najboljši v Jugoslaviji in napore vsega delavskega razreda Jugoslavije v delu za izgradnjo naše socialistične domovine. Ožigosali so nesramno gonjo SSiSR-a proti našemu delavskemu razredu, proti našim sindikatom, proti naši Partiji ,in našemu vodstvu. Po proslavi je bilo na Senovem ljudsko veselje, ki je trajalo dva dni. Nato pa so se naši rudarji zopet zarili globoko pod zemljo kjer neumorno kopljejo premog za naše tovarne.
V	Sevnici so istotako praznično proslavili 27. april obletnico ustanovitve OF. Izbrano sestavljen program na akademiji je vzbudil v vseh prisotnih praznično in slavnostno razpoloženje. Prebivalstvo ie do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Sodeloval je orkester in pevski zbor, mladina in pionirji pa so v deklamacijah in recitacijah ter množičnimi vajami podali krasne prizore.
Na predvečer prvega maja so po okoliških bregovih goreli kresovi. V zgodnjih jutranjih urah so korakale delovne množice na glavni trg v Sevnico, med petjem, vriskanjem in vzklikanjem. Na trgu je zbranim delovnim ljudem obrazložil pomen delavskega praznika tov. Mejak Rudi. Po nroslavi se je razvilo ljudsko veselje na trgu. Med transparenti, med petjem in godbo si videl stare delavce, ki so bili vajeni praznovati svoj veliki praznik v senci bajonetov, sedaj pa ga praznujejo kakor da so prerojeni: v svobodi in veselju!
V	Brežicah so pionirji priredili svoj kulturni nastop, ki je vse prav prijetno presenetil. S pestrim sporedom, ki je prikazoval borbo naših ljudi za boliše življenje, borbo naših narodov za časa okupacije ter nemoč reakcije, ki bi hotela zavirati polet našega liudstva. Pionirjem ie treba za njihov uspehi nastop samo čestitati, v Brežicah pa pričakujemo, da nam bodo še večkrat pripravil kaj podobnega.
Celjski študentje so gostovali v Št. Petru ood Sv. Gorami z igro »Skopuh«. Igra je dobro uspela. Igralci so dobro obvladali svoje vloge. Prebivalci toplo pozdravljalo ta korak mladih celiskih študentov, ki pomeni voljo mlade inteligence ponesti kulturo med delavne ljudi na vasi in na tak način utrjevati zvezo med mestom in vasjo.
SmcPkat prosvetnih delavcev ie imel v Št. Petru pod Sv. Gorami svoje zborovanje, na katerem ie zbrano članstvo obravnavalo vse pereče probleme, ki nastajajo med delom naših prosvetnih delavcev. Teh oro-hlemov ni malo. Prosvetni delavec pride v dotik z vso n»?,0 družbeno stvarnostjo Dela na vseh noliih naše dejavnosti, bodisi v Vtidski oblasti pri kulturnem nrosvetnem delu. vodi male pionirje, sodeluje z mladinsko organizacijo ter ji pomaga. Zaradi tega se je na tem zbdrovaniu naiveč govorilo ravno o teh stvareh. Učitelji in profesorji so ugotovili, da ie odnos oblasti do
Dopisujte v »NAŠE DELO«
Tekmovanje
V nedeljo dne 30. aprila je bilo v Brežicah tekmovanje pevskih zborov. Nastopilo je 8 zborov, od tega 4 moški in 4 mešani. V zadnjem trenutku so odpovedali sodelovanje: mešani zbor SKUD Krško, moška zbora SKUD Senovo in Rajhenburg, ter zbor SKUD prosvetnih delavcev, ki pa se šele snuje. Po vsem tem bi imeli v okraju z malenkostnim naporom 12 zborov, kar je lepo število, s katerim pa se nikakor ne bomo zadovoljili, ampak bomo napeli vse sile, da njih število še povečamo, oziroma že obstoječe okrepimo. Tudi v Dobovi deluje mešani zbor, škoda samo, da ni prišel v Brežice na tekmovanje.
Vsakoletno tekmovanje naj ne bo samo plemenita tekma; to tekmovanje naj odkrije napake v našem delu, predvsem naj da novih pobud za nadaljno udejstvovanje v naši pevski kulturi.
PEVSKIH ZBOROV
krškega okraja
Rezultati tekmovanja a) Moški zbori:
so naslednji:
Oktet Videm .		. . 89.16%
Krška vas		. . 83.41%
Sevnica . .		. 80.74%
Vel. Podlog	• •	. . 80.5 %
Mešani zbori:		
Brežice SKUD		. . 84.8%
Senovo SKUD		.	. 78.5%
Brežice SKUD .		.	. 78.2%
Sevnica SKUD .		.	. 75.5%
pregledamo re-zultate		in vzamemo
Če
100% za absolutno popolno, potem vidimo, da smo z uspehi lahko zadovoljni. Presenetijo nas dobre ocene moških zborov. Temu se ne smemo čuditi, ker je izenačenost glasov mnogo lažje doseči, kot pa pri mešanih glasovih.
V tem pogledu je presenetil oktet Videm. Glasovi so nadpovprečni in ubrano zliti v celoti. Pozna se prav očitno dolgoletno delo in izurjenost posameznikov, predvsem v majhni zasedbi. Prav vsled tega je imel oktet veliko prednost pred ostalimi zbori, ki nimajo izbranih pevcev in ki v večji zasedbi težje dosežejo tako enotnost, kot jo je pokazal omenjeni oktet. Zelo neugodno pa učinkujejo nesmiselne kretnje dirigenta, ki se naj potrudi, da ta nedostatek odstrani. Tudi deistvo, da je oktet zaživel na račun zborov (Videm, Krško, Leskovec) ni posebno razveseljivo.
Moški zbor iz Krške vasi ima poleg mlajših tudi izurjene pevce in deluje na lepi pevski tradiciji v tem kraju. Glasovno ni
povsem zadovoljil, predvsem pri popoldanskem nastopu.
Moški zbor iz Sevnice je številčno najbolje zaseden. Harmonsko je čist in to je zdrava osnova. V interpretaciji pa bi želeli malo več življenja.
Moški zbor iz Vel. Podloga ima dobre glasove. Prebrodil je začetne težave in že opažamo glasovno enotnost in lepo barvitost. če še upoštevamo, da je to naš najmlajši zbor, potem smo z oceno zadovoljni in pomeni uspeh le vzpodbudo za bodoče delo. Prva naloga zbora bo, da se bo številčno okrepil, veselja do dela mu pa ne manjka.
Mešani zbor iz Brežic je številčno in glasovno še precej izenačen. V interpretaciji bi želeli malo več živahnosti. Lepo je, da sega zbor tudi po novitetah. Liparjeva »Na Posavju« je bila marsikomu lepo doživetje.
Mešani zbor iz Senovega je z nastopom zadovoljil. V interpretaciji je bil živahnejši od brežiškega. Glasovno je dober, manjka mu le nekaj krepkejših in izrazitejših sopranov.
Mladinski mešani zbor iz brežiške gimnazije je napravil prijeten vtis. Zbor ima vse pogoje, da postane res kvaliteten. To pa bo dosegel s poglobljenim delom in predvsem z enotnim vodstvom.
Mešani zbor iz Sevnice ima dober material. Ženski in moški glasovi so enakovredni. V tem pogledu je bil zbor med mešanimi zbori najboljši. V interpretaciji pa. so bile precejšnje nerednosti.
Če podam še enkrat splošen pregled, moram reči, da smo z uspehi zadovoljni. Predvsem pozdravljamo zbore, katerih imena prvič srečamo na pevskih festivalih. To so zbori iz Sevnice, Krške vasi in Vel. Podloga. Tudi skupni nastop mešanih zborov je zadovoljiv.	j
Pri tekmovanju in nastopu je sodelovala tudi godba na pihala iz Senovega. Prijetno nas preseneti njen sestav, v katerem vidimo lepo število mladega naraščaja. Tudi kot celota nas je zadovoljila. Šibkejša mesta pa so v igranju piana, kjer je fraziranje manj izdelano in kjer se čutijo tudi intonančne pomanjkljivosti. Kljulb temu pa je godba na dostojni višini in ima vse pogoje za še uspešnejše delovanje.
Toliko o uspehih, sedaj pa še nekaj besed o nerodnostih, ki jih ne bi smelo biti. Udeležba na popoldanskem koncertu je bila izredno slaba. Krivda zadene odgovorne ljudi iz Krškega in Brežic, ki so sicer vse obljubili, pa ničesar ali prav malo storili. Prireditev je bila kvalitetna in bi zaslužila mnogo več pozornosti.
Reke, jezera, prekopi
in njihov pomen v razvoju človeške družbe
učiteljstva povsod dober, pa tudi prosvetni delavci s svoje strani nudijo oblasti vso pomoč. Samo KLO Skopice in Rajhenburg sta izjema kjer režejo svojcem učiteljev karte. V Kapelah pa pravijo, da bodo učiteljem dodelili drva šele tedaj, če jih bo kaj. ostalo ob planski razdelitvi.
Kar se preskrbe tiče, je povsod v redu, le v Sevnici je tov. Simončič, poslovodja trgovine izjavljal, da drugim ne sme dajati blaga, ker mora vsega oddati učiteljstvu. Navajal je s tem ljudi na misel: saj ne moremo mi drugi ničesar dobiti ko pa nam učitelji vse poberejo. To ga pa ni motilo da ne bi dal blaga za obleko predsedniku KLO-ja, ljudskemu inšpektorju in še uglednemu članu sindikalne podružnice. Tako tolmačenje tov. Simončiča je zgrešeno; učiteljstvo ima res pravico do prioritetne preskrbe, vendar le zaradi tega ker nima časa stati po ves dan pred trgovinami. Nikakor pa ta prioritetna preskrba ne sme biti vzrok da ne bi bile postrežene tudi druge stranke.
Prosvetni delavci, ki so obširno podali obračun svojega dela in pregledali svoje naloge in uspehe, so sklenili, da bodo še bolj intenzivno sodelovali pri vseh akcijah, ki jih bodo po,krenile naše politične organizacije. Ustanovili bodo pa tudi svoje kulturno umetniško društvo v okviru katerega bodo tekmovali z vsemi drugimi podobnimi društvi v okraju.
Zborovanje je pokazalo, da je naše učiteljstvo krepko zaoralo brazdo v celino in da uspešno deluje pri prevzgoji in izobrazbi našega ljudstva.
MKUD »Ivan Cankar« na brežiški gimnaziji doseza v svojem stremljenju po čim boljšem udejstvovanju na kulturno-prosvetnem polju lepe uspehe. V okviru MKUD-a deluje recitacijski zbor, orkester, pevski zbor in dramska sekcija. Člani MKUD-a vneto sodelujejo na vseh proslavah ter se pripravljajo na samostojne nastope. Tako gesto je MKUD napravil s tem, da je za borce JA priredil predstavo, ki je dobro uspela in ki je pri naših borcih žela popolno priznanje in navdušenje. Dramatska sekcija pripravlja uprizoritev odrskega dela »Izmišljeni bolnik« — pripravljajo pa se celo na izdajo lastnega literarnega lista na gimnaziji, kar zasluži posebno pozornost in pomeni lep razvoj naprej v smeri vključitve študentske mladine v splošno borbo za izobrazbo našega ljudstva.
V	Zabuikovju je bila dne 7, maja komemoracija na grobu padlih partizanov, ki so padli v boju z Nemci dne 10. decembra 1944 Odkrit je bil spomenik. Komemoracije se je udeležilo veliko število ljudi, ki so s tem počastili spomin padlih junakov za našo svobodo.
V	Krškem so bili dne 29. aprila izpiti za vajence in priučene delavce raznih strok. Ko je bila izpitna komisija povabila k sodelovanju kot izpraševalce tudi nekatere mojstre iz Krškega (mesarje in krojače), so isti brez vsakega čuta odgovornosti odklonili sodelovanje, kakor n. pr. tovariši Bo-horč, Novak in Koprivec. K temu vpra-
Prevoz potnikov je ostal samo tam, kjer še ni dovolj urejeno omrežje suho-zemskih poti, nadalje v malem krajevnem -prometu in pri izletniških in turističnih potovanjih.
Kakega pomena je notranja plovba, vidimo iz mednarodnih odnosov v preteklosti in sedanjosti.
Imperialistične sile so si vedno prizadevale, da na večjih plovnih rekah in prekopih, posebej še na onih, ki tečejo skozi več -držav, vsilijo z raznimi mednarodnimi pogodbami režim, ki je pod videzom »svobodne plovbe« dejansko pomenil gospodarsko in tako -tudi politično zasuiž-njevanje obrežnih držav.
Človek vpliva na prirodo
V začetku so -ljudje uporabljali vodne zveze — reke v takšnem stanju, v kakršnem so bile po naravi.
Za najpreprostejše ladjice so bile plovne vse reke, razen povsem majhnih, vendar je -sčasoma, ko se je -razvil rečni promet in ko so gradili vse večje ladje, postajalo število rek, ki so jih uporabljali za plovbo, čedalje manjše.
Tedaj so ljudje morali izboljšati pogoje za plovbo s .posebnimi tehničnimi deli; pozneje, v zvezi z nadaljnjimi gospodarskimi potrebami in z razvojem prometa, so morali tudi razširiti mrežo plovnih poti.
Najprej je bilo treba popraviti in ohraniti struge že po naravi plovnih rek.
Mno-ge teh rek so imele plitvine, pe-skovino in druge zapreke, ki so ovirale plovbo večjih ladij. Tu so uporabljali najprej -preprosta sredstva-, a pozneje so zgradili -posebna tehnična plovila — tako imenovane bagarje, ki so hitro poglabljali in razširjali plovno strugo.
šanju se bomo še povrnili ter bomo našemu delovnemu človeku predočili, na kak način skušajo nekateri ljudje delati težave naši oblasti ki stremi za tem, da vzgoji čim več ljudi in jih strokovno usposobi za izvrševanje njihovih nalog.
Okrajni odbor Zveze borcev v Krškem
je ob priliki razdelitve odlikovanj zaslužnim članom Zve-ze priredil družabni večer. Na veliko razočaranje pa se -tega sestanka niso udeležili niti odlikovanci sami, tako da sta bila navzoča samo dva. To je resno opozorilo vsem odborom Zveze, kakor vsemu članstvu, da se je za krepitev Zveze borcev treba čimpreje in čim resneje zavzeti.
Več pozornosti predvojnški vzgoji
Predvojaški vzgoji je treba v našem -okraju posvečati več pozornosti. Njeno važnost in njene naloge poznamo vsi. Nuditi je treba bodočemu varuhu naših meja in naše neodvisnosti, pripadniku slavne JA vso možno pomoč, da bo takrat, ko bo poklican na službo v Armijo, že obvladal osnovne pojme vojne službe, vojne tehnike in pa vojaškega življenja.
Naloga oblastvenih forumov je, da se globoko zamislijo nad tem vprašanjem. Poleg tega morajo tudi uprave posameznih podjetij, ki so tudi odgovorne za pravilen razvoj predvojaške vzgoje, voditi računa o tem, kako poteka predvojaška vzgoja v podjetju.
Imamo v okraju dobre in slabe centre predvojaške vzgoje. Med najboljše krajevne j centre -spadajo: Videm, Kostanjevica in Dobova. Tam se KLO-ji zavedajo svoje dolžnosti in nudijo centru za predvojaško vzgojo vso pomoč in podporo. V Pečicah in Leskovcu pa, kakor da predvojaške vzgoje ni. Tam je treba napraviti red in odgovornim ljudem prikazati nepravilnost njihovega postopka in jih poklicati na odgovornost,
Predvojaško vzgojo v industrijskih podjetjih moramo pohvaliti predvsem v Elektrarni Rajhenburg in v Krškem. Na Senovem pa so malo popustili. Nedeljsko obratovanje rudnika nikakor ne sme biti vzrok, da se predvojaška vzgoja ne b-i vršila po programu. Prav je, da se mladinci udeležujejo nedeljskega prostovoljnega dela, vendar mora uprava rudnika vedeti, da je pre-dvo-jaška vzgoja predpisana z zakonom in da ona nosi odgovornost ak-o ne nudi mladincem možnosti, da se vaj udeležujejo.
V nedeljo dne 25. maja se bo v Krškem vršil pregled posameznih predvojaških centrov, Mladinci bodo pokazali kaj znajo, kaj so se naučili. Najboljši mladinci bodo nagrajeni, razen tega pa bodo podeljene prehodne zastavice najjboljšim krajevnim to delavskim — industrijskim centrom! Na ta pregled naše borbene mladine pridim-o vsi z zavestjo: naša mladina je bodočnost naše nepremagljive Armije, garancija naše svobode!	| /
Mno-ge reke so imele dovolj vode, vendar so tičale v njih koritu kake prirodne ovire, ki so popolnoma ali vsaj skoraj popolnoma -preprečevale plovbo-. Tedaj so začeli ljudje izvajati večja tehnična -dela: razbijali so podvodne pečine, sekali obrežja, ki so se potapljala itd. Taka dela imenujemo regulacijo rek.
Regulacija rek ne daje možnosti samo za nemoteno plovbo, temveč skoraj vedno zavaruje hkrati -tudi obrežja, varuje človeška naselja in obdelana polja -pred poplavami, uravnava namakanje in osuševanje obdelane zemlje — izvaja se melioracija.
Če ob priliki teh del še izsušujejo močvirna zemljišča, ki so leglo malarije, trebušnega tifusa i-n drugih nalezljivih bolezni, tedaj izvajajo tudi — asanacijo.
Če pa poleg trga na ugodnih mestih rečnega -toka postavijo še jeze in dvignejo vodno gladino, ustvarijo možnosti za zgraditev elktri-čnih central in možnosti pridobivanja cenene električne energije. Tako dolbimo še tretjo korist od regulacije rek: elektrifikacijo.
Včasih je potrebno začeti tudi taka dela, ki .spremenijo skoraj ves red rečnega toka z zgraditvijo zatvornic na posameznih mestih zmanjšajo padec, z zgraditvijo vodnih rezervoarjev povečajo količino vode v strogi, znatno popravijo tek reke itd. Take -reke imenujemo kanalizirane reke.
Večkrat nastane potreba po vodnem prometu tudi tam, kjer ni prirodne vodne poti, kjer ni rek in jezer. Tu je -potrebno
izvršiti velikanska dela in ustvariti umetno reko — prekop. Prekopljejo, izkopljejo velikanske količine materiala, zemlje, peska in skalovja, izvršijo obsežna vodo-grad-bena dela. Prekop je umetno prekopana vodna -pot.
Tehnika je toliko napredovala, -da za zgraditev prekopa bregovi •—■ razvodnice in višinske razlike med kraji niso več velike in nepremagljive ovire. Tam, kjer je bilo nekoč zaradi velikih višinskih ra-zlik težko ali celo nemogoče zgraditi prekop, tam gradi sodobna -tehnika prekope, iz več delov ki so -drug za -druigim stopničasto postavljeni, oziroma -postavljeni drug nad drugim in spojeni s splavnicami, ali pa up-o-raiblja vzpenjače, velikanska dvigala, s katerimi -dviga ladje iz nižjega dela prekopa v višjega.
Kakor vodijo suhozemaka pota -prek mostov in skozi predore, tako vodi sodobna tehnika umetne plovne reke po mostovih — akvedufctih nad cesto, nad železnico in drage reke in po predorih pod zemljo.
Taka dela zahtevajo veliko truda in mnogo materialnih sredstev.
Ali je vredno vložiti tolikšen delež v gradnjo umetne reke, ko vemo, da je zgraditev kilometra preko-pa- mnogo dražja od -izgradnje kilometra železniške proge?
Videli smo, kako koristijo prekopi še poleg plovbe. Z melioracijo in elektrifikacijo, ki sta- združeni s cenenim vodnim prevozom, relativno hitro amortizirajo v gradnjo prekopa vložena sredstva.
Graditev vodnih naprav v dobi suženjstva
Zanimivo je pogledati, kako so opravljali in še opravljajo velika dela pri regulaciji in kanalizaciji in pri kopanju prekopov v raznih dobah razvoja človeške družbe; v -dobi -suženjskega družbenega reda, v dobi fevdalizma, kapitalizma in v socialistični družbi. Zanimivo je tudi pogledati, kako so v teh dobah izkoriščali ogromne razpoložljive sile rečnih tokov.
Tudi v doib-i suženjske dobe so izvrševali velika gradbena dela na vodi, — kopali so prekope. 2e v tisti dobi so se ljudje borili s puščavo, zato so dovajali po prekopih vodo za namakanje svojih polj, in ti prekopi s-o hkrati služili tudi za plovbo.
Kopali so prekope, gradili velike rezervoarje in bazene za vodo v starem Egiptu, Babilonu, v Mezopotamiji, na Kitajskem, v stari Indiji.
Vse to so ljudje večinoma gradili z golimi rokami. Ni bilo popolnejšega orodja in skoraj nobenega tehničnega sredstva. Zato je bilo potrebno vlikansko število delavcev, velikansko število človeških rok in človeških pleč. Človeška delovna sila tudi ni bila draga. Ljudje so bili vredni le toliko, kolikor je veljala njihova revna hrana.
Na povelje faraonov, šahov, emirov so v najtežjih razmerah in po-go-jih vodili na tisoče ljudi — sužnjev na delo. Zemlja se je rušila in zasipala tisoče ljudi, voda je podirala nasipe in potopila delavce, toda delali -so -dalje; sužnji so kopali .prekope in ustvarjali nova pota, po katerih je teklo gospodujočemu razredu bogastvo.
Tako so kopali prekope v dobi suženjstva.
(Dalje prihodnjič)
Izhaja L in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 6 din. — Poedina številka 3 din — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Celjske tiskarne v Celju, — Odgovarja uredniški odbor.