Ste v 20.
V Mariboru 19. maja 1892.
Tečaj XXVI.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja >iom za 05 kr.
li.štv
vsak («trtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr.. za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
— Naročnina se pošilja npravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice	Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.,
n. Deležniki tiskovnoga društva dobivajo list brez posebne naročnine.	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Beseda v lastno obrambo.
Dolžnosti nam jc dnes ustreči, jako neljubi dolž-. nosti. Mi se izognemo radi prepirom, kjer je le mogoče in posebej še prepirom na domačih tleh, in lahko rečemo, da smo imeli v tem doslej srečo, če tudi vselej in pri vseli nismo našli priznanja za tO. Tem bolj pa nas je torej prijelo in nemilo nas je osupnilo, ko smo videli, da nas nekateri ljudje ženejo po sili na torišče prepirov." Dne 10. marcija smo naznanili našim bralcem, da se snuje v Ljubljani katoliški shod in v tem smo navedli tudi nekaj uzrokov za-nj, ne da bi hoteli svoje misli komu vriniti ali koga dregniti. In vendar se je to zgodilo ter smo zoper našo voljo dregnili v Leskov grm«, kajti izpod njega sika v Učit,. Tovariši« neka »korenika« ogenj in žveplo zoper nas, češ, da smo napadli novo šolo in nje naprave. Čujte, kaj piše ondi »korenika«.
V slov. listu sem pred kratkim bral iz »Slov. Gospodarja- posnet članek o I. slov. katol. shodu, v katerem je bil tudi ta-le stavek: »Slov. ljudstvo naše uči se rado in bere rado ter je sploh, kakor poje pesem, za uk prebrisane glave , ali kaj, če v šoli, v katero pošilja svoje otroke, ni dobrega duha in če tiči v berilu, ki ga jemlje v roke vsak dan, vsak teden ali vsakih štirinajst dnij, strupa, nejevere, liberalizma? Tacih in jednacih vprašanj stavimo še lahko celo vrsto in o njih se lahko razpravlja na »katoliškem shodu v Ljubljani.«
Da ni dobrega duha v tacih šolah, kjer imamo po 100 in še ječ otrok v jedni sobi, to je istina. To res niso »parfumi!« Tudi logični sklep tega odstavka moramo priznati. Da, gospodine člankar tacih in enačili vprašanj stavite res lahko «še celo vrsto! Kad hi vendar poznal vsaj jedno tako slovensko berilo, namenjeno slov. šolski dedi. v kateri tiči strup, nejevera, liberali-
zem! Naj si bodo v vsakem, — v vsakem oziru sedanje judsko-šolske knjige niso pomanjkljive! Ko bi se bil dotični člankar prej, ko je to napisal, poučil o stvari, sigurno bi — brez namena — kaj tacega ne kvasil v svet! Qui tacet, consentire videtur«. Toliko v pojasnilo, da se ne bo reklo, da ni bilo učitelja, ki bi se i. M oglasil zoper tako pisavo. . .
Tako g. »Korenika«. Kaj rečemo mi na to? Na pivo naše obžaljevanje, če se drznemo ter še imamo slej, kakor prej druge misli »o duh« v šoli«, kakor jih ima g. Korenika« o njem. Ako on ne pozna v šoli duha, kakor tega, ki ga opisuje tako nježno, bodi mu, ali mi in sodimo, da z nami pozna tudi vsaka izpra-ševalna komisija v šoli še duha, ki oživlja vse poučevanje. Ona bi o priliki kake preskušnje pač ne bila zadovoljna z njegovim »duhom«, tudi njemu bi ga ne privoščila ter bi mu torej brž ko ne zaprla vrata v šolo.
/a drugo pa moramo tudi mi priznati »logični sklep njegovega odstavka. V našem članku stoji: Slov. ljudstvo uči se rado in bere rado ter je sploh, kakor poje pesem, »za uk prebrisane glave«, toda kaj pomaga, če v šoli. v katero pošilja svoje otroke, ni ¿lobrega duha in če tiči v berilu, ki ga jemlje v roke vsak dan, vsak teden ali vsacih štirnajst dnij, strupa, nejevere, liberalizma? Gospod »Korenika- pa pristavlja: Rad bi vendar poznal vsaj jedno tako slov. berilo, namenjeno slov. šolski deci, v katerem tiči strupa, nejevere, liberalizma! Kaj ne, bralec, g. Korenika« zna sklepati logično? Za lloga, ali govorimo )ni o šolskih berilih? V našem članku stoji razločno: če tiči v berilu, ki ga jemlje (slov. ljudstvo, torej ne otroci) v roke vsak dan, vsak teden. . . Zatem pa sodimo, da otroci, dokler še so za šolo. ne jemljejo berila le vsak leden ali celo le vsacih štirinajst dnij v roke; če stopijo pa iz šole, tedaj žal, dane storijo tega več, more biti še ne vsacih Štirinajst dnij. Sto na eno stavimo, da tega ne store, otroci, katerim bi bil za učitelja kak Korenika«, mož, ki ne zna vezati osebka
z dopovedkom ter ne pozna berila, kakor k večjemu še svoje šolsko. ()bžaljevanja vredni otroci!
Kar še »kvasi« g. »Korenika« na dalje o šolskih .berilih, ne zadeva nas, kajti mi nismo niti črke pisali o njih, sicer pa menimo, da sam ne ve, kaj je hotel ali kaj je pisal v svojem stavku: Naj si bodo . . . Mi odkrito priznamo, da ne umemo njegovih besedij, ali je more biti pa v njih »logičen sklep« po načinu gosp. »Korenike?« Toliko v pojasnilo, naj ne misli g. »Korenika« ali pa slavno uredništvo »Uč. Tov.«, da tiči poti
»Leskovim grmom« modra — glava.
--—:—
Cerkvene zadeve.
Križev teden.
Zgodovinsko-liturgična črtica,
S ponedeljkom po 5. velikonočni nedelji prične se čas treh dnij odmenjen pokori. Na prvi pogled se nam to dozdeva popolnoma nepričakovan slučaj za velikonočno dobo; ako si ga pa bolj natanko ogledamo, bo-demo našli, da ta naredba ni brez imenitnega ozira na dni, o katerih se obhaja. Kes je sicer, da je Izveličar pred svojim trpljenjem rekel, naj se ne poste prijatelji ženina, dokler je med njimi (Luk. 5, 34), toda nimajo li zadnje ure pred odhodom njegovim v nebesa nekaj tužnega v sebi V Ali mari ne mislimo, kakor je naravno, 5. povelikonočno nedeljo na ono udano in skrilo žalost, ki je težilo srce Matere božje in apostolov? Saj jih je čakala britka izguba Onega, kojega navzočnost jim je bila predčutje nebeškega veselja!
Zdaj pa hočemo povedati, kako in o kateri priliki da se je cerkveno leto v tej dobi z vpeljavo onih treh dnij spopolnilo. Zdi se nam, kakor bi hotela cerkev, leskeča v svitu vstajenja, hipoma povrniti se k žalostnemu postnemu času. Kako se je to zgodilo? Sv. Duh, kateri sv. cerkev v vsem vlada, je hotel, da je neka priprosta galška cerkev začetkom druge polovice 5. stoletja pričela ta impozantni obred, ki se je hitro razširil po vsem katoliškem svetu: vsprejela ga je ona kar naravnost za spopolnitev velikonočno liturgije. Cerkev vienne-ska, ena izmed najimenitnejših in najstarejših cerkva južne Galije, imela je tadaj sv. Mamerla za škofa. Nezgode vsake vrste so bile prišle nad pokrajino, nedavno po Burgundcih zopet osvojeno. Potresi, požari, strašne naravne prikazni prestrašile so prebivalstvo, ki je v njih videlo znamenja jeze božje. Sv. škof je skušal svoje verne^s tem ohrabrili, da jim je dal priliko, k Bogu se zopet vrniti ter pravičnosti njegovi zadostiti. Zaukazal je toraj tri spravne dni, o katerih naj bi verniki spokorna dela opravljali in psalme prepevajoč obhode prirejali. V ta namen izbral je škof vienne-ski tri dni pred vnebohodom Gospodovim in tako položil temelj važni uredbi ne sluteč, da jo bode polagoma vsprejel ves katoliški svet.
Kakor je naravno, poprijela se je je najprej Galija. Sv. Alcimus Avitus, ki je bil blizo neposredni naslednik sv. Mamersa na škofovskem stolu vienne-skem, spričuje, da so bili prošnji obhodi v tej cerkvi za njegovega časa že popolnoma v navadi. Sv. Cezarij arles-ski v začetku 0. stoletja govori o njih; kakor o že daleč razširjenem običaji. S lom izrazom zaznamoval je vsaj oni del Galije, ki je bil tadaj pod oblastjo zahodnih Gotov. Jasno je pa tudi, da se Galija ni obotavljala vsprejeti to pobožno navado, če prebiramo kanone, ki jih je o tej stvari dal prvi zbor orlejanski I. 514.; in znano je, da so se tega
zbora udeležile vso pokrajine, katere so priznavalo vlado Klodvigovo. Določbe orleanskega zboru glede prošnjili dni pričajo o veliki važnosti, ki se je že takrat pri-pisavala li naredbi. Ne le, da so jo zaukazalo to In dni zdržati se mesnih jedi, marveč jo hit zapovedan rodni in pravi post. Določilo so jo (udi, da naj so službujoči dela oproste in so jim tako prilika tla udeleževati so dolgotrajnih funkcij, katere so le tri dni skoro popolnem izpolnjevale. Lota 507. potrdil jo tudi zbor tourski dolžnost postiti se imenovano tri dni; dolžnosl praznovati o njih pa se pripoznanonia nahaja še v kapitulanjih Karola Velikega in Karola Golega.
Glavni obred cerkva galškili o teh treh dneh bili so začetkom slovesni obhodi, pri katerih so so prepevale prošnje pesmi. Imenovali so jih procesijo po besedi pro-cedere, dalje hoditi, ker so hodili od kraja do kraja. Sv. Cezarij Arles-ski poroča, da so to procesije prcšnjega tedna trajale po celih šest ur, tako da so duhovščino, kadar se je vsled dolgotrajnega petja utrujena čutila, namestovali ženski zbori toliko časa, da so cerkveni služabniki zopet k sapi prišli. Lote iz običajev galškili cerkva stare dobe posneto podrobnosti naj bi si tudi oni zapomnili, kateri bi dandanes radi videli, da se daljše procesije zabranijo, češ da so taka bogoslužna opravila, trajajoča velik del dneva, že sama ob sebi zloraba.
(Konec prih.)
Božja pot na Sv. Višarje.
Slovenci potujejo radi na božjo pot na Sv. Višarje in sicer na dan po vnebohodu Kristusovem, zaloraj sto romarji tudi letos povabljeni, da bi so vas v obilnem številu pri Materi božji v 1'etrovčah zlualo v potok, kakor je že stara navada, po vnebohodu Kristusovem. Letos pride tudi vodja iz Kranjskega po imenu Janez Vehar. On vam je že starim romarjem tako znan, drugo leto se jo le pri Sv. Joštu na Kranjskem pridružil. Ta vas bo pa letos peljal od Matere božjo Potrovške po Kranjskem na Sv. Višarje in po Koroškem nazaj do Sv. Frančiška v lepem zgledu. Vsak se naj toga veseli, ker tam lahko Marijo časti.	A. S.
Katelieti na ljudskih šolah imajo pravico udeležili se okrajnih učiteljskih konferencij, S 4 vis. niini-sterijalnega ukaza, dno 8. maja 1872. Državni zakonik, štv. (¡8, ter se posluževati okrajnih učiteljskih knjižnic (vis. ministerial. ukaz, dno 15. dec. 1871 štev. 1802) Istotako je katehet ud krajnih učit. konferencij na podlagi 37 44 in 40 šolskega in naučnega reda, dne 20. avgusta 1870 štv. 7648 ter vis. minist. ukaza, dno 15. maja 1880 štv. 7766. Sicer pa je katehet, se ve, da le v rečeh šolskega reda se tikajočih rečeh, podred-jen šolskim oblastvom, § 7. postave dne 20. junija 1872: državni zakonik štv. 86 in vis. minist. odredba dno 14. januvarija 1878 štv. 12.682.	F. S. Š.
Mili darovi za družbo vcdnega češčenja:
Sv. Jurij na južni žel. 23 II. 04 ki'., Trbonje 5 II. 50 kr., Dramlje 5 II., Sv. Barbara v Halozah 3 fl., Zavrče 2 11., Zgornja Ponkva 2 11., Vurberg 5 II. 83 kr.. Kostrivnica 8 fl. 50 kr., Sv. Florijan na Boču 4 11. 13 kr.
Gospodarske stvari.
Kaj nas uči narava
(DSlje.)
V drugem slučaju imamo tudi nerodovilo, slabo drevo, katero bi nam zamoglo lepe krajcarje donašati.
Potrudimo se toraj za te krajcarje in vprašajmo, kaj hoče. Ako slabo raste, okopajmo ga najbolje na jesen. Da je okopavanje v tem času najbolje, povedalo narn bode drevo samo. Posebno ako je drevo še mlado, poglejmo dalnji vzrok njega slabosti, vsled preglobokega stanja, kopajmo tikoma pri deblu, dokler pridemo do korenin. Pri tem bodemo videli, da-li mu je pregloboko sajenje škodilo. Vsak dan nam pri naših sprehodih kličejo razna presajena drevesa: Glej me bedno, pregloboko sem sajeno in vsled tega ne morem vživati življenja, moji hranitelji so globoko v zemlji, kamor ne more ni zrak, ni toplota, radi tega me ne morejo hraniti in jaz vsled tega slabotno hiram.
Kmetovalec, kateri me je vsadil zahteva od mene o bili plod, a kako mu naj siromače rodim, ko jedva svoje revno truplo varujem trohnelosti s težavo! Toda kljubu temu dovolj ginljivenm molkovanju ostaja kmetovalec trdosrčen ter še nadalje pri sajenji dreva pazi na to, da ga, kolikor mogoče, globoko v zemljo zakopa, češ, da se korenine ne vsušijo. Poglejmo pa drevesce, katero je v primerno veliko jamo zasajeno in sicer tako, da pridejo korenine ravno do površja zemlje, akoravno tudi njih gornji del še nekoliko ven gleda, kako se to šopiri v polni moči življenja! Gosto, temno-zeleno listje, dolge mladike itd. vse to so nam priče njega vgod-nosli. Poslušajm'o toraj naravo in vbogajino jo, saj je v naš prid!
Ako je stareje drevo, sploh ako je sicer pravilno sajeno, stavimo naprej vprašanja, kaj mu manjka? Poskusimo z gnojeni. Jzkopljimo ne tikoma debla, temveč tako daleč, kakor njega vejo segajo, po čevelj globoke jame po 1 m. eno od druge ali še bolje, cele jarke, ter nasipajino v te dobro podelanega govejskega gnoja ali komposta, mešanega gnoja, kateremu je tudi dobro pepela, koščene moke in druge take tvari primešati. Očistimo mu tudi, kakor smo prej opisali, njegovo krono. Če je že preveč slabo in se počne že v vrhih sušiti in v osnovi vej vodene poganke odganjati, potem ga še pomladimo, to je, vse veje odžagajmo primeroma kratko. Potem bode, kakor prerojeno. Počelo bode krepko odganjati, cvetne pope nastavljati in roditi debel in obil plod. Na taka vprašanja dobimo golov, nam jako ljub odgovor.
Večkrat se jezimo nad gosenice, kalere nam listje dreves objedo ali nam cvetje nabadajo, ali katere nam sadje kvarijo itd. Večkrat postane plod celega leta ali pa tudi celo drevo njih žrtva. Posvetujmo se tedaj z naravo, kaj storili, da se varujemo škode, katera nam včasi lepe svote požre. Pojdimo v sadunosnik! Tam vidimo posebno v rogovilah vej v tkanini podobni paj-čevini mnogobrojno število v zimskem času ali o slabem vremenu združenih gosenic. Take vidimo večkrat tudi po mejah in grmovji, na glogu in družili rastlinah. Ako toraj vzamemo šop slame ter vsa taka gnjezda opa-limo (na visocih vejah jih zamoremo najpriprosteje na kol navezanim gorečim šopom slame), bomo na tisoče in tisoče tacih naših neprijateljev vničili. Glejmo naprej. Tu in tam vidimo okoli kake vejice v podobi prstana položena jajčka velicega škodljivca prsteničarja Če ta jajca opazujemo, videli bodemo na pomlad, da iz njih (v vsakem prstanu jih je okoli dve sto) izlezejo gosenice, katere nam s svojo požrešnostjo mnogo škodujejo. Vni-čujmo toraj tudi te, kjer in kadar jih opazimo. Poglejmo pod mah, pod staro lubad. Tu bodemo videli jajca, bore uši in celo hrošče, kateri preziumj'ejo na leni varnem mestu. Ako na dalje opazujemo, videli bodemo, da ti zimski zaspanci z našim drevjem na pomlad in po leti pogubonosno gospodarijo. Zakaj pa puščamo laki nesnagi tako prijetna zavetišča! Ostrgajmo mah, staro lubad in sežgijmo ga, deblo in veje pa z apnom pobe-
limo. S tem uničimo obilo ničvrednežev in si ohranimo obilo sadja. Poglejmo natančneje zemljo. Tudi tu najdemo mnogo jajc, ličink itd. prezimovati. Prekopljimo na jesen zemljo in pustimo jo v grudah čez zimo ležati, s tem bodemo zopet obilo škodljivcev, kateri zmrznejo, vselej vničili.	(Konec prih.)
Sejinovi. Dne 22. maja v Loki. Dne 23. maja v Cmureku in Olimji. Dne 24. maja v Šent-.Iuriji v slov. goricah.
Dopisi.
I/. Lehna. (Srečna zmaga.) Nismo pričakovali tako hudega boja, kakoršnega smo 5. t. m. prestali. Ne samo domači tudi tuji sovražniki so nas napadli; bilo jih je vse črno ter bali se je, da ne bode, kamor je sovražna noga stopila, trava rastla. Cele tri dni pred volilvijo so letali, kakor divje zveri od volilca do vo-lilca, obetaje mu marsikaj dobrega za želodec, če tudi stotak stane. Kjer to ni potegnilo, pomagali so si z lažmi ter so zdanji obe. urad črnili, to pa bo za-nje še slabe nasledke imelo. Najhujši agitatorji so pa bili nekateri tržani, kar zelo obžalujemo. Neki barusasti oštarijaš je bezgal po občini, da je obnemogel; ena noga ga je celo zapustila. Raztrgana nogavica je nogo ožulila in prisiljen je bil si pri nas boljšo, celo nogavico izposoditi. Siromak, drugokrat raje doma ostani, delaj in priskrbi si boljših nogavic, da boš vsaj pri nogah bolj čeden, kakor si pri glavi! Priden si bil, na cesti si napadel naše volilce, a dobro vemo, da se že kesaš, kajti tvoj trud ne bo plačan. Tvoja sreča, da nisi dobil voznika, s katerim si mislil naše volilce nagleje obiskati; tako si se vsaj škode obranil, tudi voz bi ti ne bil pomagal. Ravno s takim slabim vspehom je tvoj velik tovariš podpihoval. Dobro, da si ni nosa pobil. Revež je v zapuščeni bajti trepetaje čakal, kakšen konec da bode volitev in njegov agent mu je pridno novice donašal, ali te so čem dalje, tem žalostneje glasile. Rad bi jo bil po zgubljeni vojski tihoma pobrisal a nja velikost ni tega dopustila. Vse so ti šuntarji seboj prignali, kar je še le pol živega bilo; kar pa ni iti moglo, so prinesli. Celo nekega hlapca so seboj pripeljali in tujega kramarja so nam hoteli kot volilca vsiliti. Sila kolesa tare. Če je pravih volilcev premalo, tudi hlapci veljajo, da je le večje število. Kakšne nasledke pa je njih velik trud imel? Slabe: sramoto in škodo. Do dobrega smo jih naklestili. Sijajnejše še Lehen ni zmagal. Izvoljeni so bili naši odborniki. Nasprotniki naj si 5. maj dobro zapomnijo; ako ne, jim bomo še večkrat pete nabrusili I'tuji hujskači pa si tudi zapomnite pregovor: »Kdor drugemu jamo koplje, sam va-njo pade«. »Kjer te ne srbi, tam se ne čohaj«. Lehničani pa, kateri ste se zvesto držali našega gesla: »svoji k svojim« in ste tako možato in krepko odbijali sovražne napade, lepa hvala vam! Da nismo popolnoma zmagali, so krivi samo nekateri domači, boječi zajci, kateri so se sovražnega rožljanja vstrašili ter doma ostali misleč: sovražnik nas bo itak pohrustal. Upajmo pa, da bodo tudi izostali prihodnjič možje. Strah ima veliko moč.
Od Sv. Marjete poleg Rimskih toplic. (Slovo.) Vsi farani otožno naznanjamo, da so nas preblagi č. g. župnik Kdvard .lanžek zapustili ter so se preselili v drugi kraj. Zelo, zelo težko nam je pri srcu, ker vemo, kaj smo ž njimi zgubili. Bih so naš vedno skrbni dušni pastir, ljubili so nas prav po očetovsko. Goreče so opravljali službo božjo; njih beseda božja je globoko segala v srce poslušalcev. Porok temu je, da je bila cerkev na
dan slovesa čisto natlačena ljudij, tudi iz drugih fara. Tudi ob navadnih nedeljah je bila v časih vsa polna. Vselej so zvesto in na tanko svoje duhovske dolžnosti spolnjevali. Postavili so nam lepo cerkvico Matere božje Lurške na prijaznem holmci. Dali so popraviti farno cerkev in preskrbeli so veliko cerkvene oprave. S tem so si ohranili pri nas nezbrisljivi spomin. Vedno so bih pripravljeni ljudem postreči v spovednici, kakor tudi bolnikom s sveto popotnico. V kratkem, bili so za vsako reč pripravni in sposobni. S hvaležnim srcem se jih bodemo spominjali, posebno v molitvi, da bi jim ljubi Rog dal -srečno, v zdravju in v zadovoljnosti še mnogo let živeti na svojem novem mestu v blagor svojih žup-Ijanov.	z.
Iz Noveštifte pri Gornjemgradu. (Železnic a.) Posestnica Frančiška Potočnik iz Noveštifte je dne 1. majnika t. 1. hoteč obiskati svojo žlahto v Trbovljah, peljala se s Kamnika čez Ljubljano v Trbovlje. Po Kranjskem so imena vseh kolodvorov po dotičnih prevodnikih klicali v nemškem in slovenskem jeziku. Dotični vlak doSpe na Štajarsko do Trbovelj, dozdeva pa se popotnikom, da so že v blaženem »rajhu vsled dobro znanih naredeb dotičnih višjih železniških gosposk, ker prevodniki kličejo počenši na Štajarskem le nemška imena dotičnih kolodvorov. Vsled tega se je zgoraj omenjena, ko je čula ime »Trifail«, peljala naprej, ker dotič-nega nemškega imena ni razumela, do prihodnjega kolodvora, kjer bi bila skoraj, ako se dotičnim gospodom ne bi bila, sicer dostojno, a vendar po robu postavila, kazen plačala, tokrat pa so ji jo odpustili. Takšni dogodki naj se na slovenskem Štajarskem pobirajo in objavljajo, da bode vsled tega dotične gosposke^ prisiljene, kakor na Kranjskem, jednako tudi na slov. Štajarskem pri železnicah ljudstvu razumljiva imena javljati.
1/ Gotovelj. (D r u g o pojasnil o.) O ubogi Voj-niški »Francelj«, skoraj se mi že smili: čudim se,, kako hoče še med nami, njemu nestrpnimi Slovenci bivati, llzrok temu je že Vojniški dopisnik zadnjič njemu samemu tiho na uho povedal; po naključji pa .je tudi na moje uho prišlo, jaz pa danes kar očito povem, da še ima slovenski »groš« tudi pri nemčurjih, tofaj tudi pri »Franceljnu« veljavo. In tega, ki tudi rad naše žuljave »groše- sprejema, radi bi se že narodni Vojničani od-križali, napredni Zalčani pa ga nečejo svojim rojakom pripoznati in radi bi ga vrlim (iotovljanom podvrgli. Za to kukavico njim pa nikakor nismo hvaležni. Pripome1 njam toraj zadnjemu dopisu iz Žalca, da rojstni dom »Franceljna« pač ni naša vas, temveč stoji v redu hiš Žalskega trga. In če ravno spada k občini in fari Go-tovlje, vendar senca Žalskega zvonika njegovo domovje senči. Poleg tega pa se njegova rodbina že od nekdaj bolj s tržani nego z vaščani druži. »Franceljna« toraj tudi mi ne maramo. S ponosom pa povem, da imamo (lotovljani mnogo odličnih rojakov, zvestih sinov matere slovenske, ki pa so vsi na čast milemu narodu in blagor domovini. Toliko za danes.
—*------
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Minister za državne finance, dr. Steinbaeh, je v soboto predložil v drž. zboru šestero načrtov za postave, po katerih se naj vravna nova, kronska veljava denarja. Njegove predloge dobi sedaj posebni odsek v pregledovanje in potem še le pridejo v posvetovanje v državnem zboru. Če v njem obveljajo, dobimo potem z novim letom nove denarje, dosedanji
pa še ostanejo tudi naprej nekaj časa v polni veljavi. Računanje z novim denarjem ne bode težko, ker je »krona« ravno za polovico manjša, kakor sedanji goldinar, po njej pa se ravna ves denar, kar ga dobimo.
Češko. V Pragi so imeli v ponedeljek Mladočehi ljudski shod in vsprejela se je med drugim resolucija, naj stopijo mladočeski poslanci s staročeškimi in vele-posestnimi v dogovore, da se izpelje češko deželno pravo. Ni verjeti, da bode iz tacih dogovorov kaj, ker so mlado-češki poslanci bolj kričači, kakor pa možje, katerim je v resnici kaj za koristi dežele.
Št ajarsko. Zadnjo nedeljo je preteklo ravno 77 let, odkar je oživela štajarska hranilnica. Začela je svoje delo, ko še ni imela celih 3 jezer denarja, sedaj ga ima pa milijarde. Resnica, iz malega raste veliko, če so razmere ugodne. — Okr. glavarstvo (iraške »Okolice« je odredilo, da župani v poletnem času ne smejo privoliti javnih plesov v oštarijah, ker so na škodo kmetovalcem. Enak ukaz bi bil tudi drugod na mestu.
Koroško. Povelje ministra za domobranstvo, ki določi, da v koroškem pešpolku slovenščina ne velja več za drugi deželni jezik, je napravilo slov. Korošcem precej nevolje. kajti tako povelje ne stoji na pravi podlagi in v resnicu ni prav verjetno, da je v celem polku le ono pičlo število slov. vojakov, kakor se jih računi v ministrovem povelji. Če pa nekateri znajo tudi nemški, zato pa pač slov.-ljudstvo ne zasluži kazni. Sedaj je končno dolžan občinski urad v Celovci, da vsprejema slov. vloge, naj že je ljubo ali neljubo gospodi, ki se sedi v tem uradu.
Kranjsko, .lavni shod Slov. društva v Ljubljani je imel zadnjo nedeljo posebno srečo v tem, ko je deželna vlada prepovedala, da ne sme razpravljati o glasovanji nekaterih slov. poslancev glede na obtožbo pravosodnjega ministra. Vsled tega je prišlo več radovednih ljudij k shodu a ne vemo, če so z njega odšli veseli, kajti če smemo verjeti poročilu »SI. N.«, bile so na shodu precej »robate razprave«. — Zaveza slov. učiteljev ima letos svoje zborovanje v Kranji in bode sicer, če ostane pri sedanji dobočbi, to zborovanje o binkoštih. - Po nekaterih krajih, izlasti okoli Planine, je napravila povodenj veliko škode na travnikih in njivah.
Primorsko. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici skrbi prav lepo za otroška vrtca< v Pevmi in Podgori; va-nje hodi največ otrok tamošnjih slov. de-lalcev in sla torej »vrtca v resnici velika dobrota zanje. — Slov. stariši v (lorici so vložili na novo in sedaj do ministerstva prošnjo za slov. ljudsko šolo. Otrok za slov. šolo bilo bi 437 in to število se nategne celo lahko na 600, ako se pridružijo še rodbine, ki niso prišle podpisat prošnje.
Tržaško. Novo parobrodno društvo začne v kratkem svojo vožnjo iz Trsta po sredozemskem morji gori do Londona. Na ladijah tega društva izvaža, se lahko tudi sveže sadje in je to tudi za naše kraje važno. — V okolici Trsta imajo več slov. pevskih društev in v njih je, kakor se poroča, doslej precej veselo, rodoljubno življenje. Pevska društ va so jako važna v narodnem boji.
Hrvaško. Samo 14 dnij še in po cele.j deželi bodo volitve v sabor gotove. Volilcev je 49.768 in kakor se kaže, zmaga gotovo narodna stranka« t. j. stranka, ki hodi skozi drn in strn z ogersko vlado: žal, da je to največkrat na škodo hrv. ljudstvu.
Ogersko. V torek je umrl Jurij Klapka: mož je stal v letu 1848 na strani Kossutha ali tudi leta 1866 je bil k redu zvezati se s prusko armado. Madjarom pa bode še brž vendar-le ostal v »blagem opominu!« — Vlada še ni našla naslednika pok. Rarossu; posle mi-
nislra za trgovino je prevzel minister dr. Weckerle, dokler se ne najde pravi mož za-nje.
Vunanje države.
Rim. Sv. oče Leon XIII. so katoliškim škofom v Ameriki naročili iz nova, naj delajo na to, da bode v vsaki župniji vsaj ena ljudska šola. v kateri se poučuje vse na verski, -katoliški podlagi.
Italijansko. Novo ministerstvo je rojeno, toda če bode srečno, ne upamo si reči. Crispi mu je bil za »babico« in to brž ni -dobra zvezda«. Ministerstvu je nek (iiolitti na čelu: ime bode torej za-nj »ministerstvo (iiolitti . Sedanja večina v državnem zboru temu ministerstvu ni po vsem prijazna in tako utegne priti do novih volitev.
Francosko. Sedanja vlada nima sreče razven v rečeh, za katere plača moževe, ki ji pojó potem hvalo v listih in zborih, češ, da bolje vlade še v republiki ni bilo, kakor je sedanja. Z a nekaj časa ji to že pomaga, vendar pa bode tem večje gorje, ako ljudstvo izprevidi, da je vladi le za molzno kravo . — Odkar se je polegel strah pred dinamitardi, začenja vlada na novo stiskati katoliške škofe ter jim jemlje dohodke, kjer le more. K sreči pa je ljudstvo še dobro in zato se nabere k malu toliko denarja za škofe, kolikor jim ga vlade odtegne po krivem.
Angleško, (¡ovori s'e. da razpusti vlada vendar-le državni zbor, predno mu izteče doba. Vlada pa stori to, ker upa, da še tako najlažje zmaga nje stranka. Nasprotna stranka še ni pripravljena za volitve in vsled tega je zmaga za vlado za veliko lažja.
Nemško. Na pruskih srednjih šolah, posebno latinskih, obstoji na tihem več dijaških društev, ki so mladini jako škodljiva. Naučni minister, dr. Rosse .je ukazal sedaj zatreti taka društva in dijake, ki so pri taeili društvih, ostro kaznovati. Za vojaštvo bode v Nemčiji za prihodnje .jim pri 60 milj. več šteti, kakor doslej. Ljubi Rog, kako daleč še pridemo v oboroženem miru !*
Rusko. Minister za vunanje zadeve utegne postati grof Šuvalov; sedaj je poslanik v Rerolinu in je mož sploh na glasu, da drži na Nemce veliko. Fran-eozje ga potem ne bodo veseli, kajti francoska in ruska zveza splavl.je jim potem prav gotovo po vodi.
liolgarsko. Da ruska vlada noče pripoznati sedanjega kneza Ferdinanda, to boli bolgarsko ljudstvo in je sploh na škodo mladi kneževini, vendar pa ni upanja, da se car keda.j še premisli na bolje.
Turško. Po Carigradu se je "raznesla govorica, da je sultan nevarno zbolel. To je sicer mogoče, ali kdor pozna turške šege, ne verjame prav na to bolezen, najbrž je le kaka stranka, sultanu nasprotna, dobila krmilo vlade v roke, a sultan ji ne mara biti »pokorni sluga«, zato pa mora — vsaj po govorici - biti bolan. Kaj pa je resnica, tega ne izvemo lahko kedaj.
Grško. Pri volitvah hodi za sedanjo vlado slabo, celo ministri so propadli na nekaterih krajih. Nasproti pa so prejšnji ministri zmagali celo v glavnem mestu, v Atenah. Nova vlada bode gotova vsa v rokah Triku-pisovih.
Afrika. Na Kongu so bili neki angleški protestante krivi tistih pomorov, o katerih smo nedavno go-vorili. Najbrž pa se je pretiralo, vsaj gledé na število umorjenih domačih prebivalcev.
Amerika. Da so sklenili pri razstavi v Chicagu imeti jo tudi v nedeljo odprto, zamrzelo je domačim ljudem in zato ugovarjajo na vse sile zoper ta sklep. Najbrž pa torej razstava ne bode v nedeljo odprta. Kaj pa je v nedeljo pri nas, na starem svetu, vse odprto, dopuščeno!
Za poduk in kratek čas.
Spomini iz jutrovih dežel.
Piše F. Šegula.
III. Sprehod po Aleksandriji.
Stanoval sem v krasnem hotelu »Abbat«.*) Hotel sem si ogledati mesto. Trg pred hfjtMoin oblega cela truma gonjačev s svojimi osli ter je za 1, 2, 3 piastre (desetice) ponujajo v porabo tujcem in domačim, liolje oblečenega človeka ne puste iz lahka hoditi peš. In kako ti vsaki hvali svojo robo v vseh jezikih! Če misli, da si Nemec, vpije ti na uho: »Gute Isel . . . Rism rek-Isel!« — reči hoče, da je njegov >izel- najbolji, uzor vse popolnosti. Poskusimo ga. Kako je šlo, rajši ne povprašujte. Lepo, čisto novo je predmestje MahmucUje. Za časa ustaje Arabi-paše (1882) je to predmestje pogorelo do tal. Pisali so časniki onih dnij, da so ga užgali Angleži z bombardovanjem, - a priče iz onih dob še trdijo, da ga je užgal sam pomagač Arabije v, Daud-paša. Ta bil je pozneje ustreljen na arabskem mirodvoru. Skoz borno predmestje Karmus pridem na arabski mi-rodvor. Tu stoji velikanski kameneni steber, Pompejev imenovan. Tu je tudi vhod, kakor bi lezel v ozki vodnjak. vhod v slarokristjanske katakombe. Odtod pelje lepa cesta kako uro daleč, na desni velikikanski vodotok. ki iz Nila preskrbuje mesto z vodo, pač blatno in nesnažno vodo, na levi pa se vrsti palača za palačo, vrt za vrtom. Najlepša palača-je ona kediveja (kralja), najlepši vrl oni Antoniadis-a, bogatega Grka. Domov se vračajoč obiščem velikansko katoliško pokopališče. Na ednem nagrobnih spominkov opazil sem v kamen vsekana znamenja — prostozidarska. Katoličanov šteje Aleksandrija okolu 40.000.
IV. Mestno življenje v Aleksandriji.
Ko se je tujec nekoliko z mestom seznanil, zanimajo ga vse malenkosti in cele ure iz ulice v ulico po časi se sprehajajočemu mu ne bode nikdar dolg čas. Če je utrujen ali žejen, pa si vsede v gostilno, če jo ve najti, in se okrepča z dobrim štajarskim **) pivom (Gotzovim).
Na ulici zunaj pa je strašen vrišč. Posebno hudo je v bazarjih, t. .j. onih ulicah, kjer so prodajalnice. Prodajalci vsake vrste, z robo v roki ali na glavi, prodajalci sadja, vode kričijo neznosno in hvalijo svojo robo. Angleški vojaki v rudečih suknjah, mornarji, izklicevalci raznili novin, trgovci, nosci s težko robo na hrbtu, do očij zavite žene, ostudne Evropejke, ljudje črne, bele, vsake kože, vseh jezikov, razne noše. zmes zopet težke gare, osli, jezdeci na konjih, vozniki, krasni vozovi mogotcev, pred katerimi brzonog dirja krasen mladi zamorec z dolgo palico-trstiko prostor delaje predhodnik***), vse, vse rije drug za drugim. Naprej priti .je težavno, še težavniše brez hibe, brez prepira. Navzdol moraš gledati. pot je polna smrdljivih rečij. Ali ne pozabi gledati naprej, in nazaj in na obe strani, da se skozi pririješ. In razumeti moraš besede uljudnega Arabljana: riglak! (pazi na nogo), daherak! (pazi na hrbet), jeminak! (pazi na desno), šemelek! (pazi na levo), ,ja sidi! (pazi, gospod). Če pa je nagovorjeni kaki ubogi črnuh, se mu
*) Imenovan „Aliliat" pač na čast tedanjemu prestolonasledniku „kronpriucu" Vbbatu, ki je kakor znano, letos postal kralj na Egiptovskem.
**) V hotelu Abbat bilo je ponujeno na ,jedilni karti" „šta-jarsko jabelko", edno po dva pijastra (20 Ur.) Naročil sem si ga po obedu A kaj je bilo V Okusno v židan papir zavit črviv in droben mašanekar, kakor še lepši rasejo pri nas pri Sv. Duhu.
***) Od te navade vzeta je prilika o predhodniku Jezusovem, svetem Janezu K.
Se pri vrže: ibn-el-ke!b! (pasji sin), ibn-el-harem! (grešni -sin). V obče je pa opominj že — prepozno!
(Dalje prih.)
Sinešnica. »Kaj pa«, vpraša kmet v mestu, kaj pa hité ljudje tani-le tako na kupe?« — Oj«, odgovori, mu na to mestni gospodič, krava je jajce znesla . »Tako?« zategne kmet, »tako? Človek bi tega ne verjel, ko bi mu ne pravil tega osel«.
Razne stvari.
(Najvišje dovoljenje.) Kolikor se sliši, dovolil je svit ti cesar, da se začne delo za železnico iz Poličan gori v Konjice. Po takem utegne iz te železnice ven-dar-le postati resnica, delo o daje pa šlajarski deželni odbor in mi opozorimo na to, da ne bode zopet na nji, kakor v Savinjski dolini, vse nemško.
(Stolni prošt.) V četrtek o 9. uri zvečer so umrli preč. g. Jurij Matijašič, prošt stolne cerkve in zlatomašnik v Mariboru. V soboto je bil slovesen pogreb in so mil. knezoškof opravili mrtvaške obrede na domu in v stolni cerkvi, potem pa so preč. g. stolni dekan, m.sg. Ignacij Orožen vodili sprevod na mestno pokopališče. Sprevoda se jo vdeležilo nad 50 duhovnikov in ogromno število ljudstva iz mesta in okolice. Če bode mogoče, pa še ižpregovorimo o blagem pokojniku kedaj več na drugem mestu.
(Kmetijstvo.) Društvo Kmetovalec v Gotov-Ijah imelo bo v nedeljo, dne 29. maja ob 3. uri popoldne svoj VII. občni zbor s prav zanimivim vsporedoin. Med drugim govoril bode znani strokovnjak g. učitelj Toni. Grah o kmetijstvu. Zborovanje bode kratkočasil domači moški in mešani pevski zbor. Vrstile se bodo tudi deklamacije. K obilni vdeležbi najuljudneje vabi
Odbor. •
(Svečanost.) Pri Sv. Juriji na Sčavnici je pretočeno nedeljo, dne 15. majnika bila pri Sv. Duhu podružnica, župnije Sv. Jurija na Sčavnici izvanredna svečanost. Trije novi zvonovi so se spravili v stolp; tehtajo 2017 klg., 642 5 klg., 264 klg. Natančneji dopis sledi.
(Vabilo.) V nedelje, t. j. dne 22. majnika se bode na Ponikvi po večera icah v gostilni Podgoršekovi Bralno društvo- osnovalo K prav obilni udeležbi. vabi
Začasni odbor.
(V C i r ko vi ca h) na Dravskem polji ne bode dne 31. maja, kakor je po navadi, sejma in sicer zato ne, ker bode isti dan sv. birma. Le-ta sejem torej odpade-za to leto.
(Volitev.) Za župana v Gornjemgradu je izvoljen g. Ivan Hren, za svetovalca pa g. dr. Ivan Šlander in g. Franjo Pinter.
(Volitve) v Šmariji pri Jelšah je e. kr. namest-nija v Gradbi ovrgla in bode torej novih volitev treba. Ovrgla se je volitev na voljo dosedanjega župana J. Loschnigga, želimo pa, da bi njemu nove volitve ne bile po volji.
(Iz Vojnika) piše se nam ta-le novica: Dne 16. maja smo imeli sejem in bilo je na njem dosti obiskovalcev. Še celo g, dr. VVagner, e. kr. okr. glavar v Gelji, je prišel, toda ne kupovat, ampak iskat nemških otrok za novo nemško šolo. Potreba je neki velika, a ne vemo, ali že bolj nemške šole ali nemških otrok.
(Občinske doklade) so. v nekaterih občinah jako visoke in žal, da tudi v slovenskih. V Rogaškem okraji n. pr. imajo 100"doklade občine v Hočicah, Nadolah in Zitalah; 75% pa v Črmožišah.
(Vojaštvo.) Mladeničev, ki pridejo na odrajto-vanje, sposobnih je za pod puško na slov. delu naše dežele 29°;u, na srednjem delu Le dežele še 22 in na gorenjem delu samo 21"/,,. Kaj ne, da so vam torej nemški mladeniči korenjaki?
(Danka Slavij a ) prosi nas, naj objavimo, da je g. Pavel Simon slej, kakor prej nje zastopnik v Mariboru, g. Henrik Sevar pa je potovalni -agent za Mariborsko okolico.
(Nesreča.) Dne 11. majnika so v Ljubnici poleg Vitanja postavljali neko uto. Med tem pa se je uta podrla ter se je zvrnil eden steber tako nesrečno na 60-letnega Jurija Kosa, da je ta kmalu izdihnil svojo dušo.
(Promet.) Vitanjska posojilnica je imela v prvem četrtletji 1K92 vsega prometa za 35.224 gld. 16 kr. To je jako lepo znamenje za to, ima slov. ljudstvo zaupanje do nje in to lahko, saj .je posojilnica v dobrih, poštenih rokah. Pri njej ne išče nihče dobička.
(Spomlad.) Sadno drevje, posebno jabelke, kaj krasno cvete, kakor se nam piše iz Vitanja, po ondašnji okolici in je torej upanje, da bode tudi pobirati kaj z njega.
(Zaklad.) V Gelji je našel bojda nek trgovec pri prezidavanji hiše precej veliko posodo polno cekinov. Vredni so kacih 12.000 gld. Tagespost« pravi, da je dal srečni trgovec že 1000 gld. mestnim ubožcem, nam pa se prav zato dozdeva, da težko, če je kaj resnice na tem zakladu.
(Najd ič.) V gozdu Hraščica- blizo Središča so našli zadnjo soboto deklico 5 do (i let staro, čisto samo. Deklica je že brž več dnij tavala po gozdu, kajti bila je strašno izstradana. Kdo in' kje so nje stariši, ne more povedati, kliče pa v enomer: mama!
(Samomor.) V nedeljo je skočil v Trstu uradnik K. Sirovič iz tretjega nadstropja in v tem je padel na mornarja K. Udoviča ter ga je podrl na tla, da .ji; obležal. Sirovič je umrl. Udovič pa bode še brž ozdravel.
(Otrok) je dne 8. maja vtonil v gnojišči v Dolgem vrhu, župnije Poltčane, Juriju Kohnetu v tem, ko .je mati ga pustila za malo časa na dvorišči. Nesrečna mati pa bode še zato imela sitnobe pri c. kr. okr: sodil ij i v Gelji.
(Zaprli) so na Dunaji dacarja Roman Hezjak, ki jo je potegnil iz Ribnice na Pohorji, v tem pa odnesel tudi denarja za blizo 400 gld.. ne da bi imel pravice do njega.
(Skaza.) V Arniei nižje Gradca je v unem ledn« povrgla krava tele, sicer zdravo, toda poleg navadnih štirih nog ima še rra hrbtišči izrastek, debeli grči po-poben, iz katerega visi dvoje nog. No za pleme pa ga menimo, da ne pustijo.
(Sulverein.) V Mariboru se ljudje nič kaj ne ogrevajo za nemški šulverein, kajti moška podružnica šteje letos za 34, ženska pa za 26 udov manj, kakor lani. Kar pa je še udov v teh podružnicah, vsi so blizo iz drugod ali pa niso - Nemci.
(Umrl) je v Krškem ob Savi g. Josip Zener, dijak zdravilstva v 23. letu svojega nade polnega življenja. Pokojnik je bil jako nadarjen in spoštovan med svojimi tovariši in znanci. Podlegel je plučni bolezni. Bodi mu domača žemljica lahka!
(Dedič) išče se za zapuščino Petra Zagoršek. Le-ta je bil lončar in je umrl dne 5. maja v Gelji, star 72 let. Prej ,je živel dalje časa na 1'tuji, v Mariboru pa živi še bojda njegova sestra, žena nccega čevljanja.
I ¿oterijue števillic.
Trst 14. maja 1892:	2, 17, 74, 35, 52
Line » »	38, 39, 11, 26, 6
| Protin, i j revma,
trganje po udih, izpadanje lasov, uhro-menje, bolezni v želodci in živcih se ne
odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim Loiijiihotn. kateri se j je poskusil kot najboljše duha in telo j okrepčajoče in čudne delujoče zdravilo. Steklenica I II. tO Ur. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri	14 15
Kriiriliklii llrrtl.
graščaku v Goliču pri Konjicah.
I Vi poročam svojo dobro i/.kuš;ino kotlovino, znotraj ko-sitci rr
Viikimm
jieronospora - Ijrizgalaice,
komad g 1 «» jal Kdor vzame G komadoy, dobi 7% odpustka v gotovem n!i po povzetju.
A. Flebiger,
kožlar koroške aiJio«'
Lekarna v Ljubljani (Kranjsko)
zrnvcii rotovža jo stara čez 150 let.
Iz te lekarne zraven rotovža g. |il. Trnkoczv- :i se vsa tukaj popisana domača zdravila, /.miruj sveža doli, v a,o. Zdravila se vsak dan lia dežel i s po.šfniin povzetjem in hitro razpošiljajo.
Lekarn Tinkoe,/.y-jevo finim je pet, in sicer: Na Dunaj i Vietor pl. Trnk«c.zy, V., liiiiid.sthiirmstrasse 113 (tudi kemična tovarna); dr. Oton pl Trnkoezy, lil, Iiadetzkyplat/. 17, m Jiilius pl Jrnkoczy. Vili., Jnsefstiidrei-st.rasso 30; v Gradci (na Štajarskem) Veiidelin pl Trnki'»«^; v Ljubljani (limiti pi. Trnkiiczy.
Adiesa na to lekarno se glasi:
ITa lekarno Trnkoczy-ja
zraven rotovža v Ljubljani.
TROPFEN
NUR ECHT BEI
APOTHEKER LAIBACH 1
Marij aceljskc kapljice za želodec
so izvrstno uspešno, kot želodec krepilno, žlezo ločilno, odvajalno, bolečine olajšalno in slast do jedi oživljajoče zdravilo.
Sklenica stane 20 kr., tneat 2 gold., 5 tucatov samo 8 gold.
Cvet zoper trganje,!
( Giclitgeist)
lajša in preganja bolečine. Steklenica stane 59 kr., tucat 4 gld. '50 kr.	SrMmarfi.
Planinski zeliščni sirup kranjski
s i/, in lajša bolečine, na pr. pri kašlji, liripavosti, vrato-IkVii, joti k i, prsnih in pljučnih bulcstib. Steklenica stane •Vi k . 1 tu. al 5 "Id.
Fpinitftillip h>nnliipp "" sinel" 1)1 s(' P°gr,,šaH * nobeni hlililoUllltj iSlUpjlbO rodbini. So lahko odvajaj..fi«, žle/.o odganjajoč..', zdravilo pri zabasanji, skaže.nein želodci, ter so na prodaj v škaluljah po 21 kr.; joilen zainotek s li skaliejami stane I gld 5 kr.
Esenca za želodec, l ^ Angleški čnflotvorni balzam, i;
kleniea 10 kr., 1 lucal I gold , tucalov samo 4 gold. 50 kr.
steklenica 10 kr., 1 t.neat lil . !> tucatov samo4gld.
Štupa za živino.
Ta prav dobra štnpa pomaga najbolje pri kravjih, konjskih in prašičjih
notranjih boleznih. Zamo tek z rabilnim liavoilom volja I,, no kr., fi zainot--	■ kov z rabilnim navodom
samo t II.
tig v^ A ^^ ^ k01^6'
les;» žil, otekanji nog, otrp-Pfllp^r ^1 ! nj!'nj| v bok«, v križi itd
CL,-jj/^^^^v. rabiiiiiin nnvodoiu "vretl samo 1 gld.
Vsa ta našteta zilraula se prava duliivajo
v lekarni Trnkoczyja- v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.

Zavarovalno društvo «r
- -	"	Cfr
„Unio catholica"
na Dunaji I., Backerstrasse 14 in v Gradci Radetzkystrasse 1.
priporoča so vsem katOličanonT, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem p lji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki se iščejo. Varnost popolna, premije po ceni.
Na deželni sadje- in v:norejski šoli pri Mariboru, vrši se od 7. do 11. junija t. I. tečaj za požlahtnjene ii poletno obdelovanje trte.
1'rošnjiki, kateri v tem času podporo i/. deželnega zaklada dohiti zaniorejo, naj se oglasijo vsaj do 28. majnika pri ravnateljstvu dež. sadje- in vinorejske šole v Mariboru.
Na poznejša oglasila se ne bode ozir jemal.
Gradec v majniku 1892.
Od štaj. deželnega odbora.
Naznanilo.
Dne 28. marcija je bila v Št. Juriji na južni žel. ona, bolj bela, kakor sive barve krava ukradena. Stara štiri leta, sedaj od januvarija v 2. teletu breja, Rogi do osem palcev dolgi, so od glave do srede helo-rmen-kasti, proti koncu pa svitlo-črni, na koncu so tupasti; ker so bili v drugem letu odžagani zavoljo bodenja.
Toraj naj se opazuje na ta znamenja in kateri to kravo naznani c. kr. žendarmerijski postaji v Celju, dobi odškodnine 20% to je od 10 do IG gld.
*».!§>.	A^fctf*	A«
lj|	Štajerska deželna 1-4
| Rogaška slatina,
J izvirek „Tempelj" in „Styrija". 9 Nova napolnitev v novic z grafi jeni natakalnici, kamor se slatina
naravnost izliva, ta Te glavberjeve solne slatine, katera ni d samo izborno sredstvo proti holeznim j* 2 organov, ampak tudi jako prijetna lila- ^ Q dilna pijača, ME* ni zamenjati ~VK. /| /. drugimi kislinami, katere se proda-ij jajo pod imonom: „Rogaške". ® Dobiva se pri slatinskem oskrbništvu gj na Slatini pri Rogatci kakor tudi v 2 vseli prodajalnicab mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicab in jdrogueri-^ jali, ki so na dobrem glasu in lekarnah.
m
I »
I I I
t


Ugodna ponudba.
Na prijaznem kraji, tik Ribnice, je ob niočnej vodi na prodaj lep mlin. Poslopje vse zidano, trije tečaji v mlinu, zraven izvrstno urejena preša za olje delati, dve izbi, kuhinja, hlev, skedenj in prostora dosti za shrambo; vse pod jedno streho in v najboljšem stanu. V ohližji malo konkurentov. Cena gotovo nizka. Natančneje se poizve pri gospej Mariji Murko posestni« mlina v Ribnici, pošta lieifnig. Steiermark.	2-2
fiazffla.%.
Posojilnica pri Sv. Lenartu v slov. gor. ima svoj redni letni občni zbor v petek, 27 maja 1892
Itnt nsttrljMvo.
Proda se kram
s tremi hišami, dvema kuhinjama, dvema Metoma, hlevom, drvarnico, štirimi orali njive, lesom, sadunosnikoni in vrtom. Hram je primeren za prodajalnico in krčmo, :'/4 ure oddaljen od Maribora na okrajni cesti v 1 ¡rez j i h.štv. 50. Več pove lastnik.
Vse stroje za kmetustvo, vinarstvo in sadjarstvo,
mlatilnice, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice, mline xa s udje,
FitistalBics za uUe Id fine, za grozile,
kakor ne drag» «trctfe in priprav«
sen bmoi^stvo,
vinarstvo in sadjerejstvo Itd.
priporoča v najnovejši Id oAjboljiJ obliki, po «eni*.
IG. HELLER, DUNAJ,
% Prau-rstraimc 78.
■ MMtrMRf ihMCi l. „i,,,,, „,„ , „„„„„,, ^,	„
l,'.«1^? ""'"""" "" -EMP	-1.1	rrnr. -Uo
Darilo za birmo.
IVIolit vonilii,
različno zvezani, v obeh doželnib jezikih, priporoča, v obilnem številu in z izvanredno ceno
Amlrej 1'latzer, poprej Ed. Ferlino,
prodajaluica galanterijskega, papirnatega blaga, pisalnih in šolskih rečij v TI ti ■•ilioni ob llravi
gosposke ulice štv. 3.	1-2
OtJE" Prodajalcem po cenah en gros.
Dve lepi posestvi
v Polenšaku, eno z lesenim hramom in tremi orali zemljišča, drugo z zidanim in z opeko pokritim hramom in pet oralov zemljišča se ceno prodasta. Dve tretjini zneska lahko ostanete po .4 °/0 obresti na pesestvu. Več pove Martin Segula v Polancih.	4—4
France Dolenc v Mariboru,
v Graškem predmestji, Tegetthoff-ove ulice štv. 21.
Velečastiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu, priporočam svojo veliko zalogo vsake vrste riiUnenegra, |ila(iieiic£» in motiiieira liltiy;a, za letne moške in ¿enake obleke in zagotavljam vsacemu z dobrim blagom in nizko ceno, pošteno (»ostreči.
K obiskovanju uljudno vabim	8 — 10
i odličnim spoštovanjem
France Dolenc.
Specijalne tovarne za
SISALJKE TEHTNICE
vsake vrste.	za vse svrhe.
žlebe v vsaki velikosti.	8-20
Commandit-Gesellschaft für Pumpen- und Maschinenfabrikation
W. GARVENS, Wien, I., Wallfischgasse Nr. 14.
Zapisniki brezplačno in franko.

Kdor hoče uživati dUthrote eillno prave
— ne na pol soügane in polne slaja, ki v ustih ostane
Kneipp-ove sladne kave
naj kupuje le blago v rmle«'ili štirivogtatih zavitkih It rti lov OSz z varnostnimi markami: podob« in. ponviro.
Ako se jej primeša nekoliko	4-30
Olz-ove kave,
katera je najboljši in najizilatnejši dostavek h kavi, dobivaš po c-oni reililno kato, katera presega navadno bohovo kavo.
I3r¡ítje <">lx, Uregenz
od vlč. g. župnika Kneippa edino pooblaščena tovarna za sladno kavo na Avslrijsko-Ogerskem.