Št. 36.
V G-orici, dne 26. Aistca 1901.
Izhaju trikrat na teden * Šestih izdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutrauje iz-dunje opoldno, večerno Izdauje pa ob 3. ari popoldne,' in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom" ob novem letu vred po pošt: prn-jnmana   aii   v   Gorici   na dom pošiljata:
Vse leto    ....... 13 K 20 h, ali fld. 6-CO
pol leta........6 ,  60 ,   ,     .    3-30
Četrt leta . . .- -1 •••-*-S-,*^..^^.,. J/70 roaaiuiSne številke stanejo 10 vin.; ¦ ^ Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic; štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrsČok vsak ian od 8. ure zjutraj do 0. 'zvečer; ob nedeljali pa o'l 'i. do 12. ure. >'n naroČilu brez dopoHlaue iiaručninp so iik oziramo.
,,1'RIMOKEC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse "Ttffo* tf K 2tr h ali gld. 1*60.
«Soča» in »Primorce« se prodajata v Gorici v to-
bakami Schwarz v Šolski ulici  in Jellersitz v
Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na
—trgu-doMa-Caserma i» Pipan v ulici4'onte deUa Fabbra
S O Č A
--------------------------------------------------------------------- -—(¦
Tečaj XXXI.
Večerno izdan je.)
Uredništvo
se nahaja v GosposK ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki <Jan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne;-ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredni§tva, naj se pošiljajo le upravuiStvu.                 _                                "
Oglasi in poslanica
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat fi kr. vsak:, vrsta. Večkrat po pogodbi. — večjo črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati Ioeo Gorica,
„«oriška Tiskarna" A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se »Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v cSlov knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstJoa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
se" -
.Tako hinavsko zavitega, tako prav jezu-vitski pisanega članka, kakor je oni v »Prim. Listu" oil 14. t. m, pod naslovom »Veselite se!*, še nismo kmalu čitali, dasi so klerikalci na lo stran pravi mojstri, kar so že opetovano dokazali.
»Prim, List" pravi, da liberalei-brezverci so kar zbesneli od jeze in sovraštva, in to svoje prav peklensko sovraštvo so obrnili v prvi vrsti proti slovenski duhovščini. Navaja, da jim pravimo »falotje*, sleparji", itd., da tako pobalinsko zasramovanje si dovoljujejo pri drugih narodih le besne strančice radi-kalcev ali demokratov, Slovenci pa imamo stranko inteligence, ki tako piše, da duhovnike ravno tisti najbolj preklinjajo, katerim so oni pomagali na noge ter jih oteli iz rok Italijanov in Nemcev, namreč inteligenca po mestih in trgih (Topa to!!). Ko šo očita duhovnikom, da so pri tem gledali premato na versko zavest, pride do vprašanja: »Kaj je torej duhovnikom storiti ? Zasramovanje prenašati, ker nihče no more braniti, da bi jih ne sramotili*. Proti temu ne morejo še škofje nič, ali prav kardinala in ljubljanskega Škofa napadajo najbolj »Soča", »Sle v. Nar." itd. Svarc nekatero bolj tiho duhovnike, da naj se varujejo krive misli, da preganjajo liberalci duhovnike zalo, ker so vtikajo v politiko. Potem pa zaključuje, čujte, kako:
»Sovraštvo proti duhovnikom, ako izvzamemo nekatera nesporazumljenja, ki so lokalnega pomena:
1.  je pravo sovraštvo proti celemu stanu duhovskemu, ne proti osebam;
2.  je zasramovanje njih sv. poklica in opravila;
3.  je sovraštvo proti cerkvi in veri;
4.  je sovraštvo proti Jezusu Kristusu, kateremu so nadeli iste grde priimke ko njegovim duhovnikom;
5.  je sovraštvo proti Bogu, katerega svet noče poznali.
Gorje nji»!1, ki to sovraštvo v deželi širijo, gorje njim, ki to sovraštvo v deželi podpirajo, gorje njim, ki na lo sovraštvo molčijo! Prekletstvo božje jim ne izostane.
Duhovniki pa naj se zasramovanja ne strašijo, saj ne morejo bili več ko njih mojster Jezus Kristus, ki jim je rekel: »Blagor vam,
<Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
ko vam bodo izrekli vsakovrstne grdo priimke. Veselite se tedaj, ker vašo plačilo v. nebesih bo veliko*.
Veselite se torej ,,.!*
Odgovor glede na vse to jo kratek. Vsako toliko časa, kadar se mu zdi ugodon čas, pa zapiska dr. Pavlica v »Prismojencu" visoko pesem o zasramovanju duhovščino. Glavni namen pri tem piskanju mu jo ta, predočevati ljudstvu naprednjake kot ljudi, ki so sovražni duhovščini na sploh tor jo napadajo neopravičeno, da bi tako ljudstvo no omahovalo v veri, da je res edino lo tisto, kar pravi kak politikujoči nune, da bi ne sprevidelo, kako ga »farba" klerikalna politika; torej mu je tudi namen, skriti svojo zlobno politiko ter uganjali jo daljo za plaščem »zasramovanja duhovščino".
»Prim.- List" dobro ve, da laže, ko trdi, da narodno-napredna stranka s svojima glasiloma »Soča* in »Primorec" jo proti duhovščini kot taki. Opetovano že smo dokazali, da to ni res, in da ni ros, dokazujejo nam zlasti uaprodnjaki po dožoli, koleri živo povsodi tam, kjer imajo duhovnika v pravem pomenu besedo v svoji sredi, ž njim v najlepšem sporazumljonju, in nimajo oni ž njim nikakih sitnostij, pa tudi no on ž njimi. Poznamo kraj, kjer živi kot »liberalec* razkričan učitelj v najlepši slogi z duhovnikom. Zakaj? Zato, ker jo tisti duhovnik res — duhovnik, no pa i z rod, kakoršnih je dobiti drugodi, ki se pečajo v svojem delokrogu največ z raznimi drugimi rečmi, z dušnim paslirstvom, za katero so poklicani, pa najmanj, in še takrat zlorabljajo le pre-rads isto v politiške svrhe. Politikujoči nunci delajo zdražbe, sramote naprednjake z leče, na ulici in v gostilnicah, in da govorimo tudi o sovraštvu v našem sedanjem političnem boju, sovražijo jih, vse tisto, kateri so osmelujejo misliti s svojo lastno glavo ter bili drugačnega poltUškega prepričanja nego ga ima gospod nune. Sovražijo jih in s tem greše proti svojemu stanu in svetemu poklicu, s tem kažejo svoje sovraštvo do cerkve in vero, do Jezusa in Boga, ker jim odrekajo kar naprej odvezo grehov, jim prete, da jih ne pridejo spovedat in obhajat na zadnjo uro, samo radi tega, ker jim nočejo slediti v politiki! Dokazov za to ni potreba  tu  navajali.   Odprite   »Sočo"
in čitajle jih tam! V njene predale jih je vln';,.o napredno naše ljudstvo, katero začudeno gloda to novo vse drugo lo ne sveto delovanje politikujočih nuncev, od katerih se čedalje bolj obrača, ali toliko bolj spoštuje tiste duhovnike, kateri so mu res dušni pastirji, kalore pa »Prim. List* gloda po strani! To, kar uganjajo nekateri nunci, kakor Budin v Pevmi, Vuga v Kazani, Juvančič v Dornbergu, slavni Karol v Pliskovici, Grča v Šempasu, Knavs v Oseku itd., itd,, itd., na čelu njim prosluli dr, Pepe Pavlica v Gorici, presega vse meje in jo vse drugo prej, le ne pravo pastirsko delovanje. Ali da ne bi ljudje tega gledali, zvija dr. Pepo hinavsko svoj krščansko-socijalni vrat ter kriči: »Veselile se! Prenašajte zasramovanje, ker Vaše plačilo v nebesih bo veliko." Radovedni smo res, kako plačilo dobi dr. Pepe v nebesih za svoje lumparije proti »Trgovsko-obrtni zadrugi* in kako plačilo dobo tisti nunci, ki odrekajo nnprednjakom zadnjo popotnico torjih sovražijo in hujskojo drugo proti njim, akoprav vodo, da bal na-prodnjaki v deželi tvorijo boljši dol nafioga ljudstva tor so vomojši in zmernejši nogo farovški podrepniki. — Res, le veselite se! Take izrode mora čakali pač imenitno plačilo — onstran groba 1-------—
Na prvo meslo mod »zasramovanja" so po Svili hoftndo »falotje". Res je stala v »Soči", ali kedaj? »Prim. List" je bil obdolžil uredništvo »Soče" ponoverjenja radodarnih doneskov za Živca. Zahtevali smo, naj nam pove, kdo je kaj poneveril. »Prim. List" tega seveda ni mogel storiti, ostal pa je pri svoji peklenski trditvi, akoprav je vedel dr. Pavlica, da grdo krade čast svojemu b:'1njemu. Da smo na tako podtikanje ostro reagirali, je umevno. Povedali smo tem posvečenim tatovom časti pri »Prim. Listu", kar jim Je pritikalo, in h koncu smo dostavili še: „Falotje"! Ali pa morda ni bi! zaslužen ta pridevek ? Zdaj pa prihaja »Prim. List" na dan s trditvijo, katero se moro razumeti edino le tako, kakor da smo rekli vsej duhovščini : »falotje"! Tu vidite jasno, kako lažejo in zavijajo, tu vidite, kakšni soli ljudje, ki kličejo »Veselite se"! tistim, ki sj grdi grešniki v vinogradu Gospodovem, in kako smelo pričakujejo za ta k d zlobnosli veliko plačilo v nebesih.
Skončujemo : Preti pravim duhovnikom se ne bojujemo in se ne bomo, in tudi radi jih vidimo pri narodnem delu, kakor pritifte, ali bojujemo se proti izrodom med duhovščino, in bojevali se bomo proti njim v blagor ljudstva, pa naj le-ti pričakujejo za svoje »delovanje" So tako veliko plačilo v nebesih. ... celo ta že izkoriščajo v svojo grdo politiko!
DOPISI.
Iz Svotfign, M, marca. ¦— Pa smo se zopet srčno smejali vslod dopisa v zadnji štev. »Prismojenega lista" iz Svetega, Ha, ha, ha, to vam je bilo nekaj smeha in »pusta v postu". Clovok mora imeti nekaj razvedrila v lom času pokore in za to nam vedno služi naš Tone in njegov oproda tam v solnčni
Gorici. — Naš Tone suflira svojemu »d........
sinu" in ta pa spravlja čudne nestvore svoje fantazije na beli dan v podobi dopitlčev iz našo vasi,
V zadnjem dopisu pravi, da ima nota občina nokaj »mešetarjev* narodno-napredne stranke, ki neprenehoma delujejo na to, da bi naše pošteno Sveto preminili v staro Suto. Treznomisleči človek se mora tej klobasariji smijati — znajoč, da je to mnenje — ozir. slrah — dopisnika prazna fantazija, ki se jo rodila v debeli buči našega Toneta in njegovega oprodo, saj bi moral znati, da se je glasil naslov »Suta* samo zaradi — suše, ki je takrat vladala v vaši vasi zaradi pomanjkanja vode, kajti naši vodnjaki so bili v spodnji vasi skoraj vsi prazni in morali smo hodili dolgo pot. da smo prišli do vode, kojo smo dobivali iz vodnjaka tik cerkve, in to vsled malobrižnosti našega Toneta.
Nadalje pravi dopisnik, da je v poslednjem času prišlo mnogo zamorcev v našo občino. No, mogoče je že, da je imel pust mnogo močij in da je tudi post nekaj ima, a da bi prifrčali zamorci od daljne Afrike k nam, to je le bujna fantazija našega Toneta, ki vidi v nabuljenosti svojih očij vse po dvoje. Pustimo mu to veselje.
Da bi se pa »ena Soča" po Svetem »valjala", mu ne verujemo, ker se nam zdi nezmisel, da bi se »Soča" valjala; mogoče je pa, da jo oddajajo iz roke v roko, ker je prinesla lepe — pikantnosti iz naše vasi, ki
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkievricz. ~- Poslovenil Podravski. ;0alj«O
Tudi njemu se je žo nekekrati zdelo, da Ligija ni malomarna do njega, vendar pa se ga je pogo-stoma polaščeval dvom in negotovost; sedaj pa je prvič slišal potrjilo svojih teženj in svojih nadej iz tujih, in vrhu toga šo kristijanskih ust. V prvem hipu hvaležnosti je hotel kar zdirjati k Petru. Poizvedevši pa, da ga ni v mestu, marveč da uči v okolici, je jel rotiti Glauka, naj ga odpelje k njemu, obljubuje mu, da za to bogato obdari siromake v občini. Zdelo se mu je, da so vse ovire odstranjene, ako ga le Ligija ljubi, kajti on je bil pripravljen vsaki hip, spoznavati Kristusa. Toda Glauko, dasi mu je na vso moč pri-pogovarjal, naj sprejme sveti krst, ga vendar ni mogel zagotoviti, da si že s krstom pridobi Ligijo, toda rekel mu je, da se sveti krst mora sprejeti samo iz ljubezni do Kristusa, ne pa v kak drugi namen. »Treba je, da ima človek tudi kristijansko dušo,« mu je dejal, in Vinicij, katerega je vsak ugovor dražil, je jel ra zumeti, da Glauko kot krlstijan govori to, kar je pri-moran govoriti.
Sam si še ni mogel temeljito pojasniti tega, da se je njegova narava poglavitno spremenila v tem, da jo nekdf' ljudij in vse drugo moril samo po svoji sebičnosti, a sedaj pa se je  že spoprijaznil z mislijo,
da druge oči morejo drugače videti, druga srca drugače čutiti in da prava resnica ni zmerom to isto, kar smatramo za osebno korist.
Želel si je tudi pogostoma videti Pavla iz Tarse, ker so ga njegove besede vznemirjale in spodbujale njegovo radovednost. V duši je že tuhtal dokaze, s katerimi je hotel pobijati njegov nauk; upiral se mu je v mislih, vendar pa si je Želel, videti in slišati ga. Toda Pavel je odšel v Aricijo, in ker so tudi Glau-kovi poseti postali čimdalje bolj redki, je ostal konečno Vinicij popolnoma osamljen. Za to je začel znovič kolovratiti po zakotjih okrog Subure in po ulicah za Tibero, v nadeji, da nemara vsaj od daleč zagleda Ligijo. Ko ga jo pa prevarila tudi ta nadeja, je postal še mračnejši in nestrpljivejši. Naposled pa je napočil čas, ko se je njegova nekdanja narav ponovila v njem s tako močjo, s kakoršno se valovi povračajo k obrežju, od katerega so se odbili. Zdelo se mu je, da je bil bedak, da mu ni treba mašiti si glavo z mislimi, ki ga navdajajo z Žalostjo, in da je najbolje, ako sprejme od življenja to, kar mu ono more dati. Sklenil je torej, pozabiti Ligijo ter brez nje iskati razkošje in užitek, čutil pa je, da je to poslednja poskušnja, ter se spustil v vrtinec življenja s slepo, prirojeno mu eneržijo in odločnostjo.
Življenje samo se mu je zdelo, da ga spodbada k temu. V zimskem času izumrlo in zapuščeno mesto jelo se je znovič oživljati vsled nadeje na skorajšnjo vrnitev cesarjevo. Bližala se je pomlad. Sneg se je pred dihom afrikanskega vetra raztopil na albanskih gorah. Trava se je na vrtih pokrila z vijolicami. Na forumu in na Marsovem polju je kar rojilo ljudij, ki so se greli na toplem solncu. Na agijski cesti, po kateri so se navadno vozili na sprehod iz mesta, se je jelo pojavljatil
I dokaj ovenčanih kočij. Že so se prirejali izleti na albanske gore. Mlade žene so z izgovorom,  da   hočejo
[skazovati češčenje Junoni v Lanuviju in Dijani v Ariciji, odhajale iz hiše, da bi našle zunaj za mestom zabavo, družbo in razkošje.
Tu je zagledal Vinicij nekega dne" Petronijevo Krisotemido, obkoljeno od celega krdela mladih vitezov in starih senatorjev, ki so radi službe morali ostati v mestu. Krisotemida je sama držala na vajetih svoje drobne  korziške  krtijice,   mahala   po   njih   z
i zlatim bičem in smehljala se svojim čestiteljem.   Za-
[gledavši Vinicija, je pridržala konje, pozvala ga na voz in odpeljala ga v svojo hišo na gostijo, ki je trajala vso noč. Vinicij se je na tej gostiji upijanil tako, da ni niti vedel, kedaj so ga pripeljali domov. Pač pa se je spomnil, da ga je Krisotemida vprašala po Ligiji ter jej je on, že popolnoma pijan, zlil'na glavo
l vrč falernskega vina.                           .,.,*.
Pomislivši drugega dne\ ko se je bil že streznil, na to, je še začutil jezo. Krisotemida pa, pozabivši na razžaljenje, ga je posetila drugega dne* v njegovi hiši ter ga znovič vzela s seboj na apijsko cesto, na kar je prebila pri njem na večerji ter mu priznala, da je ni zapustil samo Petronij, marveč tudi njegov svirač in da je njeno srce sedaj popolnoma svobodno. Cez teden dnij ga je zopet posetila, toda ti ljubavni od-nošaji niso obetali trajnosti. Dasi od časa, ko se je
i pripetil oni prizor z vinom* nihče ni več zinil Ligiji-nega imena, Vinicij so vendar ni mogel otresti svojih mislij na njo. Neprestano se mu je zdelo, da ga gledajo njene oči, in to čustvo ga je napolnoValo z nekim
i strahom. Jezil se je na samega sebe, da se ne more iznebiti teh mislij in da s svojim ravnanjem žali Ligijo. Po prvem  prizoru ljubosumnosti,   ko  mu je
so pa samo sad našega Toneta vsled njego- ] vega izzivanja. Kdor seje veter, zanje vihar.
—  Zapomnite si to, dragi Tone, da bodete znal za v bodoče.
To »Sočo* pa ni v Sveto prinesel neki .debeljak-porednjak" iz Komna, kakor ga dopisnik imenuje, ampak prinesel jo je neki občinski starešina. Dopisnik torej tudi v tem obziru — laže. In čudno je to, daje glavno orodje naših klerikalcev — laž, s kojo se borijo. Ta pa ima kratke noge in mora propasti. —
Tudi ni res, da ta »debeljak-porednjak* nadzoruje pridige v cerkvi, kajti škofijski or-dinarjat ni še imenoval nadzornika za ta posel. To je torej dopisnikovo neumestno in nesramno natolcevanje, osobito še radi tega, ker pravi dopisnik, da bi dotični v pridigi kaj ujel in spravil v javnost. — Kakoršen je človek sam, tako misli o drugih. —
Glede nasveta, naj »debeljak-porednjak* vendar začne na svoje stare dni pokoro delali, mu z enakim zavrnemo. Naj se postavi modri — mož pred zrcalo in naj pogleda, kdo ima bolj zgrbančeno  in velo lice
—   on, ali »debeljak-porednjak*. Sedaj je post — čas pokore in premišljevanja. — Svetujem mu, naj resno začne »pokoro delati", kajti premisli naj, kako je črna njegova kosmata vest, da se ne upa še človeka v obraz gledati. Premisli naj, kako velik greh je javno obrekovanje človeka, ki je n e-dolžen. Naj se spokori in naj skesan opravi sv. spoved za Veliko noč a trdno naj sklene nikdar več tako grešiti, inače mu spoved ne bode nič pomagala. — Predno pojde pa k spovedi, naj še to premisli, da »porednjak* je oni človek, ki redoma — nedolžnega človeka obrekuje in sumniči slabega dejanja. Spoznal bode vsled tega, da »porednjak* je le on sam in ae »debeljak"
—  in to naj pri spovedi izpove. —
Tudi bi dopisniku nasvetoval, naj skrbi še bolj za poljedelstvo, nego se ukvarja z dopisovanjem v časopise, za kar nima sposobnosti, ampak mora svojega ad.... sina* na pomoč klicati, da mu čenčaste dopise
-------»kuje*. — Pa  naj pazi »fantina*,
da ne stopi v svoje blato, koje ga uma-že. — Tone naj posluša nasvet njegovega očeta, ki mu pravi: »Tone, Tone, pusti politiko, koje ne umeš, in vzemi »p i k on* v roko in s tem obdeluj zemljo, kakor delam jaz, in boljše bode za te". —
Tudi to ni umestno od našega Toneta, kar čveka o »krompirju* in »teranu*, kajti vsak naj pred svojim pragom pometa. Zato mu kličemo tudi njemu: »pamet, pamet*, ker jo je že zdavnu zgubil. Kar pa kdo zgubi, še lahko najde. —
O prošnji radi pomanjkanja vode, kije poslala v poslednjem času nepotrebna, ker nam je Bog mnogo vode doposlal, rečem samo to: Hranite jo dobro, gospod Tone; vsaj eno »veliko štirno" imejte za vse slučaje reservirano, kajti o »bendimi" vam bode gotovo dobro ugajala. Ako bi vso porabili, bi utegnili imeti ob času »bendime8 —sitnosti.— . Za danes toliko našemu Tonetu. Ako pa ne bode še miroval in bode še nadalje klobasaril in obrekoval, mu bodemo še bolj stopili na rep, da bode njegovo cvilenje odmevalo od zgornje naše vasi do zadnje hiše
našega spodnjega kraja — in potem se mu bodemo še bolj smejali, nego se mu smejamo sedaj. —
V Gorici, 25. marca. (Zakaj meni bilo in kako dolgo me na bo?) — Cahejada v zadnji »Gorici« o .Sneguljčici" pričenja z zborom starih, obrekljivih babnic v Krilanovi »Ljubici*. Torej zopet nekaj originalnega na tem polju, na katerem se klerikalci tepejo za prvenstvo. Proti meni so že stokrat obrabili vsa sredstva, katera jim je ponujala široka klerikalna vest, jaz pa stojim dosleden in vedno enako pogumen na svojem bojnem stališču, dasi so se zarotili, da me morajo ugonobiti, ako imajo potrositi tudi 100.000 (lažij in kron). — V zadnji številki pa se je pomešala »Gorica" med zbor starih, obrekljivih babnic, ki so stale od mrtvaškem odru in takole gibale svoje zlobne čeljusti:
»Vsi so prišli, vsi ?n prišli,
Ga kropit in zanj uiuiit,
Samo ona, samo ona,
Ni prišla se poslovit.
Saj sem rekla, saj sem rekla, Da je člslo brez srca, Da za njega nič ne mara, Da za norca ga ima.
Glejte, glejte, vsi so prišli, Gvetkove le ni bi!6, Kdo bi mislil, kdo bi mislil, Da brezsrčna je tak6?!?* Ali zakaj je ni bilo? Drugo jutro je to povedal — mrtvaški zvon!
»Gorica* je zalezla v tak babji zbor prav v usodepolnem času, ko bi jej lahko tako-le odgovoril:
Zakaj me ni bilo k »Sneguljčici" ? Ali na veste, da je umrl v naši hiši isti večer ob 57, naš predragi Ivan Dekleva! In ako imate količkaj soli v glavi, boste umeli, da v takih trenotjih ne hodimo po veselicah. Tudi bi lahko uganili, da je bilo ta večer v hiši nujno delo in — — da sem bil jaz prost šele ob deseti in tri četrt. — Tudi pri meni je torej povedal drugo jutro mrtvaški zvon, zakaj me ni bilo.
Tako bi odgovoril, ako bi hotel, da ostane »Gorici" pečat onih starih, obrekljivih babnic v Krilanovi »Ljubici", v katerih zbor je sirota zašla po G-ihejevi modrosti. —
Toda tako hudomušen nočem biti, zato puščam 'odprto vpršanje, ali bi šel, če bi ne bilo tistega turobnega zadržka. — Fakt je torej, da nisem šel k tretji predstavi »Sneguljčice*. Ta zgodovinski dogodek v življenju goriških Sloveneev je pa proslavila »Gorica" po vzgledu Krilanovega zbora starih babnic tako-le:
»Vsi so prišli, vsi so prišli, Samo njega ni bilo ". Njega, ki tlači vse narodne ideale v okove svoje kramarske politike liki Prokrust svoje žrtve v posteljo; njega, ki črti naš »Šolski Dom* kot trn v peti in bi mu, kakor je v sobotni »Soči* eklatantno pokazal — tudi rad škodoval, če bi le mogel; njega, ki je imel obraz, vabiti gd.čne učiteljice tega »Šolskega Doma" v društvo, katero ima namen podpirati ono kramarsko politiko, potem ko jih je skušal pri plesih v čitalnici bojkotirati in jih je še v postu v »Soči"   »pleme-
nito* in »duhovito" imenoval stare device itd.; njega, ki je našim damam pri ženski podružnici »Družbe sv. Cirila in Metoda" fri-volno zabrusil v obraz hlinjeno sumničenje: da so priredile »Sneguljčico* v namen, da ustanove »klerikalni* fond za prih. deželno-zkorske volitve; njega, ki ni pustil v »Soči" niti besedice ziniti o pripravah za »Sneguljčico*, a je zadnji dan objavi! strupeno notico zoper njo z otipljivim namenom, da bi ji škodoval; njega, ki je dne 10.-naja 1895. pisal v »Soči" o »Sneguljčici" to-lr r
»Krasna spevoigra »Sneguljčica* je gotovo že sama na sebi najlepše vabilo....", a jo je danes teden v isti »Soči" imenoval »oguljeno nemško pravljico"; njega — pravimo — ni bilo, in prav je, da ga ni bilo in za našo narodno čast in srečo bi bilo najbolje, da bi ga sploh ne bilo med nami."
Tako ljubeznivo so me počastili, ker nisem šel tudi tretjič poslušat »Sneguljčico", — dasi na koncu trdč, da je bolje, ker me ni bilo! Čemu torej toliko hrupa ? Saj ni bilo še marsikoga, celo iz klerikalnih vrst, pa ga še omenili niso! Kako to, da bi mora) biti prav jaz vedno »v vsaki župi' in ako me slučajno ni, da me tako nesramno napadajo ?
Ta napad mi je dal priliko, da povem prihodnjič v odgovor še marsikaj, kar klerikalcem ne bo posebno po volji.
A. Gabršček.
Domače in razne novice.
Smrtna kosa. — F o n o v a gostilna ob solkanski mitnici tik goriškega mesta je gotovo najbolj znano zatočišče mestnih Slovencev, ako hočejo iti iz mesta na »kozarec dobrega*. Prijazna narodna rodbina je imela 16 let nekako privlačno silo, da je zbirala pod svojo streho vedno, zlasti ob praznih dneh, prav pisano slovensko družbo.
Gospodar Josip F o n, doma s Trnovega nad Kobaridom, je razvil ondi s pomočjo svoje družice Josipine, naše Pepce Podselja-nove iz Kobarida, prav živahno življenje. Imela sta pet otrok, ki so vsi še nedorasli. — Ravno pa se je družina lepo razvijala, isto tako kupčija, ko je nenadoma prišumel smrtni angelj in udaril s svojim težkim mečem, odsekavsi nit življenja njemu, ki je bil glava vsemu temu, kar srno radi gledali v gostilni ob solkanski mitnici. Še pred 8 dnevi zdrav je gospodar F o n oblegel, ali zaradi nevarnega vnetja pljuč, in zdravnik g. dr. Lisjak je takoj konstatoval veliko nevarnost. Nismo hoteli verjeti, ali za par dnij že ¦<e je glasila novica: za Fona ni več pomoči, tudi on pojde za našim predragim Ivanom Deklevo. Semtertje je došel na uho i tolažilen glas, da je še nekaj upanja, ali v soboto zvečer ob 6% je izdihnil svojo dušo.
Kako je ta vest vzbudila sočustvovanje in žalovanje širokih vrst našega občinstva, je dokazal pogreb včeraj popoldne. Gotovo je došlo nad 1000 oseb, d« mu izkažejo zadnjo čast, rodbini pa svoje sožalje. In vsi so šli celo na solkansko pokopališče, kamor imamo meščani uro hoda. Kaj takega se ne zgodi tako kmalu! — Iz Gorice je bilo veliko znancev in prijateljev. Delavsko podporno društvo je   došlo z zastavo.  V cerkvi in ob
grobu pa so ginljivo peli domači solkanski pevci.
Ta sijajni, veličastni pogreb bodi žalostni vdovi in celi rodbini dokaz, kako veliko prijateljskih src sočustvuje ž njo ob tako bridki priliki; gotovo ostanejo prijateljski naklonjena tudi v prihodnje. — Dostavljamo, da sorodstvo, zlasti po vdovini strani, je jako obširno. In vsi bridko čutijo tudi udarec, ki je zadel*ubogo našo Pepco. — Bog tolažil Njemu pa: mir in pokoj.
Lep pogreb je imela v soboto popoldne gospa P o s e g o v a. Došlo je prav odlično število občinstva obojega spola, posebno ženskega. — Možki zbor »Glasbenega in pevskega društva" je zapel blagi materi svojega vrlega basista, pravnika^.g,,.FranaPosega, v cerkvi »Nad zvezdami".
Promocije. — Danes se vrše nastopne promocije: Doktorjem vsega zdravilstva sta promovirana na vseučilišču v Gradcu g. Anton Brecelj iz Ajdovščine ter g. Just P e r t o t iz Trsta; na dunajskem vseučilišču je prornoviran doktorjem filozofije g. Ivan Merhar, suplent na gimnaziju v Trstu, jutri pa bo prornoviran tam doktorjem vsega zdravilstva g. Josip Stoje.
Osebna vest. — Sodni tajnik pri dež. sodniji v Trstu g. Angel Vascon je dobil povodom svojega umirovljenja naslov in značaj deželnosodnega svetnika.
S pavovlm perjem. — Predzadnji »Prismojenec* je povedal, da krojaški mojster Gerbec v Nabrežim je sprejet v tehnološki muzej ter je dobil podporo, da bo mogel prisostvovati pouku o krojaški obrti na Dunaju, konča pa »Prim. List*, da kdor hoče pojasnila v tem oziru, naj se obrne na njegovo uredništvo. Vsa reč je tako zasukana in neuk čitatelj mora misliti, kako da se briga »Prim. List" za naše obrtnike ter jih spravlja na Dunaj, da morejo popolnjevati prakso v svoji obrti. Kaj pa je resnica? »Soča* je bila tista, ki je razlagala važni pomen tehnološkega muzeja ter jo opozarjala in še opozarja ob prilikah nanj. Na shodih trgovsko-obrtnega društva se je opozarjalo naše obrtnike na ta muzej ter se jim je razlagalo, kako morejo dospeti vanj, sedaj pa prihaja »Prim. List* tako nekako ponosno — našo-pirjen s pavovim perjem — in kliče, da kdor hoče na Dunaj, naj se oglasi pri dr. Pavlici. Obrtniki si pač premislijo hoditi po svet k temu žegnanemu socijologu, ki razume o obrti toliko, kolikor zajec na boben, pač pa namerava po takih potih edino le, vezati na-se obrtnike, da bi mu služili v raznih stiskah za gardo. Na take limanice ne pojdejo naši obrtniki.
Javne shode v Pevmi sklicuje ta-mošnji kurat na prav značilen način za čase, v katerih živimo. Politiški oblasti jih ne naznanja, a vabi l,udi kar v cerkvi na shod v farovški lopi. Tako je vabil na shod vse može za dan sv. Jožefa po večernicah, češ: naj pridejo, da jim bo govoril, kako strašno ga je razžulil podžupan, za kar zahteva zadoščenja. — In res je Slo na shod veliko mož, ali tudi — tisti predrzni podžupan. — Kurat je začel pripovedovati, kod je vse bil, kaj je vae doživel (110, vsega ni povedal; utegnemo pc^-olniti mi v »Tutti   frutti*, pri-
Krisotemida očitala dve sirski deklici, jo je surovo zapodil. Ni pa nehal uživati razkošja ter razbrzdano živeti, in delal je to nekako na kljub Ligiji, toda konečno je zapazil, da ga misel na njo ne zapusti ni za trenutek, da je ona vzročiteljica vseh njegovih dobrih in slabih dejanj, da ga ničesar razun nje na svetu ne zanima. Polastila se ga je nejevolja in utrujenost. Razkošje mu je postalo zoperno ter mu pustilo samo grizenje vesti. Smatral se je za največjega nesrečnika, in to ga je časih navdalo z največjo tugo in z osup-nenjem, ker je drugekrati imel za dobro vse, kar mu je ugajalo. Konečno je popolnoma zgubil svobodo in zaupanje v samega sebe ter se pogreznil v neko otrpnelost, iz katere ga ni mogla zdramiti niti novica o cesarjevi vrnitvi. Ničesar ga ni več zanimalo, niti k Petroniju ni Sel, dokler ga ta ni pozval, poslavši po njego celo nosilnico.
In dasi ga je Petronij radostno sprejel, mu je vendar nekako nehote" odgovarjal na njegova vprašanja ; toda naposled so izbruhnili na dan dolgo zatajevani občutki ter mu pritekli iz ust nalik reki. Še, enkrat mu je povedali kako je iskal Ligijo, kako bival med kristijani, ter vse, kar je tam videl in slišal, vse, kar mu je tičalo v glavi in srcu, konečno pa je iel tarnati, da se je pogreznil v kaos, v katerem je zgubi' mir ter svoj zdravi razum. Ničesar ga več ne vaK ničesar -mu ne tekne, sploh ne v6, česa naj se drži ii kako naj ravna. Pripravljen je, spoznavati Kristusa in slediti za Njim, ter pojmi vzvišenost Njegovega nauka, ob enem pa tudi čuti do njega nepremagljiv upor. Razume tudi, da bi Ligiia ne bila popolnoma njegova, kajti ko bi jo tudi dobil, moral bi se deliti ž njo s Kristusom. Živi, kakor bi ne živel, brez nadeje, brez bodočnosti, brez vere v srečo, in od vseh stranij
ga obkroža tema, iz katere zaman išče izhoda ter gaj ne more najti.                                                                       j
Dokler je govoril, je opazoval Petronij spremenjeno njegovo lice ter njegove roke, s katerimi je tako čudno mahal pred seboj, kakor bi v resnici iskal poti v temi, ter molčal.
,    Nakrafc pa je vstal, približal se Vinicij u, razgrnil mu s prstom lase nad ušesom ter dejal:
»Ali pa že veš, da imaš nekoliko sivih las na sencih ?«
»Mogoče,« odvrne Vinicij. »Saj ne bo nikako čudo, ako mi sčasoma osivč vsi.«
Oba umolkneta. Petronij je bil pameten človek ter je pegostoma premišljeval o človeški duši in o človeškem življenju. Vendar življenje, kakoršno sta sprovajala oba, je mogli biti po svoji notranjosti srečno ali nesrečno, toda na vnanjost je bilo mirno. Takisto kakor le strela ali potres more podreti, tako je mogla samo nesreča vzburkati to življenje, ki se je samo na sebi skladalo iz pravilnih črt, med katerimi ni bilo gub. Toda sedaj je potekalo nekaj drugega iz Vini-cijevih besed, in Petronij je prvič stal pred duševnim vozlom, katerega doslej nihče ni mogel razvozlati. Bil je toliko razumen, da je popolnoma spoznal njegovo važnost, toda navzlic vsemu svojemu bistroumju % ni znal odgovoriti na dana vprašanja; konečno je rekel »po dolgem molčanju:
»To so brez dvoma čari.«
»Tudi jaz mislim tako,« odvrne Vinicij, »in veČ-[krat se mi je že zdelo, da sva oba začarana.«
»Kaj bi bilo,« povzame Petronij, »ko bi se obrnil na Serapisove duhovnike? Brezdvomno je med njimi, kakor med duhovni sploh, dokaj goljufov; pa so tudi taki, ki uganejo največje tajnosti.«
Toda izrekel je to brez vere in z negotovim glasom, ker je celo sam čutil, da ta nasvet iz njegovih ust se utegne zdeti prijatelju čuden, da, teld smešen.
Vinicij si drgne čelo ter reče:
' čari!.. Videl sem čarovnike, katerim so služile neke tajne, podzemeljske moči; videl sem tudi take, ki so jih rabili na škodo svojih sovražnikov. Toda kristijani žive v siromaštvu, odpuščajo sovražnikom, priporočajo pokorščino, krepost in usmiljenje, čemu bi jim torej bili čari, da bi se jih posluževali?«
Petronij so jame jeziti, da njegov razum na to ne more najti odgovora; vendar pa ni hotel tega priznati, torej odvrne, samo da nekaj reče:
»To je neka nova sekta.. .* .
Čez trenutek pa nadaljuje:
* Kako vse to greni življenje! Ti občuduješ dobroto in čednosti teh ljudi j, toda jaz ti pravim, da so hudobni, ker so sovražniki človeškega življenja kakor bolezen in smrt sama. Teh boleznij imamo že dovolj, ni nam treba še kristijanov. Samo preštej jih: Cesar, Tigelin, čevljarji, ki vladajo nad potomci starih Kvi-ritov, oproščenci, ki sed& v senatu, pri Kastoru, dovolj je tega zlega! To je pogubna in odurna sekta. Ali si že skusil otresti s sebe to tugo ter užiti nekoliko življenja ?«
»Skušal sem,« odvrne Vinicij.
Petronij nekoliko pomisli ter reče:
»Oh izdujica! Sužnji urno razneso vse novice: prevzel si mi Krisotemido !*
Vinicij prezirljivo mahne z roko.
(Dalje jiridu)
čenši pri Gorici, preselivši se v mislih na Dunaj, potem zopet v Gorico, n. pr. na Ka-tarinijev vrt itd.) in kako je konečno prišel v Pevmo; ali podžupan ga je silno razžalil, češ, dejal mu je, da se sramuje njega v Pevmi itd. Ubogi mož se je tresel od jeze. Udrihal je tudi po .Soči" in ,Primorcu* ter čital iz .Prismojenca" one laži o luteranstvu .in pravoslavju ter. sani.]_ri tem^obrekoval in
lagal,  prepovedovaje  oba  časopisa? *~ ^lf rTijlTilSke slVTtnltlN — za člena deželnega Šol-
oglasil se je tudi napadani podžupan in dejal, da je kuralu namenoma rekel one besede, pri čemur ostane. Na to pa je pripovedoval, kako je kurat farovž zidal, zapravil veliko 'več*** nego^-določeno, a še danes niso vsi delavci plačani, da hočejo celo tožiti. — Kurata je spravilo to pripovedovanje vrlega podžupana v tako besnost, da je začel tulili: »Ven ž njim! Proč ž njim!* Ščuval je ljudi, naj ga zgrabijo. Ker se to ni zgodilo, je sam podžupana zgrabil, ali kuta mu je bila na poti: zato jo je vrgel od sebe ter hotel vreči se na podžupana. Ali pristopili so nekateri možje in odvedli tulečega derviša! Škandal! — Ljudstvo v Pevmi j« fanatizovano. Bodo že videli, kam to dovede! Kaj dela politiška oblast, da take reči trpi, nam je neumevno. Ali je klerikalnim hujskačem res vse dovoljeno?!
Trpinčenje žtrallj. — Pišejo nam z Vipavskega od 1\. t. m. .Gospod urednik! Pomlad že trka, hajd na noge I.... Jarme na vole, kdor ni zaspan!....*
Po deželi je naslopil čas dela in truda, Kar je delavnih rok, vse hiti na polje iii vinograd. Seve, tudi živina se mora truditi in v potu svojega života služiti si svoj borni živež, kar zlasti zdaj v pomladanskem času trdo občuti.
Vaša mestna živina ima včasi tudi neusmiljenega poganjača, ki rad izkazuje svojo surovost nad nedolžno stvarjo, a pripeti se vcndiir, da tuinlam zapazi tako početje kak javni stražnik in takega otepata primerno ukroti in omoči. Nu deželi pa iu zlasti v k.ikem grmovju, v kakih skritih klancih ali blatu ni javnih usmiljenih stražnikov in tu občull težko uprežena živina vse muke tega sveta od brezvestnega poganjača! —
Povod temu pisanju je ta-!e slučaj. Včeraj 23. t. m. so pod Dobra vi jami ob reki Vipavi naložili že zjutraj drvi na voz ter hoteli s konjem peljati do glavne ceste, ki ni daleč. Toda do i poldne* so pretepali vbogo kljuse, ki skoro ni moglo z mesta. Slednjič so konja odprcgli in Sli domu. Toda kmalu po kosilu so prišli pa z dvema »kapi ta nje m a* in prejšnje divjanje se je začelo z nova, ter se je posrečlo vsem skupaj zvleči težek voz po blatnem klancu do bližnje ceste. Od tu dalje pa sta šla konja v dir, ali poganjač ni še nehal razbijati po njih hrbtih.
Morda je gospodar nedolžen pri tem, ali kaj takega bi se ipak ne smelo goditi. Usmiljenje, usmiljenje in pamet, ljudje božji! Živina je tudi božja stvar!
V vsaki občini bi bilo potrebno društvo za varovanje živali l*
Hiša božja - hiša politike. - Pišejo nam: .V Štanjelu na Krasu se ne čuje drugega več v cerkvi kakor politika; iz hiše božje je postala  hiša politike — parlament.
Brezverci in brezverski listi so na dnevnem redu. — Morda pride kedaj — obstrukcija. Saj vendar se morajo ljudje tudi tega enkrat naveličati.
Nuncu pa rečemo, da naj postavi prčdse veliko zrcalo in videl bode največega brezverca v Štanjelu, ki zlorabi mesto, ki je vsakemu pravovernemu kristjanu sveto. Njegova .predavanja* bi bila bolj na pravem mestu v oni mali občinski hišici, ki stoji med cerkvijo in gradom.*
Iz Brd nam poročajo, da letošnja izredno huda zima z ostrim in dolgo časa trajajočim mrazom je poškodovala dokaj trt, da po nekaterih krajih ne morejo upati na dobro vinsko letino, celo za par let so nekateri posestniki udarjeni. Nasprotno pa kaže sadje jako dobro. Mrzla zima je uplivala dobro in zato trde Brici, da utegne biti, kar se tiče sadja, prav dobra letina, da se tako nekako poravna izguba, katero prizadene vinska letina, ki ne obeta biti letos posebna. Želeti bi pač bilo, da bi bilo oboje dobro, kajti 1* od tega je odvisen obstanek Bricev.
Po njihovih — darovih jih spoznavajte! .Edin." piše: — ,V nekem laškem listu čitamo precej dolg seznam darovalcev za dijake na italijanskem gimnaziju v Pazinu. V dolgi vrsti se blesliti  tudi dve jako znani
imeni: škofa Flappa v Poreču s 40 kronami in kanonika Pesantija z 10 kronami.
Kaj je neki nagnilo prevzvišenega v Poreču, da je odprl svojo sicer, kakor znano, navadno stisnjeno pest — Bog vedi to I Morda nam pojasnjuje ta nenavadni dogodek slučaj, da je takoj poleg imena vladike tudi ime kanonika Pesantija. Ta poslednji je bil namreč kandidat škofa Flappa — čitaj: ita-
skega sveta za Istro. Mari sta hotela dati duška — veselju svojemu na tem, da je bil členom rečene korporacije imenovan — nekdo drugi, ki pa ni nič slabši katoliški duhovnik, nego gospod Pesante in morda tudi gospod Flapp!! Jedna razlika je seveda: Pesante je Italijan, Zamlič pa Hrvat! — Pa je še med Slovenci takih slepcev, ki bi hoteli, da bi narod slovenski škofom — torej tudi provz-višenemu v Poreču — poverjal svojo narodno in politiško usodo!! Morda veri na korist? Na to vprašanje odgovarjajo župniki v škofiji poreško-puljski, katerih — nI! t*
Pretep. — Čujemo, da v nedeljo pod noč so se stepli v "VVinklerjevi gostilni na Grčini fantje, 6 po številu. Baje so poškodovali tudi krčmarja. Dva sta ranjena lehko, eden pa težko. Cujemo dalje, da ti pretepači so napadli tudi kronberškega duhovnika Pa* horja na cesti, kateremu pa niso prizadjali nč hudega. — Premočno vino!
Kmetijsko podružnico so vslanovili v Vrhpolju na Vipavskem.
Občni zbor narodiio-napreduc .Posojilnice na Slapu* pri Vipavi se bode vršil v četrtek dne 28. t. m. v Vipavi. Pri istem bode predavalo velikem pomenu slovenskega posojilništva revizor slovenskih posojilnic, gosp. J. Jo št.
Bralno In pevsko društvo v Do-bravljah bode imelo I. redni občni zbor 31. marca ob 4. uri popoldne v društveni sobi gosp. Iv. JerkiCa s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo blagajnika; 3. Volitev odbora; 4. Kužno. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Za pevsko In glasbeno društvo t Gorici je darovala družina Dekleva 20 K, Živeli darovalci in njih posnemovalci I
Slava Slovenkam mesta Eranja! — Dne 17, marca sem dobila priporočeno pismo. V njem je bila okrožnica, sestavljena od plemenite gospe Marije Majrerjeve z imeni podpisanih darovalk na korist našega zavoda sv. Nikolaja. Okrožnica skonftuje:
Velecenjene gospe in gospice!
Tu gre za poštenje sto in slo pridnih slovenskih deklet in kdor ima človeško čuteče srce, ta ne more biti tukaj nem gledalec, najmanje pa slovenske dame, katerim mora biti največ do tega, da tudi slovensko službujoče ženstvo ostane pošteno, zdravo in krepostno.
Radi tega darujmo zopet vsaka po svojih močeh za ta blagi, vzvišeni namen z geslom: .Pomoč hrabrim sestram na obali sinje Adrije!
V Kranju, sušca 1901.
Marija Mayer."
Na ta poziv so darovale dame skupaj 190 K.
Ko sem prečitala to okrožnico, zalile so mi solze oči! Solze radosti in hvaležnosti. Da, gospe in gospice mesta Kranja so uzor, kakšna bodi slovenska žena! Jasno so povedale, da one hrepene po tem, da se slo* vensko ženstvo popne do višine kreposti. Pokazale so s tem činom, da hrepene po oni vzvišeni in plemeniti prosveti, katera edina je dostojna slovenske žene. Gospe in gospice sirom naše domovine! Tu imate jasen vzgled, kaj premore čisto rodoljubje in plemenito Človekoljubje ! Ta čin rodoljubnih dam mesta Kranja zabeležen bodi z zlatimi črkami v zgodovini zavoda sv. Nikolaja. Plemenite gospe v Kranju umejo nalogo, katero nam je vršiti v Trstu, da stremo glavo zmaju, ki zastruplja naše čilo in zdravo, a od vseh pozabljeno delavsko ženstvo v Trstu. Zato pa: slava Slovenkam mesta Kranja!
Zmagoslava.
Predsednik je grof Schonborn, namestnik Jaw5rsli, poročevalec dvorni svetnik Beer. Kvotna deputacija se je odločila pogajati se z ogersko deputacijo ustmeno. Ključ za kvoto, kateri predloži naša deputacija, bo 38'6%. Razpust telovadnega društva .Unione Glnnastlea« v Trstu. - Tržaško namest-ništvo je naznanilo vodstvu tega društva, da je od 1. 1883.^obstoječo .Unione Ginnastica" razpustilo, ker je Isto" prekoračilo svoj delokrog. Namestniški dekret navaja natančno nagibe razpusta. Nagiba sta dva: prvič, da je neki član vodstva na občnem zboru dne 11. febr. t. 1. razvil cel političen program, in da je občni zbor ta politični program odobril; drugič, da se društvo dalo pri Verdijevem pogrebu zastopati po milanskem društvu »Famiglia triestina«, katero' društvo
—  kakor pravi namestniški dekret doslovno
—  »ima iredentistiške namene in ne zamudi nobene prilike, pokazati javno svoje sovraštvo zoper avstrijsko državo". Ta .Famiglia triestina" je zastopala tržaško laško telovadno društvo pri Verdijevem pogrebu na ta način, da je nosila iz tržaškega grba vzeto hele-bardo, na kateri je bil napis .Trieste irre-denta". Namcstništvo je po vsi pravici smatralo, da je .Unione Ginnastica" nalašč ravno to iredentovsko društvo pooblastilo, da je zastopa pri Verdijevem pogrebu, hoteč tako pokazati svoje soglasje s tendencami tega društva. — Baje je tržaško državno pravd-ništvo začelo postopati proti znanemu la-honskemu prvaku, odvetniku dr. Vcnezianu, in nekemu odborniku razpuščenega društva radi nekih govorov.
Italija t trozvezl. — Še vselej, kadar so je Slo za obnovitev trozveze, je v italijanski zbornici skrajna levica pros vedo vala zoper to. Skrajna levica je mnenja, da naklada trozveza Italiji žrtve, ki presegajo njene moči, in gospodarsko trpi. Levica je vedno skušala, Italijo iztrgati iz trozveze in jo zvezali s Francijo. Letos je skrajna levica zastopana v obilnejše kol poprej, pridobila si je že znaten vpliv na vlado in bo tudi v bodoče brez dvoma delala na to, da Italija ne vstopi v trozvezo. Zatorej so ni čuditi, če Italija v svoji zunanji politiki krene na druga pota, ker država ne more več prenašati težkih vojaških bremen, ki jih nalaga zveza z Nemčijo in Avstrijo.
Nemški prestolonaslednik se baje zaroči s hčerjo prestolonaslednika Rudolfa, nadvujvodinjo Elizabeto. Tak ima biti namen določenemu štiridnevnemu bivanju nemškega prestolonaslednika na Dunaju.
Na Portugalskem se nemiri nadaljujejo ter so razširjeni Že na več mest V Lizboni zapirajo oblasti ljudi tako, da jih nimajo nikamor več djati. Deputacije silijo h kralju, da ga pouče o vzroku nemirov.
Na Ruskem so nastali po več 'vseučiliščih med dijaki nemiri, ker jih za vsako kazen vtikajo med vojake v aktivno službo. Dijaki se temu upirajo, zraven pa so prišli še drugi dogodki. Grofa Tolstega so izključili iz pravoslavne cerkve, kar je tudi razgrelo dijake do nemirov. Ruski naučni minister je bil vstreljen, te dni pa se je izvršil napad na Pobedonosceva, višjega prokuratorja sv. sinoda. Streljal je nanj skozi okno neki dijak, ali ga ni zadel.
V Južni Afriki. - Kitchener je bil stavil Bothi take-le pogoje: Takoj, ko se sklene mir, dobita obe republiki svojo avtonomijo, kakor Jamaika. V postavodajalni zastop volijo Buri polovico članov, načelnik bo zaupnik krone. Angleži plačajo en milijon odškodnine ter dovole posojila za popravo farem. Nobeden Bur ne sme nositi orožja brez oblastvenega dovoljenja. — Od druge strani pa se čuje, da Buri so odločeni vstrajati do konca, dokler bo sploh  mogoče vojevati se,
iz Kapstadla poročajo, da 22. t. m. je bila pri Haartebeslfonteinu huda bitka. V Kapstadtu se širi kuga.
Krilger se napeti koncem aprila tega leta v Ameriko v \Vashington k predsedniku Zjedinjenih držav Mac Kinlevu, ga poprosit za posredovanje glede miru.
Razgled po svetu.
Državni zbor bo zboroval po glasovih zadnjih dnij le še do četrtka. Potem se od-godi do po velikonočnih praznikih. V četrtek pridejo na Dunaj baje člani ogerske kvotne deputacije na posvetovanje.
Kvotna deputacija se je sešla k prvi seji  dno  23. t. m., da se je  konstituirala.
se i<Cvežbala obrt in. v jmestih Jše. juunila -. po iznajdbah strojevno, tovarniško delo. In to pri Angležih, Nemcih velikansko. Pač sto let so vežbali meščani roke, proste za delo v tovarnah. To delo in gospodarstvo istega je prevrglo v narodih, ki so to delo razvili, vse druge prejšnje načine dela in gospoda-renja. Stroj je usmrtil večino prejšnjih obrtov, prevzemši dela istih. Tudi delo in gospo* darstvo kmetije je pri teh narodih revoluci-joniral. Vse duševno in družabno življenje je predrugačil. Prej nikdar poznana bogastva je spravilo to novo delo na dan in prej neznane udobnosti v vsem življenju dotičnih narodov. Pa to vse polagoma, da so izraira-joče stroke dela imele čas za piehod. Tudi drugi narodi so postali deležni dobrot in zla tega gospodarstva. To gospodarstvo živi le na Velikem trgu, po vsem svetu vodi svoje železnice, postavlja svoje trgovine in tudi tovarne. —
Ali ko je stroj odvzel veliko dela človeku, je pahnil milijone ljudi v veliko revo. Kakor nekdaj v tlak&rstvu poznejše dobe, se mora tudi tu reči, „da je čuden pojav zgodovine, da se napredek družbe, v pomnozo-vnnju ljudstva, v obrtih, v boljšem umovanju vedno le dogaja na troške zdravja, spretnosti in razuma velikih mas ljudstev". »Tukaj milijon srajc, ki se ne morejo prodati, tam milijon nagih hrbtišč". Lahko bi živeli vsi ljudje s pomočjo dobrotnika, kakor je stroj, srečno ter imeli dosti življenja in vsega drugega. .Pred obljubljeno deželo onemagate in padate, predenj vaše trudno oko pije njega krasno zelenje". — V industrijelno razvitih deželah prihajajo v tem gospodarstvu vse gmotne moči gospodarstva v roke malega števila, drugi pa živijo iz rok v usta. Vse, česar si srce želi, je v izobilju: polne shrambe žita, obleke, a velike množice ljudstev, isti, ki po večjem ta bogastva s svojim delom spravljajo na dan, so vržoni na tlak. »Jo vprašanje, ako so olajšalo vse iznajdbe revo bodisi katerega koli človeškega bitja",
. Zgodovina ni nič drugega, kakor boj dveh velikanskih močij, principa zadruge in principa gospodstva* (Hemchaft). Tudi novodobni tlakar ne gleda s prekrižanimi rokami s"~! <*eve. Revoltira, razbija stroje, v mislih, so isti krivi njegove reve. Potem uvideva, da so ti dobrotniki človeka in začenja boj za večje mezde in za krajši delavski Čas z gospodarji tovarn. Bojkoti, štrajki fužinske zadruge, delavska druga društva so sredstva v tem boju. Z občno tajno volilno pravico si hoče delavska masa pridobiti upliv na vladanje držav, oskrbovanje deželnega, občinskega premoženja. Jako dobro orožje ljudskih mas mej gospodarsko razvitimi narodi proti izcrpljenju po lastiteljih gmotnih močij pa je združitev v konsumu ter proizvajanju in združevanju denarnih močij. Dobički navedenih gospodarjev naj se kolikor možno v prid delavske mase zmanjšajo. Komsumna društva, produktivne zadruge, posojilnice so v induslrijelnih deželah sredstva, ki imajo pospešiti boj za: biti ali ne biti delavskih mas.
(Da\je pride.)______________
Narodno gospodarstvo. Nek^j o so6(jalizmu.
(Dt4je.) Liberalno gospodarstvo, t. j. gospodarstvo proste lastnine v nasprotju z minolim gospodarstvom llakarstva, je razvilo s svojim meščanskim gospodarstvom veliko delo. V mestih
Zahvala.
Ugledna filijalka vzajemno-zavaro-valnega društva za življenje „Janua" v Trstu.
Izrekam zavarov. zavodu ,,J svojo odlično zahvalo, ker mi jo zavarovani znesek moje ranjke žene izplačal v polni meri, kljub temu da sem zamudil za nekaj dnij izplačati zadnji obrok (premij), za kar priporočam ta zavod najtopleje vsar unur.
Frane Miklavič,
trgovec in gostilničar. VoiČe, 21. fobruvarja 1901.
Razglas.
Dne 1. aprila t. 1. ob 10. uri do-poludne se odda v občinski pisarnici v Vipavi potom zmanjševalne javne dražbe zgradba okrožne bolnice v Vipavi.
Ponudnik mora položiti 10% varščino v gotovini aH vrednostnih papirjih.
Načrt in proračun, z dražbenimi pogoji, je razpoložen na ogled od 24. t. m. dalje pri gosp. županu v Vipavi.
Zdravstveni zastop za okrožje Vipavsko
v Vipavi, dne 18. marca 1901.
Načelnik:
BOŽIČ.
Dne 1. aprila t. 1. ob 3. uri pop. se odda v občinski pisarni v Št. Vidu nad Vipavo potom zmanjševalne javne dražbe  zgradba 2 kapnic   na Nanosu.
Ponudnik mora položiti 10$ varščino. Načrt s proračunom in dražbe-nimi pogoji je razpoložen od 24. t. m. dalje v občinski pisarni v Št. Vidu nad Vipavo.
Županstvo občine Št. Vid nad Vipavo,
dne 18. marca 1901.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8      GORICA - Via Giardino 8 priporoča
pristna bala     j^ft^gr      briakih, dal
In črna vina    '^OpF     ¦»«»¦¦*'"
iz vipavskih,     <$fflk         Istarskln
furlanskih,           W           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - odrske monarhijo v sodih od 5(5 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce.
Cm* xm«ru«. Postrežba poštena.
r^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naroČila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Kuštrin
trgovoc
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni hiši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & ValenCiC v Ilirski Bfslrici; cikorija in žveplenke družbr sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in MajdiCa iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kilogr. naprej.
Trgov.-oiirtna regisf r&vana zadruga
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se že za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4:%% in vloge na Conto-corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne.Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15 #.
Vplačevanje se vrši osebno aH potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Lda 1581. v Gorici ustavljena t#rdka    |
E. Riessner, v NmsH ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Riccardo Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Veterini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste pt> nl«feih cenah.
Pravi vinski cvet
dvakrat rektliielran
za prirejanje  vin  in   izdelovanje  likerjev in ruma je na prodaj v mirodilnicah
Antona Mazzolija
v Gosposki ter Vrtni ulici v Gorici.
Dobre ure in po eeni!
s 3-letnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna nr ter Izvoz zlatnine
Most (Češko). Dobri ura Rem, iz niklja fl. 3 75; srebrna ura Run. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja __        n   1'95-
Tvrdka ie odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoro priznalnih pis m. - ¦ IluHtrovan cenik zastonj!
Jaz Ana Osillag
s svojimi 18r> renlinie-Irov dohnini Iinrey-lasini dobila   sem   jili   v-led
1 i-me.st'i*iie vpor.ihtt saiiioznajdeuu pom.idc. T» i-o najslnvitcjši avtoriteto priznale za jc-rl no sredstvo, ki ne provzrora izpadanja las, I ospcSujc rasi istih, pož'vlja lasnik, pospešuje pri jio-podih polno rnofno rast brk ter rlaje že pri kratki Vj.or.ibi la<em t a jdavi kakor turli brkam naraven lesk icr polno.-t in obrani le pred zjmd-ujim osikijetijem do najvišje starosti.
(Jena lonrka   1  j.'Ul.
2 tdtL, 3 gld , 5 gld. Po->iijiim po pošti vsak dan, siku se znesek naprej posije ali pa s poštnim povzetjem po vsem svetu iz ovuruH, kiiinor naj se pošiljajo vsu naročila
Ana Csillag-
Dunaj, Scilergai-bc 5.
Zaloga piva
prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada
T. Frohlicli-a na Vrhniki-Kranjsko.
Glavni zastopnik za Gorico in deželo:
Josip Rovan
v Cortei —Ratališfeit. 28 —v Gorici.
Priporoča se p. n. Častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12 % litrov ter v plombovanih
steklenicah po 7* litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Djinaju   s  prvimi priznanji.
Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan. gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku/u g. Andrej Šinigoj, gostilničar
>Pri levu« v Dornbergu. Za blagohotna naročila se topjo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani
Josip Rpva»i
1 žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom,natanjko regulirana s .3-1 e t ni m jamstvom ter etui.
i eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sislem.
1 kravalna igla iz goldina z vdelanimi briljanli.
1 par pozlačenih zapestnih gumbov. Znamka „Ga-rantie*.
i garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; 5 komadov.
1-par uhanov iz pristnega srehra, uradno zaznamovana.
1 prstan iz goldina z eleg. kamnom.
1 pornanjševaino žepno zrcalo v etui.
Teh štirnrjst krasnih in dragih  predmetov z
uro Anker-Rem. razpošilja za  samo gld. 2'0f», proti
povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksporlna his», Krakau. Slr.nlom 17 (Avslr.) Kar ne ugaja se  tekom 8 dnij sprejme nazaj
ter  denar vrne, da se kupovalec  nima  bati nikake
nevarnosti.
Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenoslij
zastonj in franko.
Sprejemajo se preprorlajab i in agenlje.
Zahvala.
O priliki nenadomestne izgube naše preljubljene soproge, ozir.
matere, gospe
Helene Posega,
izrekamo tem potom   vsem blagim srcem za izkazana odkritosrčna sočutja svojo najprisrčnejp zahvalo.
Posebno zahvaljujemo preč. duhovščino ter vse udeleženec mnogobrojnega sprevoda, kateri so s svojo navzočnostjo pri pogrebu skazali ranjki zadnjo čast; pevsko in glasbeno društvo za ginljivo petje v cerkvi ter vse darovatelje krasnih nagrobnih vencev.
Bog stotero povrni!
Sorten, 24. sušca 1901.
Žalujoča rodbina Posega.
Za trpeče na kili (Bruch).
Ravnokar je izšla popravljena brošura, razpravljajoča o ozdravljenju vseh vrst kile iz peresa dr. Rpimann-a, Isto pošilja na zahtevo popolnoma brezplačno Dr. M. Rcimmiu, Dunaj 512. VII./2, Nr. 513 poštni predal.
m                               Zlatarna
|  R a j k o Gasparin i
)jgj                                       v Gorici, RažtelJ štev. 5.
m                                   ¦
P               Bogata izbšr dragotin in zlatih izdelkov.
H   Velika zaloga srebrniiie, vsakovrstnih zlntili in srebrnih nt*.
j|gj                Kupuje in menja droge kamne, obrabljeno zlato in srebro.
M    yLwr- Izdeluje vsako delo alt popravo po Jako usodnih cenah
%®$§§^^^
Krompir za seme
fine  vrste    odpošilja    vedno   v   vsakfj množini AloiziJ Kane, trjiovur v Ljubljani, Dunajska co-Uh.
I
'Jtaran Schindler
Dunaj, III. Erdbergerstr. št 12.
razpošilja ^rnlis in franko kataloge v slo-vensko-italij;uibkeiii jeziku z vep kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za slroji\ potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinaV-stvo,  za   obrtne in gospodarske naiitciic.
Cene nižje kakor drugod
Ug-odnl pogroji  plače vanj a.
Za  reealno postrežbo  se  garantira.
Solidr,? zastopnike se išče.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privilcg. lastnik. Dunaj, 111. Krilherajopst. št. 12.
J. Pserhofer-jeve odvajalne krotjljice
so že več de ollelj povsoil rjz-irj ne, in malo družin ji\ kjer h :uaujk-.d > u lahko ;r: milo m-fcu oi"e ilotnačc sredstvo, ka'crn |iriprro'a oluiri tvu ran ^o idrav-i'j v i>;i z \ . it.'-'«' k!i »taltcsra pivbiuljnnja i i trlcsncva /apretju. 'IVh ! ro^l.ir. Vi s > iu>li pod intonnir l»^i'rh«»n'r-Jpu* kr, arljice ;ili Pserhorer-jpv«* krifiNtiliu' krosjljico ?n:ui>. >tan<> Skatljicu s V> kro^ljicanil 21 kr, 1 zavitek s « Skatljii-am: I jjlil. 7t kr.. p i t.apn-i vf.o>Ianfiii zin--kii rV.ru' - ;»-:nan> |« ".-'n pr,-šljal ijo: 1 zavitek 1 yld. '_V> kr.. 2 zavitka 2>W. »0 kr., 9 /a\Hki (J siti. :r. kr.. 10 za\itkm ;> trld. 2"» kr.       Navori uporalio je priložen.
Jedili a izdelovalna in glavna razpošlljalna zaloga
J.Pserhofer-jeva lekarna
Dunaj I., Singerstrasse št. 15.
Prosi se izrecno, „J. r.scrhofcr-jcve otl rajal no krogljice44
zahtevali in na   o pa
;:ti, da   ma n;ip'<   na pokrr podpi   .1. Pserhofer in
Balzam zoper ozeblino JtfS**?1^
poštnine prosto p šilja vijo 65 kr.
J. Pserliofer-jev sok iz ozkega trpotca
razltzuj e, 1   teklenica 50 kr.
J. Pserliofer-jev balzam zoper golšo,
1 steklenica 40 kr. s pošninepr sto poSiljal-vyo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati tM,J3 53*!;
živce,   t   liter  kola-vina  ali  eliksirja :i gld. % liha 1 gld. «0 kr.,  74 litta 85 kr.
•jeva tinktura <*$ ^^
!S'iiea   imerio-razst pljujore
vsake   Ska Iji-e  n;i   navodilu « ttpr<ial>i   ^(•••jeri ;er z rudeeinii trk.uni.
zdravilo, tlražilnepa in krept*ujo"ejfa učinka na žModec pri OMranem prehavljanju. 1 »4ek-lenii-a žž kr., t tlvanajstm-ica steklenic -2 )ild.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane,
I ?lcklcn;ra 50 kr.
Tannochinin-pomada ik^S^;l^[
rast !a^, 1 pušica 2 gld.
Stendeia,1!ri!i
ček 50 kr.. s poštnine pro to poSiljatvijo 75 kr.
Univerzalna Čistilna sol iif^S
proti slabi prebavi, 1 za oj  i    A, i avsUijiMh
>"nikih  otrla'enc i jida ne bi   ti   v z
Razen tu   nitnovnnih preparate   so v zalogi  i tnoze  ske farmace ti ke specijaliieto ter se p eskrbe v i predm a zahtevanje ločno ii rajceneje.
Pošiijatve po poŠti izrrSnJejo se najhitreje, ako so donnr pvej vpoSlje;  veeje nuioChe tudi proti povzetju ziumkti.
fllp*- Č« se preje vpnSIJc deuar (najboljše s poštno iiiiknziticii), potem je  poštnina mnogo cenejna. nego prt pošiljat vab proti povzetju.