Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
&	A
Glas Naroda
' List slovenskih delavcev v c^lmeriki.
A



TJfe first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.


Stev.
NEW YORK, v ponedeljek:, 5. oktobra, 1003.
Leto X.
$50,000 poneverila.
ktijigovodkinja je poneverjeno svol« zaigrala na lw>rzi.
Minolo soboto so v Ni-w Yorku zaprli 2i»h*tno gos|»o Mary Lay ton .I«»hn>oiiovo, bivšo knjigovodkinjo družbe 1 11 i 1«1 States Playing Card Co. <u»pa j.' nhdolžena poneverje-lija Ji M h dočiin znašajo vse svote, k:ir jih ji* poneverila tekom svojega služlnjva n ja pri imenovane j tvrdki. najmanj $50,(hm>. (lospa Johnsonova, soproga zohozd ravnika dr. Albert M. Johnoma. 4<;:l. 5. Ave., Manhattan, ji* /e pr«'<l par leti stopila v imenovano sIiiž1m», ktero je tudi po svojej x>o-r«»ki 1. I i m 11 izvrševala, davili stan imenovane tvrdke je v Cincinnati. ()., dočim ima v New Yorku svojo fili-jalko.
<Jospa Johnsonova je bil« tudi zasebna tajnica družbenega blagajnika tukajšnje filijalke K. H. McCutche-ona. Že v aprilu t. 1. našli so v njenih knjigah razne nerednosti. Ko s<» knjige pregledali so našli, da je od 1. januarja d<> 15. aprila zmanjkalo
Po zatrdilu polieije je knjigovod-kinja poslovala na sledeči način. Od glavnega sedeža tvrdke so n. pr. poslali semkaj blago, ktero so tukaj prodali za $"»<Hto. Ta znesek so pripi šali k dobrem uradu v Cincinnatiju, tod i Johnsonova je v jed nem takih slučajev newyorsko filijalko obtežila z $500o, dočim ji* diferenca v znesku $2000 njej ostala. l>a so se vjemale knjiire je vrednost kake male vknjižbe i/, t 'ineinuatija semkaj poslanega blaga, n. pr. od povišala na $2009. Radi tega sn Johnsonovo v aprilu, ko j,- pr«-varila tvr.lko za $10.500, odslovili pričakujoč. da bode njen soprog, kteri min »gn zaslugi. dolg poravnal,
i"t sar iia ni storil.
Iz nadaljnega pregledovanja knjig so pa pronašli, da je na ta način po lu-verila najmanj $50,000. na kar so jo zaprli. Johnsonova je igrala na borzi in redno vse izgubila.
McKinleyev spomenik.
Odkritje spomenika v Adams. Mass.
Adams. Mass., 4. okt. Včeraj po-poludne so tukaj odkrili bronasti spomenik pokojnemu predsedniku Mc-Kinlevu. Spomenik je nadnaravne velikosti in ga je izdelal kipar Avgust Lukeman. Stoji na snidenju Park Maple in Columbia Sts., obrnjen proti eerkvi Notre Dame. Pri odkritju spomenika sta govorila slavnostni govor bivši tajnik vojne mornarice Long in governer Bates.
Stroške za napravo spomenika so nabrali meščani tukajšnjega mesta potom prostovoljnih prispevkov. Kip stoji na granitne j podstavj, ktera je okrašena z bronastimi ploščami, na kterih so označeni važni podatki iz MaeKinleyevega življenja.
Na besru*
Parnik se potopil.
11 osob utonilo.
Martinette, Wis., 5. sept. Na Mi-ehiganskem jezeru je vladal te dni izredni vihar, v kterem se je v soboto zvečer pri Green Islandu potopil parni k "I. H. Hackley". Jednajst osob ji- vtonilo, dočim se je na parnik "Shebi )jgan" rešilo 7 mornarjev potem, ko so na tramovih plavali vao no«"- po vodi. Na jezeru so razsajali velikanski valovi in tako je vtonilo tudi mnogo onih, kteri so se držali razvalin.
Na stotine žen in otrok beži pred Turki.
Avstrija in Rusija jedini. — \a stotine kristjanov usmrtenih.
Washlgtonske novosti.
Poljedelstvo na Filipinih.
Washington, 4. oktobra. Poljedelski oddelek filipinske vlade poroča iz Manile, da so tamkaj skušali vdoma-čiti naše sočivje, kakor fižol, grah, špargle, zelje, kumare, melone, ohro, špinačo, repo itd. Kumare, melone in
Dunaj. 4. okt. Tajnik ruskega mi- vest. da so Turki v Razlogu poklali sli*"'110 rastlinje ni vspelo, kajti mr-nistra inostranih del. grofa Lams-'vse kristjane. Bolgarska vlada v is-	uničil vse, predno je zamoglo
dorffa, gospod Sawinsky, objavlja j točnej Macedoniji nima svojega za- ^OZureti. Tudi grah je slabo vspeval,
iskim in av- ; stopnika. radi česar mora uradno po- fižo1 vaPel le v nekterih krajih. Pa-trdilo izostati.	, radajzarji in poper, kakor tudi špina-
Turki pa trdijo, da so vstaši po- <>a' rePa- solata in zelje je pa dobro klali meščane v Razlogu, na kar so, vspe*°' mesto požgali. Turško voiaštvo in
t Japonsko sadje, kakor slive in
vsebino razgovora med ruskim stnjskim ministrom zunanjih del glede balkanskega vprašanja. Oba ministra sta se sporazumela, da bo-deta Rusija in Avstrija s svojo dosedanjo balkansko politiko nadaljevali. Vendar sta pa dosedanji načrt reforme izdatno povečala.
Tajnik trdi, da ni resnično, da j"1 Rusija zahtevala prosto pot skozi Dardanele za svoje vojne ladije. Ministra sta se posvetovala o vsem političnem položaju evropskega Levante izimši staro Albanijo, tako, da za-more biti Evropa mirna glede preteče
vojaštvo in prebivalstvo je bežalo.
Danes "se je odpeljal v Ameriko Konstantin Štefanov kot maeedonski delegat. Njegov namen je govoriti s predsednikom Rooseveltom in tajnikom J Tavern, ktera bode prosil, naj posredujeta na Balkanu. Drugi delegat je so odpotovali v Francijo, Nemčijo in Anglijo.
Sohja, 5. okt-. Oil meje pri Deinir
Setli Low
predsedniški kandidat.
Chicago, III., 3. okt. Predsednik Harper od ehieaškega vseučilišča, predlagal je newyorškega majorja Seth Lowa predsedniškim kandida torn. Seth Low bi moral tukajšnje »lijak«* v Kent Hall nagovoriti in pri tem je vseučilišču! predsednik Harper, Seth Lowa predstav il s temi be-sedami svojim dijakom.
"V tej dvorani je bil nekoč v našej sredi n«-ki governer ( MeKinley), kte ri je postal kasneje predsednik Zjed. držav. Kasmfj nas je obiskal neki polieij.-ki komisar (Roosevelt), kteri je tudi postal predsednik, Danes je pa v naši j sr«-«li mayor velieega mesta, in čemu naj bi tudi on ne stanoval v belej hi-i kot predsednik i '
Dijaki so navdušeni pozdravili govor, tako da I.ow ni mogel takoj pri četi s svojim govorom.
Konec tekmovanja.
San Franeiseo, Cal., 4. okt. Poročilo, da ji* mehikauska vla«la dovolila tukajšnji-j China Commercial Steamship Company uvažati v Mexieo kitajski kuliji-, ni r«*snično. Baš nasprotno, družba ni zadobila tozadevne dozvole, kajti radi tekmovanja z drugimi parobrodnimi družbami na padla vozna cena za prevoz iz Kitsij-ske v Ameriko, j«- naenkrat poskočila na prejšnjo ceno	kar dokazuje,
«la je tekmovalni boj med parobrodnimi družbami na Pacifiku končan. China Coimnercial C«». ne b«i<le več vozila na potu Kitajska-San Franci-seo-Mexieo. ker mehikauska vlada več ne dopušča izkr«*evati kitajsk«* kulije v Inki Manzanillo.
Slaba kupčija s železom.
Birmingham. A.a., 4. okt. Pri zborovanju večjih tovarnarjev železnine našega juga, so tovarnarji sklenili izdelovanje za 25% znižati in sieer do konca 1. 1!>0:'.
V varstvu šerifa.
Cripple -Creek, Colo., 4. okt. Danes so v vojaškem spremstvu odvedli predsednika ICennisona od lokalne unije rudarjev št. 1. iz vojaških zaporov v zapore eountyja. kjer so jetnika izročili šerifu. Vojaška oblast
Našli dva utopljenca.
Pri New Brightonu, Staten Island, N. Y.. našli so v vodi dve moški trupli. \teri so odvedli v mrtvašnico v Stapletonu. J eden mrtvec je oblečen črno obleko, toda črevljev nima, drugi je bil popolnoma gol- Oba sta še mlada.
Ilirorili 131etno deklico.
Guthrie, Okla., 4. okt. Blizo ceste našli so farmerji truplo 13letne Mary Prokosheve, ktero je bilo pokrito z vejevjem. Truplo so našli blizo hiše njenih starišev v eountyju Bayne. Morilci so otroku z nožmi glavo skoraj popolnoma odrezali. Pri zasledovanju moriloev so aretirali l71etnega belega Izey Rogersa, kteri je priznal svojo krivdo. On in dva tovariša z imenom Frank Guiness ter James M alley, so dekletce odnesli v bližnje grmovje, kjer so jo kriminelno napadli. Ko je deklica potem dejala, da bode o tem povedala svojim starišem, so jo zaklali. Tudi druga dva lopova so vjeli v Stillwatru. Rogersa imajo zaprtega v krajevnih zaporih v Per-ryju. Tamošnja naselbina je češka, toda kljub t^nu se je bati, da pride do lin«"*anja.
Nezgoda na železnici.
Beowewe, Nev., 4. okt. Blizo tukajšnje postaje zadela sta Atlantic ekspresni vlak in neki tovorni vlak skupaj. Pri tem je bil sprevodnik Allen Harper usmrten, dočim je bilo 20 osob ranjenih.
Razstrelba v žganj ar ni.
Peoria, HI., 4. okt. Včeraj dopolu-dne pripetila se je v tukajšnjej Cor-ningovej žganjarni razstrelba, ktera je tovarno deloma razdejala. Razvaline so pokopale več delavcev. Gasilci sedaj odstranjujejo razvaline. Dose-daj so našli jedno truplo. Deset delavcev' se še pogreša.
Junaška milica.
Mil ica v Marshalu, Tex., ni zamo-gla I i ličarjem odvzeti zamorca Walker Da visa, kterega so potem obesili. Linčarji so vsekakor nevarneji, nego uredništvo kacega lista v državi Colorado, ktere je lahko ponoči iznena-diti in zapreti. Linčarju v Marshalu ne poznajo šale, pač pa humor. Ko so zamorca obesili, je njihov vodja izjavil : "Walker David se je safn obesil s tem, da je v prisotnosti mnozih prič privezan za vrat, skočil raz drevo."
Žrtve železnice.
Blizo Rensselaerja, Ind., je te dni povozil neki potniški vlak 50 importi-ranih Angora koz. Med farmo in že-lezničnim tirom ni nikake ograje, ali vendar bode dobil posestnik, znani
vojske med Turčijo in Bolgarijo, dojKapu se poroča, da je prišlo tamkaj ktere ne bode nikoli prišlo.
Monastir, 4. okt. Včeraj je dospelo semkaj 600 žensk in otrok brez najmanjšega imetja. To so one ženske, ktere so morale bežati pred Turki iz vasi Lateva in Bjelica. Turki so ta-mošnje možke večinoma poklali in požgali vse hi
1300 druzih begunov, kteri tudi nimajo ničesar, napotilo se je v Sama-kovo.
Turki oblegajo sedaj vasi Lateva in Bjelica. Ker so oni v premoč?, bodo še tamkaj ostale Macedonce poklali.
Vstaši z boji nevstrašeno napredujejo, dasiravno vedo, da je vstaja zgubljena.
Solun, 4. okt. Vstaši požgali turško vas Kobearina (400 hiš) in vse vaščane poklali. Včeraj je dospelo semkaj iz Zeresa 85 ranjenih turških vojakov.
Iz Soluna je odkorakal včeraj bataljon Redifov v Demirhisar, kjer se je nabralo več tisoč vstašev. Za Redili odkorakata tjekaj danes dva na-daljna bataljona Nizamov. Vstaši so napadli vlak, ki je vozil vojaštvo in usmrtili 80 vojakov.
Sofija, 4. okt. Brzojavi ponavljajo
do resnih bojev med bolgarskim in turškim vojaštvom in da so zgube na obeh straneh velike.
V	uradnih krogih nočejo o tem ničesar vedeti, toda vse kaže na to. da so tozadevna poročila resnična. Turki so bolgarske vojake prvi napadli, ko so begune preganjali preko meje.
Turki so že večkrat skušali izzvati sovraštva s tem. da so preko meje streljali in na bolgarskem «>zemlju kradli konje in ovce.
V	vojnem ministerstvu se dela noč in dan. Knez Fer«linand je razne vojne odredbe odobril. Vlada je poslala vso konjico, izimši jednega polka, na mejo, kj i*i* ima tudi vse polno topništva.
Beguni, kteri so bežali v gorovje, so najnesrečneji, kajti trpeti morajo mraz in glad. dočim jih vrhu tega še Turki neprestano zasledujejo. Begunom v gorah bodo sedaj tukajšnje ženske poslale potrebno obleko in hrano.
Solun, 5. okt. Vstaši so v okraju Razlog požgali 20 turških vasi. Med drugimi so popolnoma razdejali vas Baniško in poklali 2000 turških prebivalcev.
Newyorska kronika.
"Pie" in karbol.
Petintridesetletni William Thompson se je skušal včeraj usmrtiti s karbolno kislino, radi česar so ga prepeljali v bolnico Bellevue. Thompson je na Bowery dobro poznan. Do-poludne je zaslužil 15 centov in mesto da bi jih, kakor običajno, spremenil v whiskey, kupil si je karbolno kislino in jabolčni "pie", kterega je i»o-vžil za "popotnico."
Ljubeznivi sin.
Ako bi k sreči vsled klicov na pomoč ne prihitel na lice mesta niw policaj, bi 45letni mašinist M. G tan 58 North St., Brooklyn Borou^ gotovo ubil svojega 75letnega očeta. Ko je prišel včeraj zjutraj Geoghan domov, je tako razsajal, da se je njegov oče probudil in ga pozval, naj bode miren. Mesto odgovora, ga je pa sin prijel in ga tako tresel, da je starček padel na tla. Na to ga je pa pričel brcati, tako, da je postal nezavesten. V tem trenutku je prišel na lice mesta policaj, kterega je pa besni sin hotel tudi napasti. Vendar ga je pa kmalo sevladal in odvedel na policijsko postajo, kjer se je zagovarjal s tem. da ni vedel kaj da dela.
Zastrupil
5.
se je na ulici.
navaja uzrokom an lovanja imenova- politikar, Alfred McCoy, odškodnino, nega delavca — orožje, ktero so baje
pri njemu našli.	Proti U. S. Shipbuilding Co.
Vojaške vaje.
Wilmington, Del., 3. okt. Zvezino pokrajinsko sodišče je danes dovolilo
Camp Young. West P*ant, Kj., 3.' zastopniku N. Y. Security & Trust okt. Pri vojaških vajah med regular- Co., vložiti tožbo proti U. S. Ship-nim vojaštvom-in milico, nastopilo je,building Co. To pomenja brezdvomno
včeraj v prvič 5000 mož. Vadili so se pri če tek postopanja proti družbenim' dajati po $10 na teden. Ako pa hoče
v sprednjih stražah.	Londom.
Sestinštiridesetletni Charles Wheeler iz Washingtona, D. C., skušal se je včeraj pred hišo št. 357, 8. Ave., Manhattan, zastrupiti. Samomorilca so našli na ulici nezavestnega, radi česar so ga odpeljali v Rooseveltovo bolnico.
Sledila mu je iz Japonske v New York.
Minolo soboto zagovarjal se je pri sodišču Marcus Stowe Hill, 445, zap. 23. ulica, Manhattan, radi tega, ker je svojo soprogo ostavil. Njegova soproga Alberta ga je obtožila, da jo je v marcu 1902 ostavil z njenimi otroci brez vseh sredstev v Kobe na Japonskem in od tam odpotoval v Ameriko, da bi patentiral neki stroj za izdelovanje cigaret. Končno je dobila potrebni denar za pot v Ameriko in je sledila svojemu možu. V New Yorku je dospela dne 21. sept., na kar jo je njen mož sam obiskal in jej dal $12. Mr. Hill je dejal, da zasluži sedaj le $15 ' ■». teden, od ktere svote jej hoče
i njegova rodbina potovati nazaj na
Japonsko, povrnil jej bode potne stroške in potem pošiljal po $25 na teden. Soproga je zahtevala, da se ga stavi pod varščino, kar pa sodnik ni hotel storiti.
Parnik se zgubil.
Parnik "Syrainu", kteri je odpljul dne 25. avgusta iz Santosa, Brazil, bi moral že pred 10 dnevi dospeti v New York, toda do sedaj o njein še ni duha ne sluha. Tukajšnji agentje imenovanega parnika so mnenja, da je v jugoameriškem vodovju zgubil krmilo in tako ostal na prostem morju. Na parniku je 30 mornarjev in je nakrcan z kavo.
Napdli policaja.
V soboto so pripeljali 511etn£ga policaja Chas. Dappinga. kteri je vršil svojo službo na Old Slip Station, v Fordham bolnico nevarno ranjenega.
Policaj trdi, da ga je neki lopov pri Bear Swamps Road in Columbus Ave. napadel. Ko je hotel policaj nanj streljati, ga je logov prijel za obe roki, na kar je prišel drugi lopov, kteri mu je izpraznil žepe in odnesel $180 in revolver. Na to sta ga lopova do nezavesti pretepla.
Kasneje so detektivi aretirali dva sumljiva postopača, ktera jo policaj spoznal kot svoja napadalca.
Lov na Indijance.
Iz wigwama v Madison Square Gardenu sta všla dva Indijanca, ktera sedaj išče policija postaje na za-padnej 30. ulici. Ker pa izgleda je-den Indijanec tako, kakor drugi, policija nima o begunih druzega popisa, nego, da je jeden visok 6 čevljev in drugi le 5 čevljev in 10 palcev. Upati je, da Indijanca nista nastopila bojno pot, kajti pri boju med tomahaw-kom in policijskim kolom, bi kol podlegel.
Preiskava ua Ellis Islandu.
Komisija, ktero je imenoval predsednik Roosevelt v svrho nadzorovanja uradovanja na Ellis Islandu, bo imela svoje obravnave danes, v torek in v sredo od 3. do 5. ure popoludne v uradu Mr. Eugene A. Philbina v 12. nadstropju 54 William St. v New Yorku. Komisija želi, "da bi zaslišala toliko osob, kolikor mogoče, da za-more preiskavo po možnosti razširiti.
oranže ter grozdje, dobro obeta. Nove vrste tobaka so vspele v pokrajinah Cayugan in Isabella. Poljedelski oddelek bode s svojimi poskusi nadaljeval, tako, da bode severno sočivje kmalo na otočju vdomačeno.
Še jeden.
Washington, 4. okt. V zvezi so poštnim škandalom so danes zaprli Scott Towersa, predstojnika neke tukajšnjih poštnih postaj. Sodišče ga je obdolžilo, da je jemal podkupnino. On je namreč nagovoril šefa Supply od<lelka, Bowersa, da je nakupil za poštne urade pisalne stroje, za kterih vsaccga je dobil od Hatch Book Typewriter Co. po $50 nagrade.
Glavni delničar imenovane družbe je bivši pennsylvanski senator Don Cameron in on je tudi izplačeval označene "procente". Naravno, da bivši senator trdi, da o vsem tem ničesar ne ve in da je to storil njegov zasebni tajnik. Vendar je pa Don Cameron že dolgo čaaa pričakoval, da bode ta stvar prišla na dan, kajti s Towerom je Čestokrat dopisoval, tako da ni izključeno, da bodo tudi proti Cameronu pričeli sodno postopati.
Oddelek strupojedcev.
Washington, 4. okt. Oddelek stru-pojedcev, pod nadzorstvom kemikarja dr. Wileya, pričel je včeraj vršiti svojo nalogo. Preiskuševalni živi predmeti bodo dalj časa vživali pijače in jedila, ktera bodo numešana z silicil-no kislino. Preskušnje bodo trajale do božiča. Vladi se je javilo 32 prostovoljnih strupojedcev. od kterih so jih pa le 10 izbrali.
Premog za admirala Cotton a.
Washington, 4. okt. Oddelek vojne mornarice je dobil brzojav oil podad-m;rala Cottona iz Bejruta, da je porta tjekaj poslala novega valija. Cotton tudi zahteva premog, radi česar je premogov parnik "Alexander" odpljul iz Port Saida s premogom v Bejrut.
Premalo pismonošev.
Washington, 4. okt. Vodstvo pošte bode zahtevalo za prihodnje leto za povečanje števila pismonoš na deželi, večjo svoto, nego kdaj popreje. V letošnjem proračunu znaša svota za pismonoše $12,000,000. Od L julija nadalje so na deželi vstanovili 3900 novih poštnih poti in v kratkem bodo vstanovili 2100 nadaljnih tacih potov, kar bode stalo na leto $12,500,000 več nego sedaj. Bode li kongres v to privolil, je naravno drugo vprašanje.
O Panamskem prekopu.
Washington, 4. oktobra. Državni oddelek naše vlade je dobil od našega poslanika iz Bogote, Colombia, brzojav, da je colombijski senatov oddelek, kteri pripravlja gradivo za na-daljno prekopovo debato, priposlal vladi v Bogoti svoje tozadevno poročilo. Odbor priporoča, naj se vstano-vi zakon, kteri bode dopuščal predsedniku pod gotovimi pogoji pričeti se pogajati za gradnjo prekopa. Vlada je pa ta predlog že v naprej zavrgla.
Tukajšnji colombijski poslanik ni
dobil nikacega poročila.
Pridelek bombaža.
Washington, 4. okt. Statistični oddelek poljedelskega urada naše vlade javlja, da znaša povprečni pridelek bombaža 65:1 odstotkov, to raj je pridelek izdatno slabejši, nego je bil lani
Tekom septembra se je stanje bombaža zelo poslabšalo radi suše, gosenic in rje. Tudi zoritev je zaostala za dva do štiri tedne.
Prememba v vojaštvu.
Washington, 4. okt. General-major Corbin, dosedanji generalni pobočnik naše vojske je imenovan poveljnikom iztočnega oddelka z glavnim stanom na Governor's Islandu v newyorskej luki. To mesto je dobil Corbin v priznanje njegovih zaslug v špansko-ameriškej vojski, v vstaji bokserjev na Kitajskem in vojski na Filipinih.
nik iztoka, je prideljeu vojnemu oddelku. tla se neznani z poslovanjem generalnega štaba.
Proti analizi pofesorja Wileya.
Washington. 4. okt. Radi vladine kontrole uvoznih inozemskih živil, da se tako prepreči uvoz ponarejenega-blaga, zavladala je zlasti med new-yorŠkimi uvozniki velika razburjenost.
Razni importerji so mnenja, da v kemičnem laboratoriju poljedelskega oddelka naše vlade ne postopajo pravilno, radi česar so uvozniki vložili več protestov. Da pa vlada importer-je preprif-a, da se pri analizi importi-ranih živil postopa pravilno in v so-gla sju zakonov, odpotoval je prof. Wiley, ravnatelj kemičnega laboratorija v New York, kjer se bode posve- " toval z raznimi uvozniki.
Z ozirom na domača ponarejena živila, pa vlada ne bode ničesar ukrenila, tako, da zamorejo ljudje ponarejena živila uživati, kakor popreje.
Ukradel diamante.
Chicago, HI., 4. okt. Tuk^j so zaprli zamorca William Hayes Bonner-ja, kteri je bil pri-je kletar bogatega pogodbenika Aleksandra NitSlring-hausa. Zamorca so zasledovali po raznih mestih. V odsotnosti svojega gospodarja mu je ukradel za $4ik>0 diamantov in $200 v gotovini. Ko so ga aretirali je imel še 17 centov v gotovini.
Prepir radi italijanske zastave.
Tamaqua. Pa.. 3. okt. Nedavno so italijanski delavci, kteri so se nastanili na kampu blizo West Penna, razvili v taboru italijansko zastavo. S tem so se pa farmerjem tako zamerili, da so jim slednji zapretili, da bodo sami zastavo odstranili, ako to ne sto-, re Italijani. Končno je policija zastavo odstranila. Italijanski konzul je protestiral.
Poroka v Bryanovej rodbini.
" Lincoln, Nebr,. 4. okt. William Jennings Bryan, bivši demokratični predsedniški kandidat, postal je tast;' kajti včeraj se je poročila njegova hčerka, gospodična Ruth Baird z William Homer Leavittom. slikarjem iz Nevvporta, R- I- Poročil ju je dr. R. C. Huntington od Wesleyanskega vseučilišča v Nebraski. Gospa Ruth je še le 18 let stara, dočim je njen mož 12 let stareji.
General Orlando Smith umrl.
Chicago, hi., 4. sept. General Orlando Smith, bivši podpredsednik Baltimore A: Ohio železnice, kteri se je odlikoval v državljanskej vojski; je včeraj zjutraj po kratkej bolezni umrl.
Tornado in sues: na zapadu.
Plainfield, Wis., 5. okt. Tukajšnje mesto in okolico je obiskal včeraj po noči tornado, kteri je napravil veliko škodo. Tudi več ljudi je ranjenih. Gospa John Fisherjeva je bila usmrtena dočim je jeden ranjencev že umrl. Na deželi je vihar usmrtil mnogo živine.
Ferguš Falls, Minn., 5. okt. Včeraj je pri severozapadnem vetru pričelo zelo snežiti. Sneg je padal 3 ure neprestano in je pokril zemljo več palcev visoko.

Naročujte in priporočajte "Glas___ _	_
Naroda". Za celo leto Sta«© lo $g.0&j General Chaffee, dosedanji povelj-
trT »r. .ri li^K^--- - ■ ~ .
Frank Sakserjeva pisarna v Cleve-landu. O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilia denar v staro domovino, prodaiajo se paro-brodni listki in prejema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vga na mojo odgovornost.
Denar ali življenje.
Gospod Henderson iz Riverside je sklenil vse špekulacije opustiti in samo za svoje zdravje skrbeti. Zakaj ? Bogati mož je neumorno delal in srečno špekuliral, mnogo denarja zaslužil, končno pa vendar prišel do spoznanja, ko je težko obolel, da ni denar najboljše na svetu in se odločil žrtvovati denar in varovati si življenje. Navadno vsaki človek, kateri ima mnogovrsttie posle, zanemarja glavno reč — samega sebe. Nikdar se ni pa treba bati človeku, kteri pije redno Trinerjevo zdravilno grenko vino, da bodo njegovi organi oslabeli, ker to vino čisti in obnavlja kri in tako kontrolira celo prebavo, oživi živce, ojači mišice, sploh vzdrži človeka zdravega. Pijte toraj to vino, pa se Vam ni treba bati ne za denar ne za življenje, ker o6oje ostane v popolnem redu — samo pazite, da Vas kdo ne goljufa in mesto Trinerje-vega vina kpko žlobodro posili. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So Ashland Ave., Chicago Tli , Pilsea,
Sta.
x-afct : . J&	M,

—_------
Glas Naroda
ii
Tjist slovenskih delavcev T Ameriki. Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAY VALJA VEG. | Lastnik:	P ubliaher:
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list 2a Ameriko . .$3—.
„ pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . r1<L 7.50, „ „ h pol le! a . . frld. 3-75, četrt leta . prid. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
tako, kakor se ravna z blagom. Se je li tudi to že v ikmeričanili vdomi.čilo in vkoreninilo?
Toda tudi v drugem smislu je predlog1 glede promene Filipinov z Panamskim prekopom zelo značilen. Y najširnejib krogih ljudstva je opažali, da se je že vsakdo naveličal Filipinov, kteri so veljali že toliko denarja in krvi. Iz tega pa zamoremo -kb-pati, da je našemu ljudstvu konec filipinske politike povsem povše-či, pa naj že bode kakoršnakoli. 'Proč Filipini" — za vsako ceno....
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemsi nedelj in praznikov.
1(iiLAS NARODA"
(„Yoiee of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plae.i 80 -i m tov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdem«, nnflovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite na slov *
„GLAS NARODA",
109 Greenwich St.. New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Carinska ločitev Avstrije in Ogrske.
Filipin
1 v zameno.
Minoli nwsoe dobil je predsednik Roosevelt <«1 duhovna dr. Atkinsona iz Geneve, O., pismo, v kterem 11111 imenovani Atkinson svetuje, na kak način bi se za mogle Zj< d. države znebiti svojega Ix-lega slona, ali Filipi nov. 1 »otieno pismo je Roosevelt tzro-eil vojnemu oddelku naše vlade.
Predlog se glasi tako. da bi dala washiugtonska vlada "svoje" Filipin« japonskej vladi, ktera i>i morala zato zgraditi na svoje stroške — Panam ski prekop in ga potem, ko bi bil h dogotovljen, izročili Zjed. državam
Svoj predlog vtemeljuje politikujo či dušni y>:istir s tem, da Filipini za nas nimajo nikake vrednosti in so sposobni k večjem za premogovo postajo, ktere vstanovitev bi nam Ja-ponci brezdvonino dovolili. Na dru-gej struni bi bila pa posest Filipinov za Japonce nepopisne vrednosti z ozirom na nei/.kljueni razpor med Japonsko in Rusijo. Xa ta način bi postale tudi razmere med Zjed. drža vami in evropskimi vlastmi 1 x»1 j» . kajti z izročitvijo Filipinov Japoncem, bi prišla naša republika zopet mod logične meje Monroe doktrine, na kteri naeiii l»i Američani vsemu svetu dokazali svojo narodno poštenost in pravičnost.
Ysled duhovnovih misli je pa bostonski list '"Boston Advertiser" izven sebe radosti in piše v tozadevnem svojem članku: "Ameriški učitelji, kteri so odšli na Filipinsko otočje, radi dokazujejo, da beli ljudje tamkaj trajno sploh stanovati ne morejo. Otoki so nas stali že mnogo več denarja, nego so sploh vredni. Denar za napravo Panamskega prekopa, bode tudi slaba naložitev glavnice. Čeinu naj bi toraj ne menjali dveh jednako slabih podjetij V
Bolj nego dokazovanje bostonskega svetovnega politikarja nas pa zanima ono, kar razumejo gotovi ljudje v splošnem in duhoven Atkinson še v posebnem ozira pod "narodno poštenostjo in pravičnostjo". Prekop po srednjeameriške j zemskej ožini, naj že vodi preko Paname ali preko Ni carague, bode veljal najmanj $2(M>, 000,000. Za Filipine je plačala na št vlada $20,000,0GO, in si potem s pomočjo krvavih bojev saj deloma pri •lastila otočje. S tem je pa gospodar sko stanje otočja za dolgo dobo po vsem vničila ali saj deloma pomanj šala. Denarne žrtve, ktere je izdala vlada, ako se je hotela sploh vdoma čiti na otočju pa pri kupcih naravn« ne pridejo v pošte v. Duhovnov pred log pa svetuje, da bi Japonci dali za Filipine desetkrat toliko svoto, kakor Američani. Zaista divni dokaz "poštenosti".
Toda, ako bi se tudi Američanom posrečilo Japonce po duhovnovem preti logu ogoljufati, bi s tem zagrešili z ozirom na filipinsko ljudstvo še nekaj. kar nikakor ni častno za krščanskega duhovna, kteri je to nasvetoval. On bi menda najraje Filipinee prodal — m1 da bi jih vprašal, so li zadovolj ni — kakor kako čredo ovac ali govedine. Naravno, da Filipinee ni nihčt vprašal, ko so jih Američani od 6pancev kupili, kajti trgovina z deželami in ljudmi se obieajno zavrsi tako, kakor tehiu ali onemu večjemu ljudstvu ugaja. Toda se je li pri ameriškemu ljudstvu tudi že vdomačil moderni mednarodni greh, vsled kte-rega zamorejo razna "gospodarska" ljudstva medsebojno kupčevati z ma-njimi narodi ter z njimi postopati
Razna nemška društva, ki zastopajo veliko obrt in pa kmetijstvo, se zbirajo in shajajo ter sklepajo med drugim tudi v tem smislu, da bi se Cislitavska ločila od Ogrske glede na doslej skupno carino, in tudi tako, da bi se postavile carinske meje med obema drŽavama skupnega cesarstva. Povod temu je dal še posebej dogovor obojestranskih vlad, vsled kterega naj bi se plačevala 3* i;krone visoka carina na prevoz sladkorja s tc strani na Ogrsko, ali pa z Ogrskega v našo polovico. Ne glede na vse drugo, j< že samo s tem dogovorom prav za prav porušena carinska skupnost Načelno bi avst. vlada ne smela pri voliti v tako carinsko določbo, dokler traja skupnost carinskih tarifov na <unaj. No, vzroki so še drugi, kteri »podbtijajo tostranske proizvodnik« v temu, da žele carinsko ločenje od )grske. Nemškim veleobrtjiikom m kmetovalcem se pridružujejo tudi jednake vrste proizvodniki slovanskega tostranskega naseljenja, in tied češkimi agrarniki se vedno od oenejše vnemlj-'jo za popolno carin-ko ločenje od < >irrske.
V. obee gosp< wlarskega in samo s lega stališča bi taka ločitev ne kazal; posebne gmotne izgube za Cislatav ko. pač pa bolj. vsaj za sedanjo dobo. :a Ogrsko. T<»stran bi se že tako bo ili, da bi izhajali, ker so vstočne dr a ve takega go-]>< »larskega značaja la bi se v tostranskih deželah 11c mo 1 ogovorit i za trgovinske pogodbe, ki
■	i bile dostojne, neškodljivo, oboje-transko primerne. In kolikor se do-taje mednarodnih političnih tlobič
cov. bi Cislitavska vsekakor le prido lila, ker bi ekonomski odnošaji tudi »olitieiK. približevali bližnji vstok lašimi deželami. Komu bi ti politični lobički pripadali v največji meri taših deželah, - je drugo vprašanje; ili dvomiti ne moremo, da bi iz ugod lejših trgovinskih zvez Cislitavske iusijo in vsem Balkanom proizliajali udi politični dobieki.
Toda tostranski veleobrtniki in veliki zemljišču i posestniki, ki delujejo sedaj na ločenje carine med avstrij sko in ogrsko državo, ne vpostt vajo iiolilie iili. temveč zgolj svoje speeifi •110 g«.sp<»darske in — to tudi lahke emo — stanovske interese.
Tu pa smo dolini opozoriti slovanske industrii<M' in agraree tostranskih dežel na prevažno razliko, ki ihstoji med njimi in nemškimi eko-lomskimi tovariši. Nemškim industrijalcem pa agrareem ne preti vsled •arinsk" ločitve od Ogrske nobena politična nevarnost. To se pravi ijih ekonomski interesi ne bi bili • akem slučaju v nikakem političnem lavskrižju s politiko njihovega nem -kega naroda. Nasprotna! Tok nem -ke politike v Avstriji ji; tak in se •azvija vedno močneje tako, da bi ca inska ločitev povspeševala nemško »•■liliko v olx'e. in plede na Veliko uničijo posebej. Nemške stranke »odpirajo trozvezo ne. toliko radi av atrijskih, kolikor radi speeifir-no nem kih interesov. Vsaktero nadaljne pri »liževanje Avstro-Ogrske z Veliko u ničijo je avst. Nemcem po godu. To zražajo oeito ob vsaki dani priliki raznimi grožnjami za slučaj, da bi .e trozveza porušila.
Zadnje meseee pa čitamo sleherni lan, kako bolj radikalni Xemci. eelo '.ahtevajo ne le carinsko ločitev, tem-, več tudi personalno unijo.
Mi imamo tukaj pred očmi le vpra-nnje o carinski ločitvi. S to točko »pozarjumo slovanske obrtnike in vinetovalec, da pri svojih interesih lpoštevajo tudi politične interese vojih narodov. Pač nam ne treba, da
■	i zopet opominjali na nevarnost, ki ■i slovanskim tostranskim narodom »retila vsled carinske ločitve od >grske. Ta ločitev bi dovajala do gitacijo nemških radikalcev za ca-insko zvezo med Nemčijo in Oisli-avsko. Taka zveza bi bila najvažnejši irvi korak od državnopravnega zdru-enja Velikenemčije pa naše Cislitav-ke. Zato in jedino zato teže sedaj lemŠki radikalei toliko po carinski
Oeitvi.
Tako pa vidimo, da slovanski vele-»brtniki in agrarci ne morejo skupno ' nemškimi tovariši zahtevati carinike ločitve od Ogrske. Politiški inte-•esi so, ki nasprotujejo temu. V tem /prašanju trka na vrata naših slovanskih proizvodnikov slovanski pari jotizem. In ko bi ta patri jotizem izostal, oglasile bi se mase slovanskih 1 a rodov, ki bi pa s svojo politično silo skušale preprečiti, kar bi slovanski proizvodniki hoteli zagrešiti zgolj iz stanovske sebičnosti.
S tem bi pa slovanske mase potrkale tudi na vrata nemških proizvodnikov, in tako bi slovanski narodi v svojih celotah naenkrat stali preti proizvodniki nemškimi in slovan-kimi.	1
No: ali pa ni rešitve iz te zagate zgolj ekonomskih pa narodnih slovanskih interesov?
Na to vprašanje odgovarjamo na kratko. Carinska ločitev od Ogrske je nevarna za tostranske slovanske narode pred vsem radi tega, ker ti narodi še nemajo svojih pravic, svojega narodnega prava za samodoloe-bo. Kedar bi imeli ti narodi za^es vojo nacijonalno, a ne sedanjo deželno, njim v obče škodljivo avtonomijo — potem bi lažje branili svoj obstanek in svoj razvoj, in potem bi jim rudi kako carinsko približevanje k Xemeiji ne bilo toliko nevarno, kakor ie danes, ko so ti Slovani glede na svoje celote bolj ali inanje obnemogli.
Ako hočejo torej nemški in slovan-ki obrtniki in kmetovalci tudi slovanske narode v celotah pridobiti za svoje gospodarske interese, treba je. la pomagajo, da slovanski narodi losežejo svoja narodna prava! "Ed.
Izvanredni parniki francoske družbe.
L A GA S( OGNE
odpljuje dne 17. oktobra i/. New York a v Havre.

Kranjsko slpvensko katoliško
L A CHAMPAGNE
odpljuje dne 31. oktobra iz New* York a v Havre.
Prvi razred na teh parni kih bode prirejen za drugi razred in velja do Havre samo $42.50.
Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4. G in S osob skupaj. Ta parnika sta toraj dobro urejena za potnike II. špr III. razreda.
syele Bartoe
Slovenski in hrvatski delavci!
E?ropejske in droge vesti.
Petrograd, 4. okt. Tukajšnji ugledni Zidovi zatrjujejo, da so poročila o klanju Zidov v Mohilevu Podoljskem neresnična.
Dunaj, 4. okt. Y Cernoveih izlia-jajoči list "Czernowjec", kteri je poročal, da je bilo v Mohilevu Podolj -kem usmrtenih 000 Zidov, sedaj vest .treklieuje kot izmišljeno in neosno-runo.
liim, 4. okt. "Osservatore Romano
ihjavlja tekst eiK-iklike papeža Pija X. o Leonu XIII. Papež trdi, da je treba Kristovo kraljestvo zopet v. ta-uoviti potom krščanskega pouka in /.a kij ne i svojo encikliko z neodvis-iiostjo iiapežtva.
Uerolin, 4. okt. Tukaj živeči za-norei. kterih je nad 200. in kteri so večinoma Američani, so se pri poli-■iji pritožili, da so jih meščani v' novejšem času večkrat s kamenjem na padli.
.Madrid. 4. okt. Yest. da namera-' vata kraljica Kristina in cesar Fran j losip oženiti španskega kralja Alfon-'.a s hčerjo nadvojvode Ivarola Šte-■ ana, se ne potrjuje.
Iiio de Janeiro, Brazil, 4. okt. Y 1 'ampos, država Ri(j de Janeiro, se je pojavilo več slučajev krge. (Campos je mestece, ktero ima 30,000 prebivalcev in je na desnem bregu Rio Para-h.vba.) '
Petrograd, 5. okt. Iz Ufe se brzo-javlja, da je vlak, s kterim so je vozil minister notranjih zadev Plehwe, <lne :>0. sept. ]>ri R mol i nem skočil raz tir, ker je zavozil v ereilo goveje živine. I smrten ni bil nihče.
London. 5. okt. Tukajšnja delniška loirza je v soboto zaključila svoj naj-viharneji te<len v letošnjem letu. Sedaj se pa obrača 11a bolje.
Bel grad, ."). okt. Novo srbsko mini--(erstvo je vstanovljeno : general (Jruič, ministerski prinlsednik, Jan-drija Nikolič, minister inostranih del Stojan Protič, minister notranjih zadev in polkovnik Andrejevič, vojni minister.
Ako k<lo želi delati pri železnici v Columbia Falls. Montana, plača na dan, dalje se dela železnica Ka-chards-Ltmdeen Co. "Soo By", blizo Dulutli-a, $l\00 na dan in vožnja od Duluth-a jirosta. Obrni sc na
MAKS SEVER, 024 Manhattan Building, Duluth, Minn, ter pri<leni 10c znamk za točni odgovor. Sc priporoča
(23-30-9)	Maks Sever.
v Forest City, Penna.
Iiikorporirano dnt4 31. januarja llMli v IVpmsvIvaniji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zat.au. P. o. Box ."it7. i'orest City. Pa. Podpredsednik : Josip Židan. P. o. p,o\ 47^. Forot City. Pa.
I.	tajnik: Ivan Telban. I'. O. Box 007. I oj«st City. Pa.
II.	tajnik: Ivan žigan, P. O. Box .".7.'.. Forest City. Fa. Blagajnik: Martin Mrmč, p. o. Box ;7. I'orest City. Pa.
GOSPODARSKI IX RACFXSKI ODP.Oi::
Josip Bucineli star., P. O. Box 501. I'orest City. Pa. anton Oven. P O. Box .1:37, Forest City. Pa.
Ivan OsAT.in, p. o. Pox 40J. Forest City. Pa. Josip Gorkno, P. O. Box r»(il). Forest i'ity. Pa.
POROTNI ODBOR:
Jostp BttcittELI lili.. P. O. I '.ox r.Ol. Foiest City. Pa. Karol Zalak. P. O. Box 2S, Forest City. Pa. Ivan Opeka, P. <). liox fi2G, Forest City. Pa. IMumož Matos. P. t). Box <">."• l\ Forest City. Pa.
Dojiisi naj se Forest City, Pa.
jiošiljajo 1. tajniku: .lolm Tclban. P. O. P»(\ (It»7
Društveuo glasilo je -C.las Naroda*
M a t i j a L o 111 š e k naj naznani svoj naslov; pri nas ležijo pisma od avstrijskega generalnega konzulata zanj.	"Glas Naroda.*'
KJE JE?
Matija S o d j a, doma iz Borel pri Karlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1002 in sicer v Created Butte, Colo. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Marcus Sodia , Crested Butte. Colo., ali pa "Glas Narodu". (4spt-4nov)
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA TOI RAINF
od pij nje dne S. oktobra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Ekspresni parnik
FUERST BISMARCK
odpljuje dne 8. oktobra dopoludne iz New Yorka v Hamburg.
Lepi poštni parnik
KAISER IX MARIA THERESIA
odpljuje dne 10. oktobra dopoludne iz New Yorka v Bremen.
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 cent številko:
V	Cleveland!!, Ohio, 1778 St. Clair S t ret.
Y	Johnstown, Pa., Frank Gabre-nja, 521 Tower St.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu.
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati ^^0.55 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna jiošiljatev registrirana.
Angležko slovnico imamo zopet v zalogi. Stane 40 centov s poštnino I vred.
Najsilneje orožje
ppoti boleznim je edino znanost!
Na kteri način zdravi prof. Collins bolne?
Svet priznava, da je znanost najbolje orožje, s kterim je mogoče bolezni sevladati. Zdravnik, kteri hoče bolnike vspešno zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro poznat i. Slabi in neizkušeni zdravniki na-pravljajo eestokrat pomote, ktere zamorejo postati za bolnike osodepolnc. Ako zdravnik Ude/ni natam uo ne pozna, predpiše bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slučaju naravno ne pomagajo, pač pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava, sredstva proti boleznim, potem bi mnogo manj ljudij umrlo.
Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno pa tem ležeče, da je bolezen svojih paeijentov nataneiio spoznal. Potom neprestanega proučevanja in poskusov ji' končno tako napredoval, d: mu ni težavno spoznati bolezni.
Prof. Collinsa zavod napravil je siromakom ž • mnogo dobrega, radi cesar njegovo dobro ime slovi širom Ameriko, kar j<- u/rok, da število njegovih paeijentov vedno narašča. 1 >a zatnore vstreei \ stranskim zahtevam, moral je svoj zavod razširiti in sTomi^hri najboljša sredstva. liadi tega je prof. Collins vzel v najem za red »loeeii čas novo ]>oslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nahaja se njegov zav >d zopet v hiši štev.
140 W. 34th St., New York,
kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom. Ijeti na navedeni naslov.
Yse do]lise j<* toraj poši-
Vsak: bolnik,
Prof. Collins.
kteri potrebuje zdravniške pomoči, naj s«' zaupljivo ubrn«- do prof Collinsa. Ne iščite druzih zdravnikov, ker kasneje bodetc nje; 1 >.<-b-li. O prof. Collinsu vam vsakdo povd, da je on najizbornejši in najvestneji zdravnik v j Am«*riki, doeim se o druzih ne ve, kedo so oni. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešnim zdravi jen jem i/.knzat«, nego bas pr<»fesor Collins.
Zdravi vse bolezni.
Prof. Collins ]>ozna takoj po znamenjih vsako bolezen in radi tega zdravi mozl.e. kakor ladi ženske lez.ni, 1 h:disi akutne al; ]>a zastarele kronične. Bolezni na sn u, jetrali, ledvicali, ž;tIoc!, h, ]»l;ii<'al!. mc-!mrju, » revah, grbi, nosu, kosteh, živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času. Z velikim vsp«-!i a ; !ravi možke In žorijsl-co: bolezni. Možkim in ženskam se ni treba sramovali f< r naj nataneiio iu zanesl jivo opišejo svoje spolske bolezni. Ktere ženske trpe na takozvam-m meseenem neredu, naj se takoj obrnejo do prof. Collinsa.
INalezljive bolezni
zdra\ 1 i^rofesor Collins posebno vspešno ter ozdravljenje.
v vsakem uioiijli jamči za Jutro in tenn ljito
Izmed tisočerih dopisov, ktere je dobil i»rof. Collins od svojih paeijentov. priobčimo tukaj le mKtere:
Ply m o u t li, Pa. Bolehal ssm dol^o Časa fi« ieiodcu. Kakor liitro som kaj jx>jc<lv*I, j- i.iv. • s> <■ v 1. ysaka jed mi je bila zoperna. Povžil sem'vse px^lno priporočenih mi idravii, katere mi pa niso pomagale. K . ii i< . niti delati nisem mogel. Prof. Collins je pa bil ini zdravnik, kteri me je ttk<.ni jednega niostca o/d ravel.
l.-i ili
. u '1
Boonton, N. J. Cenjeni prof. Colli v! Vsem rojakom naznanjam, da je prof. Collins najboljši zdravnik, kar sem jihdosedaj imel < Bolna sem bila od 17 novembra 1901 <t-30. junija '902. Srce mi je utripalo in tres sem se po vsem životu. Ker sem pri zdra* nikih zaman iskala pomoči, sem že skota. obupala. Koočno sem se obrnila do slaynees prof. Collinsa, kteri me je ozdravil Zato ^ Vam srčno zahvaljujem gospod prof. Collin.,. Bog Vas iivi na ninogaja i blagaja listal
Marija Barna.
M a h o 11 oy C i t y, 1 . Pri V s srn m • rojil /dr~vi;a, ko s-ui l>.i ." vt iir\-i Ul'nlls, Mich. Sedaj liiv:;ia v I>.; h: City. Va?a zilravila so n.i i/' .»rno p ■magala *.ajti j^z sem popolnoma «>/«ir, ••!7.r. kar >e Vam iskreno zabv ;u:em. \ i ste pravi d< ■• tr.ik siromakov, ker \ i zdraviti jedn ko rt-vne in bogat'. ISani il * 11'..g li y ilra v >v je le, t.d ljudi dobili urno; . dt*!i:ir a in j:m rte pomagati. Vi ste p« n >l>"! \i ra« nik in y ■ roič« r člove1", radi ^r- r \ s komur t j.io \ 1 list-h, da 1 mhJc v:,; kdc
poročam. 1'riol č.:c t vedel za Vas
S spoSicvanjem Iv. Repov a j, t> .v. W t.i St., Mnl: 11
Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča vprašanja in pošljite prof. Coilinsu :
Ta.
Kaši j ate ? liljujete f Po vračate ? Imate polueijef Boli Vas bok f Imate drisko ? Teče Tam iz ušesi Imate slab tek ? Peče Vas v srrlu ?
Imate slabo dihanje f Se čfctite bolni i>o vsake j jedi f
umrete na stran i AJi Vas čelo boli f 8e V:am roke tresejo 1 U Vas koža srbi t \li Vam srce močno bije ? Imate beli jezik t Vas bole kosti 1
Ali Vas peče ko puščate vodo Ali Vam zavija v čeval; Ali se lahko prestrašile ' Ali se čestoki at ]>reldadite Imate nalezljive bolezni < 'nt ite mraz v led jili ! Čutite ]»o telesu Troeino ' Čutite na vrh glave bolečine! Ste slabi kadar vstanete f
Zavod je odprt vsaki dan od 10. ure dop. do 1. lire pop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure pop.
Pišite slovensko iri naslove r .»pravite tako:
Prof. H. C.
140 W. 3-4tH St.,
- , - * «; ■ - - -
Collins,
& New York,
Jugoslovanska
Katol. Jeflnota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: ,Iohn Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 2GG, Ely, Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Per ko, 1705 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. Ivan Primožič, 1». O. Box 114, Eveleth, Minn.
TOROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 11.1 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabfkovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
Dopisi iiiij se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 2(Mi, lily, Minn., ]>o svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj sc fiošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
IT
prof let.
m r 1 je nn 1 >nnaju ■sor Kmil Hribar v Zadela vra je kap.
gimnazijski starosti 53
pij
*T*t smo priletni
. Z Dola so tukaj pok« > vtopljenk
poroča : >pa!i ne-
O. ki j,.
od
r t
Dne 1
znano.
ležala v tukajsnjej mrtvašnici ponedeljka, <>d kod j(> in kdo je, nismo zvedeli, ker ni nihče zglasil. Na-di so jo oli Savi v sosedni občini Dolsko. Komisije ni bilo nobene, 111»-sto nje je prijel št> \t. v sredo pozno popoludne e. kr. orožnik i7 Lukovice, menda kot zdravniški izvedenec. Ljudje so bili kar m voljni, ker je mrliški duh okuževal zrak. Včeraj zvečer so se menili ljudje za eerkvijo, da bodi« mrliča kar vzeli iz mrtvašnice in ga zagrebli.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Jurij Bergant, po domačo "Prušnikov". rojen v Dvorjah. bre:: stalnega bivališča, jo pobegnil iz ljubljanske prisilne delavnice; živel je od beračenja in so klaiil okolu br<-j
posla. Din v Žmincu lencu žepno n nasproti aret izdal za je nosil
so proso mencali. Po poti grede je namreč ta mladenič zgubil klobuk, kterega je iskal, bratje pa so šli po časi proti domu. V tem času pa je do-iieni ponočnjak porabil priliko in ga je blizo neke gostilne iz ljubosumno -ti za vrat no napadel in mu 11a temenu .glave zadal smrtonosno rano, vs-led ktere je nesrečnež 18. sept, umrl. Kakor se sumi, je dotični ubijale« nek ničvreden mladenič iz Hrastnega in ga menda že imajo pod ključem. I mrli mladenič je bil lepega vedenja sin poštenih starišev.
Nemška šola na Savi se za-'•110 meseca oktobra. A draga bo ta ola. draga! Pravijo, da za vsaeega »1 roka se bode moralo plačevati 6 K obline na mesec, torej celo šolsko leto tiO K. Pravzaprav je to prav! Dokler bo tako, bodo slovenski sta risi otroke rajši pošiljali v slovensko solo, kjer jim ne bode treba plačevati šol n i ne.
V k o 11 k u r z je prišla trgovina
Janeza Starieha v Semiču.
30, velik, srpana je omlotnemu kremarju J)i > uro. V Skofjiloki se ji« ■< mu nadstražuiku
Matevža Trdina, v 1a to ime se glaseč« knjižico katero je tudi vzel je bil na 1 i meseeev težke z in trdim ležiščem poostreni Anton Krcmar. dninar v (i v <»alaiitevi gostilni na Rimski cesti v Ljubljani pobil iz jeze. ker so ga iz
gostilne iztirali
Nesreča pri požaru. V La-
binčah v Zilski dolini je začela po noči lit. fi«-pt. goreti jednonadstropna ukral hiša župana Fischerja. Gospodar je metal svoje otroke iz prvega nadstropja skozi okno, nakar sta s ženo skočila skozi okno. Vsi 90 srečno od-li. \ podstrešni sobi pa so spali kro-! ški pomočnik Val. Miiller in va-•nea Jos. Petermann in Ant. Gogala ki so zgoreli.
to s vrbo delavsko
Obsojen 1 postom ječe. — i lica h, je
1* da
rbiv
~tp. aret stjo |K> , kader s«* 1k> nožem 1 m "kazal, "p rok le t i polic Obsojen je bil ječe z jed Janez Re
. pri steklenih ilurili a stražnika je hotel 1
udarili, in mu žugal, -ta sešla mu bode z zmirjal ga je tudi: a j. falot in baraba", na 8 mesecev težki im poslom vsakih 14 dni. lik, hlapec pri Arkotu v Smartnem pri Litiji je v jezi, ker mu je gospodar službo odpovedal, tem u po Antonu Golobu žugal, da ga bode zaklal kadar bode v hlev prišel in pri tej priliki kazal dolg ojster nož, kterega je imel v nekem grabnu hranjenega. Sodišči* ga je radi tega groženja obsodilo na dva meseca težki ječe. — Fantje France Juvan, Janez 1 rškan, oba iz Sostrega, France in .lože Skerjane iz Cešcnee, so izpod Sušteršičevega kozolea v Cesnici z vilami napadli in pretepli fanta Janeza Porento in Jožeta Selana; prvi je bil težko, drugi laliko telesno poškodovan. Napad je Lil znak maščevanja, ker sta bila oba Skerjanea iz Svetkove gostilne v Sedinjivasi izti rana. Juvan je bil obsojen na 4 mesece, Trška 11 na dva meseca, Frapt Skerjane na Ji mesece ječe in Janez Skerjane na 3 tedne zapora. — Janea Zaje "Mežnarjev", hlapec v Šiški. Anton Srnjak, sobni slikar v Ljubljani in Matija Sponko iz Posavja, so iia Dolenjski eesii v Ljubljani ponoči napadli Angelo Slugo; Zaje ga je držal, ostala dva sta ga pa tepla in mu zlomila levo roko. Zaje je bil obsojen na 4 mesece, Srnjak na 3 mesece in Speiiko na 2 meseca ječe. — Na tri tedne strogega zapora je bil obsojen Jo/ef Kušljan, kovač v Cerknici, ker je z m nravnim govorjenjem nasproti deklicam pohujšanje dajal.
mla
T
dar j a pome nkrot posta stran raid
pa je krepka! Neka žen-Ljubljani je trikrat vrgla reki jo je hotel prijeti. Še le s jo dveh vojakov jo je mogel ti. In gledajoče občinstvo se je ilo * svojimi simpatijami — na ženske. Bržčas mu je imponi-ženska atletska moč.
Smrtna obsodba. Celovški porotniki so obsodili na smrt 221et-uega železniškega delavca Murata, ki
je za vrat no umoril svojega tovariša. M ura t je sprejel smrtno obsodbo sme*
iiljaje.
Prijeta v e j a i k a beguna. Orožniki so prijeli na goriškem preoblečena vojaška beguna 27. pešpolka Ivana Illirja in Jakoba Ireneicha, !<i sta zbežala iz Ljubljane, da bi ne -lužila čez tretje leto.
Nov iredentovski list. V Pulju je izšel nov iredentovski list z imenom "II Messaggero."
Hrvatske n o v i c e. V Kastvu je umrl gostilničar in posestnik Ve-koslav Jelušič-Aundrič. — V Mletcih !io pričel izhajati list, ki bode branil interese vseh Jugoslovanov po načelu. da so vsi jeden narod. — Hrvatski umetniki razstavijo svoja nova dela v Pragi in Lvovu. — Sodna razprava proti Glogovničanom se je pričela 22. sept. Obtoženih je bilo 116 osob. !»ranil jih je dr. Derenčin. — Novim '.upanom v Sebeniku je izvoljen trgovci- Marko Stojic. — Novo hrvatsko Iramo "Veroniko Deseniško" je spi--itl g. Tomič. Drama je dobila prvo nagrado ter jo bodo predstavljali v hrvatskem gledališču. — Umorjena so našli v selu Nartu, dve uri oddaljenem od Zagreba, dva laška delavca ki sta v nedeljo hotela odpotovati v Italijo.
Avstrijski Lloyd je imel meseca julija 1,789,259 K dohodkov; njegovi parn i ki so prebrodili v tem času 140,571 morskih milj. Če primerjamo te svote svotam istega mese* •a lanskega leta, namreč 1,861,657 K oziroma 155,855 morskih milj, se pokaže primanjkljaj 72,398 K, ozir. 15. 284 morskih milj. Od 1. januvarija lo 33. julija t. L ima Lloyd "minus" ixl 1.256,500 K, oziroma 65,283 milj. F a žalostna slika pa je umljiva, če se pomisli, da avst. Lloyd največ deluje na Balkanu. Kredit je sedaj doli popolnoma porušen in ekspedicija minimalna. Lloyd bode nekoliko prihranil ker se je pogodil za gorivo po jako zmernih cenah. Slabo finančno stanje po noči jo tudi ne dovoljuje Lloydu, da bi gradil nove ladije in tako bomo videli, iz da se bodo morali mnogi delavci spre-
U boj. Dne 16. sept napadel neki ponočnjak 19letnega
mladeniča Franceta Gregorčiča	_________________
Kxastnega št. 9, ko se je le-ta vračal hajati brez dela, dočim 'regnicoli' po-b svojimi " "
Položaj v Perziji. Poleg skrbi, ki jih provzroča perzijski vladi sekta Babijev, ima vlada tudi mnogo sitnosti z mohamedanci, kar lahko postane za njo zelo neprijetno. "Novostim'' se poroča iz Teherana, da so j voditelji mohamedancev poslali na i šaha krepko pismo, v kterem se prito-jžuiejo, da z mohamedanci krivično j ravna in deželo izdaja tujcem. Šahu [celo namigavajo, naj ne pozabi, da ga j na prestolu le trpe in. ako ne spre-'meni svoje politike, da se bo vzdignila vsa Perzija, da ga vrže. Na to grožnjo je odgovoril baje šah. da je, sprejel evropska posojila le v inte-j resu svoje dežele, in ako mu očitajo' evropsko potovanje, da je to storil le,' da si utrdi zdravje. Ako mu nimajo ničesar drugega očitati, se noče več brigati za pritožbo. S tem odgovorom ' seveda mohamedanski voditelji niso bili zadovoljni in so odgovorili, da so prisiljeni, kakor tudi jim je težko.' obrniti se na turškega sultana in ga 1 prositi, naj vzame pod svoje varstvo deželo, ki je poslušna islamu. — Položaj sedaj nikakor ni ugoden, da bi se sultan umešaval v perzijske zadeve, toda gotovo pa je, da ima kot glavar islamske vere tudi izven turške države velik vpljiv.
CJ»
1
I
S
P
1
iiii $
Al $
m g
i
8 m m
Stanje hranilnih ulog:
17 milijonov krotu
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovza
porSmterhnranilne	delavnik od 8« ««- doooludne in jih obrestuje
po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek
od uloznih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga »računi!* ulagateljem
ski z fi™	janifi .P°Ie? la8tne^ rezervnega zaklada mestna občina ljnbljan-
n/ IS	^emozeiyem i„ vso svojo davčno močjo. Da je varnost nloi popol-
In	'	V ^ hrUUiI,liC0 tudi	malo let 11 i h otrok
• 11 > «ii u t »iiiie>.
^ Denarne ul°ge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York.
KJE STA?
I v a 11 Ž g a j 11 a r in T v a 11 Sluga. doma iz Ljubljane. Prišli smo dne <!. julija skupaj v Ameriko. Kdor f rojakov vc za njun naslov, naj ga na-' znani: Ivan Bloka r. Box 5:54, Fulton, Y-	(4-5-7-10)
POZOK ROJAKI.
Slovencem, Hrvatom in drugim prijateljem naznanjam, da pričnem letošnje novo vino razpošiljati, kterega imam v zalogi 20,000 galon, koncem tega meseca. Omeniti moram pa tudi in je nnjbrže že vsem znano, hi se je li tos grozilje zelo podražilo n sem primoran ceno vino povišati pt't ceutov pri galoni in velja sedaj r Rudeče vino 50c galona; belo vino 70 centov galona. Rojake opo-zorujem, da naj se name obrnejo in prepričani bodo, da jim pošljem ne le okusno in dobro, temveč tudi sveže pitno vino. Vsako naročilo se hitro 11 točno izpolni. Naročite in prepričali se bodete. Drožnik ostane pri stari ceni.
Mat. G r i11, 154S St. Clair St., Cleveland, O.
. , . ai I •	• J	' -----:	pn y nuzarssem polku. — Velikanski leaeco, ill., ter imam
1 brati domov iz Slapov, kjer siljajo denar domov v beraško Italijo, gozdni požar razsaja y takozvanem vino vedno v zalogi.
Razne male novice Listi poročajo, da je za vstanovitev župnije v Sobieslavu nabrani denar 40,000 K poneverjen. Značilno je, da listi ne povedo, kdo je denar poneve ril- — Zadnji čas vlada vedno prekli-cuje. Sedaj vlada odločno preklicujc est, da bi se pri 18. polku honvedov Sopronju sprlo 87 vojakov in da jih je 40 dezertiralo. Listi pa pravijo, da je vendar-le vse res. — Umrla je Dra-ždanah znanp agitatorica za nemško socialno demokracijo grofica Adu-la Oriola. — Iz Marzilja se poroča, da se stanje po kugi obolelih osob boljša.
Društvo za socialno politiko zboruje v Hamburgu. Navzoči so samo liberalni socialisti", ki se sučejo oko-u fraz in niso zmožni za delo. Iz Avstrije je navzoč dunajski pl. Phi-lippovieh. —- V Szomboru je utonilo šest osob nekega svatovskega sprevoda. Prepeljali so se z vozovi preko ode. Sredi vode so pričeli svirati godci. Konji so se splašiii in prevr-ili jeden voz s svati v vodo. — Cigani so vdrli v Satoralya Ujhely v grad baronice Sennyey. Služabništvo iih je opazilo in streljalo. Več ciganov je ostalo mrtvih na mestu. — Glavni dobitek Palflyjevih srečk z 84,000 K je dobila št. 66,985; 8000 K dobi št. 53,380; 4200 K dobi srečka 50,310. Glavni dobitek srbskih srečk 5,000 frankov je dobila serija 14:>4. t. 55; 2000 frankov dobi serija 2854, t. 84. — Vsi težki vozovi bodo odslej morali biti v Avstriji zaznamovani s številkami in z začetno črko onega kraja, v kterem stanuje njihov lastnik. Tako odredbo namerava izdati vlada. — 25letnico. odkar je poslanec v solnograškem deželnem zboru, je te dni praznoval vrli katolišpi poslanec lr. Viktor pl. Fuchs. — V južni Afriki je nastalo novo mesto Bevia, ki je popolnoma sezidano iz cinka. Vse hiše, javna poslopja, hoteli, vojašnice n skladišča, vse je napravljeno iz einkaste pločevine. To mesto so sezidali v 6 mesecih. — O ta Rusija! Prva dekliška gimnazija je bila pred kratkem otvorjena v Sibiriji in sicer Tomsku. — Turški posla ni ški zdravnik dr. Abdulah Djevdet, ki je oklofutal turškega poslanika na Dunaju. je sedaj izgnan tudi z Ogrskega V Poltavi na Ruskem so slovesno odkrili spomenik ukrajinskemu pesniku Kotlarevskemu. — Mesti Zlo-czow ill Monasterszyska v Galiciji sta v plamenu. V Zloczowu je zgorelo 500 hiš in več ljudij. — Zborovanje nemškega društva za javno higijeno se yrši te dni v Draždanih. Udeležnikov je 565, med njimi je celo ravnatelj šolsko higijeničnega oddelka v japonskem naučnem ministerstvu. Zastopanih je tudi 16 avstrijskih mesi po 22 odposlancih, med njimi tudi mestni fizik iz Ljubljane. — 'Pester Lloyd' poroča, da se je nemški cesar med vožnjo proti Mohaču dalje časa raz-govarjal z ministerijalnim svetnikom Thalyjem. V teku razgovora je pra-šal cesar Thalyja, če je na Srbskem že izbruhnila revolucija. Thaly mu je odgovoril: "Do sedaj ne, toda znova se je 60 častnikov pridružilo protestu-jočim Častnikom". Cesar Viljem je na to odgovoril: "Že prav! Že prav!" — V Beljaku se vrši shod nemškonaci-jonalnih obČ. zastopstev. — Umrl je v Belgiji neki Dumont, ki je imel naj-dal jšo brado na svetu; dolga je biia namreč 3 m 65 cm. — Posredovalec za posojila, Karol Frankfurter na Dunaju, je poneveril 200,000 K ter zbežal. Njegova žena se je tako prestrašila, da je umrla. — T. Kirch-ner, sloveči nemški komponist, je umrl v Hamburgu 80 let star. — Ustreljenega so našli v Toplicah višjega gozdarja Franca Ernsta. Ustrelili so ga tatinski lovci. — Umrla je princezinja Alice Sultane v Ca-igra-du. — Znani poneverjalec Kecr^e-meti je nadomestni rezervist. Dopolnilno poveljstvo v Stolnem Belem-gradu ga je sedaj poklicalo k orožnim
vajam, poziv pa je došel nazaj z ________ I	■^■^msm
opazko: "Adresat odpotoval neznano d n e v n em k u r z u, hitro; preskr kam." — Tri člane dunajske komične bujem prevozne karte za vse paro-družbe "Schramm" so našli v nekem I brodne črte. V zvezi sem z g. F r. hotelu v Monakovem zadušene. — 109 jSakser jem v New Yorku. prostovoljnih rekrutov se je prijavilo j Zastopnik tvrdke Jos. Triner, Chi-pri 9 huzarskem polku. — Velikanski j ca go, HI., ter imam zdravilno grenko
Gyurgyo na Sedmograškem, To je najlepši sedmograški gozd. Gasitev je nemogoča. — 22 plemenitih konj je zgorelo grofu Pallavicini v Szegedi-nu- — Blizu Budimpešte so roparji ubili grajščaka Szilo.szkija in njegovo ženo. Slekli so ju do nagega ter položili trupli na voz in pognali konje.
K re tanje parnikov.
V New York so dospeli:
New York, o. okt. i/. Southamptona s r:'. 1 pot.
Cedric. 3. okt. iz Liverpoola s 1671 pot.
Etruria, oktobra iz Liverpoola a 650 pot.
La Touraine, 3. okt. iz Havre s 1009 pot.
Dospeti imajo:
A.nclioria iz Glasgowa. Deutschland iz Hamburga. Pottsdam iz Rotterdama. Kaiserin Maria Theresia mena.
Friesland iz Antwerpena.
iz Bre-
Odpljuli bodo:
Kronprinz Wilhelm 6. oktobra v Bremen.
Germanic 7. okt. v Liverpool. Rotterdam 7. okt. v Rotterdam. New York 7. okt. v Southampton. Friedrich der Grosse S. okt. v Bremen.
Fiirst Bismarek S. okt. v Hamburg. La Touraine S. okt. v Havre. Cedric 9. okt. v Liverpool. Finnland 10. okt. v Antwerpen. Hohenzollern 10. okt. v Genovo. Patricia 10. okt. v Hamburg. Etruria 10. okt. v Liverpool. Kaiserin Maria Teresia 10. okt. v Bremen.
Deutschland 13. okt. v Hamburg. Majestic 14. okt. v Liverpool. Potsdam, 14. okt. v Rotterdam. Philadelphia. 14. okt. v Southampton La Savoie 15. okt. v Havre. Celtic 10. oktobra v Liverpool. Vaderland 17. okt. Antwerpen. Columbia, 17. okt. v Glasgow. La Gaseogtie, 17. okt. v Havre. Campania 17. okt. v Liverpool.
Svoji k svojim!
Josip Gorisekp
5136 Rubby St., Pittsburg, Pa., zastopnik "Glas Naroda".
Pošiljam DENAR v Evropo no
VSEM BOLNIM
za poskušnjo no deset cini
Famozhi Električni Pas "C1ANT".
Tisoče bolnih je bilo že ozdravljenih stem cudotvornim pasom. Revmatizem, zal »a sanje, bolezni .	želodca, jeter, pljuč, mehurja in
krvi, kašelj, im potenci jo (možko slabost), nervoznost. gluliost, vnetje, mrzlico — splošno nima take bolezni, ktero bi ne bilo mogoče ozdraviti s tem pasom, ki daje novo življenje telesnemu organizmu, izi o-sluje popolno zdravje in odstrani vse uzroke liolezni.
Tudi zdravi ljudje bi morali nositi ta pas, kteri jim pripomore do krepkosti ter čuva pred vsemi boleznimi.
Ako hočete poskusiti, izrežte ta oglas in pošljite ga z vašim na slovom na:
New York Specialty Co.,
982 Sixth Ave,, New York,
in takrat bodete dobili pas s pojasnilom, kako se ima rabiti. Ta ugodnost bode trajala samo nekoliko dni, radi tega
še danes.	-
pišite
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih •kI pošljem o poštnine prosto, ako se nam znesek naprej xx>šlje:
Molitvene knjige:
Eino vezane z imitacijo solno ve kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo:
Spomin na Jezusa 35 ct. Eiloteja, usnje, zlata obreza $1.20,
marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$ 1.50-05 ct. Marija zgodnja danica, $2.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezana
zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata
obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80
in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct.
Druge knjige:
Evangeliji, 50 ct.
Abecednik za slov. mladež, 20 ct.
Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct.
velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Dimnik, slovensko-nemski besednjak
90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov,
broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. "Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct.
Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct.
brožirane 75 ct. Narodne pripovedke I. in H. zvezek po 20 ct.
Velike sanjske bukve 30 ct.
Sanje v podobah 15 ct.
Slovenski šaljivee 30 ct.
Šaljivi Slovenec 90 ct.
Šalj ivi Jaka 20 ct.
Naš cesar Eran Josip I., 15 in 20 ct.
Andreas Hofer 20 ct.
Radeeky 20 ct.
Admiral Tegetthof 30 ct.
Princ Evgeuij 20 ct.
Baron Trenk 20 ct.
Knez Črni Jurij 20 ct.
Močni baron Ra u bar 20 ct-
Vojska na TurSkem 40 ct.
Naseljenci 20 ct.
Naselnikova hči 20 ct.
Na Preriji 20 ct.
Poslednji Mskikanec 20 ct. Hiralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Doma in na tujem 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Štiri povesti 20 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv Genovefa 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 r-t. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 00 ?t. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov. $G.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 2r> ct. Pratika za leto 1903, 10 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Zemljevid Zjed. držav 25 ct.
Rojakom otvoril
naznanjam, da sem
trgovino z vinom,
in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naredila se priporoča — s spoštovanjem M. ROGINA, Box 64, Crockett, California. ____________ »1
Nižjo opdpiaaiii naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz East Helena, Mant,
Aldridge, urejeni
Mont., in tu odprl noro
saloon,
v k te rim točim vedne SVEŽE Pl
VO, DOBRO KALIFORNSKO Vx NO, IZVRSTEN WHISKEY prodajam FINE SMODKE. S «Potovanjem
MABTIN BAtfH, - Aldridge, Mont., Park Co.
u
T Ls-boZkz. Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojsk. (Dalje.)
''Pristvarjen je pa v človeku še dr ur nagvm, hrepenenje po resniei in praviei. ktero kot slaba iskrica tli v ri jetrn vem sreu. Iskrica se mora go-jiti. da popolnoma ne ugasne, mora se na-nj«. paziti, da razgori in dobi»-dejno opreva človeška čutila, da zaduši sebičnost in drupe strasti ter z blapimi žarki bratoljubja sveti človeštvu. To nalogo pa bi morala prevzeti dobra vzgoja in omika. Prava omika ne daje človeku samo zunanje znanosti, ona mora tudi blažiti človeško srce. ltes je, svet je niče ven in sebičen, toda zato ne sme nihče obupati da ne bi v*-dno sebe in drupe napeljeval h kreposti in i-ednosti; voditelji ljudstva naj pa sami dajejo lep zpled svojim podložnim. A oni vladar, ki j<
iz pole lakomnosti raztrgal vezi starodavnih držav, in s vest si svoje mooi. z nogami tepta pravice podvrženega naroda, on naj ne pričakuje ljubezni in požrtvovalnosti od svojih podložnih. Prej ali slej se bode porušilo njegovo aladarstvo, kajti sezidano je na krivično podlago."
S!upa vstopi in objavi gospodarju, da pa oskrbnik njegovih vinogradov pričakuje. Oskrbnik je namreč prišel naznanjat, da pridejo prihodnji teden delavci vinsko posodo pripravljat, ker se je že trgatev bližala. Prosil je Vinka, da bi o tem času sam prišel v vi-noprade pogledat.
Vinko se poslovi in odide. Ni pa bilo več nazaj. Govoril je odkrilo, kakor je mislil; saj se takrat že nihče ni več bal razodeti svojepa mnenja, najmanj pa Vinko. Vendar se je pa odslej vedno ogibal jednakih razgovorov, da bi no kalil hišnega miru.
Ljudmila je bila očitno v zadregi. Čutila je, da je Vinko žalil majorja, ker je tako drzno govoril. Ostala je torej pri mizi in skušala opravičiti svojega moža in razvedriti majorja. Toda major si je domišljal, da ona išče le njegove družbe in zabave. Se ve, si je mislil, rada bi se šalila in kratkočasila z mano, samo plašna je še in preveč sramežljiva.
"Gospa, midva ne bova nadaljevala teli razgovorov", jej reče major s prijaznim na smehlja jem in si popravi naočnike, kajti imel je sila slab pogled. "Gotovo Vas dolgočasijo te stroge razprave Vašega moža. Tako mlada in lepa žena bi bila v mestnih salonih na pravem mestu; tam naj bi kratkočasila sebe in društvo s svojim duhom in svojo ljubeznjivostjo."
''Prosim, gospod major, jaz prav nič ne hrepenim po mestnih zabavah. Tukaj sem popolnoma zadovoljna'', odvrne Ljudmila.
"Ali dovolite gospa, življenje je tukaj vendar le jedpolično."
"Gospodjnja ima vedno dovolj ra-znovrst nega opravka."
"Ali o pozimskih večerih, če še gospoda ni doma? Gotovo se dolgočasite."
"Soproga si res vselej kmalu želim domu. Da bi se pa sama ne imela s čim haviti, na ta način mi m -'oli dolg čas."
"Nikoli?" !,e začudi major. "Jaz pa sem poznal gospe, ki so slule v društvih zaradi svoje zgovornosti in lju-beznjivega kratkočasovanja. Ali te s«, bile neutolažljive, če so morale jedno popoludne same biti brez zabave."
"Verjetno", odpovori Ljudmila . "kajti one so se vedno učile in trudile da bi se v imenitnih družbah, v kropu svojih čestileev odlikovale s takozva-nimi duhovitimi razpovori. ali one umetnosti, da bi v samotnih trcnot kili same sebe kratkočasile, ne poznajo."
"In ta umetnost?" vpraša major.
"To umetnost si pridobi človek sam Nabira si mnopo različnih znanosti j in vednostij, vsadi in vcepi jih kakor plodno seme na rodovitno polje svojepa duha. Iz njih klijo in se rode vedno nove misli in nove podobe, ktere ogrevajo občutljivo sree, ktere razveseljujejo človeka kot vedno nova duševna zabava v njegovih samotnih
Toda Ljudmila se je vedla proti njemu vedno tako, kakor prvi dan. Laskavo dobrikanje mladega moža, ki je /.mirom za njo hodil, je njej kot ženski sc ve da tudi ugajalo. Bila mu je prijazna, ljubezniva, toda vse njeno vedenje je kazalo toliko izborne ne- 1 žnosti in žlahtnega ženskega dostojanstva. da nikdo ni upal njej nasproti izreči nepristojne besede. Beseda je ostala majorju v grlu, ko je hotel natanko izrazili svoje želje, a Ljudmila je sramežljivo pobesila oči in molče se na stran ohm !r. V prihodnjo pa se je ogibala svojega gosta.
Tiha sre.-a blagt^ga miru navdaja človeka, ki se utrujen iztrga Iz mestnega hrupa in si v sredi krasotne narave na priprostej naselbini ustanovi mirno stanovanje. V mestu se vrsie v burnem življenju različne veselice, mnogovrstna opravila pode človeka iz jed nega kraja v drugi, da mimže-Ijen hrepeni po samotnem kraju, kjer bi se odpočil in oddahnol posvetnega vrišča. Tukaj v sredi zlatega polja blagodejno na-nj vpljiva vedno po spreminjajoč zemeljski kinč in skrivnostni razvoj čudnih_natornili močij; tukaj se zamore človek v tihem raz-mišljev nju pečati sam s seboj. Major je premišljeval svoje prejšnje življenje. Koliko divjih nočij je preživel in prerojil s svojimi tovariši. Koliko mestnih krasotic je .poznal, ki so mu bile toliko dobre in prijazne, kterih se pa vendar ni več nego jeden dan spominjal. Iti ta lipniška gospa! Kak razloček! Poleg obilne duševne nadarjenosti in telesne lepote, vendar še toliko skromnosti in ponižnosti! Te lastnosti v svojej vzajemnosti so jej dajale nekako čarobno dražest, obseval jo je sveti žar častitljivega žen-stva, da se je major le z odličnim spoštovanjem upal ozreti v njeno obličje. I)a bi pa res ljubil? Tega major sam ni veroval. Saj še nikoli v življenju ni imel resnih občutkov ljubezni. In vendar! Pozno v noči se je pri oknu sloneč sanjarsko oziral v z mesečnimi obsijano planjavo, marsikrat se je plaho predramil iz nenavadnega zamišljenja. Navdajala so pa grenko-mila, prej nepoznana čutila; gojilo jih je tužno srce v neskončnem hrepenenji.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 3 > lot obnašal
so je
Dr. RICHTERJEV
svetovm, premovi,jent
"SB DRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSI IT ICO, POPAGRO itd.
in razno reumatično iiepriLike.
SAnO: 25ct. in 50ct. v vfch lekarnah
International Munufacturing Company
Box 948, New York City, Iff. Y-
1'riporoča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slov-nskim družtvam svojo boyalo zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Bariyes in regalije). gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov ii gumija, vlitega zel-za (Sent 1'rcss). žepnih pečatov (Pocket Sea' Press), grmas ih črk za sa-n.ostojni tisk v skrinjicah; igrslnih škri-l	niic, lajn kitar, goselj. mandolin, harmo-
nik, orgeljc, ur (/late srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstan v. kravatnih igelj, /enskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarjj, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj-m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od $2.00 dalje.
Cirafofoni, fonograti, aniateur-fi. opralični r.rarati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modern h jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. O. ISox 948, NEW YORK CITY, N. Y.
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in veš kako priti k Fb. Saksekju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Ccmoapie Generale Trans;^antique,
Francoska parobrodita družba
Matija Pogorele,
prodajalec V
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knjig in zlatnino pošl jem poštnine prosto. Pište ponj, Cene nrani so naslednje:
$6.— Boss ease 20 let garancije: 9.— i G »Size 7 Jewels "	815.—
yt » ]r> »7	$18.—
I loss case 25 let garancije:
Jewels	£25.—
si
KI Size
K i kt'l ure 7 Jewels 1 o Jewels "Waltliaui Srebrne ure z enim pokro voni
Srebrne ure z 2 pokrovoma *1<">.
»"višje.	„ „17 „	830—
O p o in l»a. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Walt ham, kakoršnega kdo zeli. Blago poši Ijatn po Express. Vse moje blago je garantirano, Lazprodajaleem knjig da jem rabat (popust) ]«> pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se poši JJiijo v poštnih znamkah. Naslov v naročlio knjig je napraviti:
- M. POGORELO, Hnx 221 i, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom:
Care of B. Schuette, 52 State St., Chicago, 111.
M. Pogorele.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter post rož i svojemu mož Z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin GeršiCu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 439 Union.
IF Govori se v vseh slovanskih jezikih. 'TO Priporoča se rojak
Martin Geršlč, lasti/
in drugim bratom Slovanom
Berite, poskusite in se prepričajte!
urah.
Saj pa tudi življenje podaja
eloveku toliko žalostnih in veselih do godkov, 111 nogo tužnih in radostnih naključij, ktera razvnemajo njegovo domišljijo, pretresujejo njegova čuv stva, da čestokrat potečo v samotne zatišje in tam loče od sveta sam s sabo 3 svojimi čutili svojo srečo ali nesrečo premišljuje."
"To je nekak sanjarski na vod V7
"Zakaj prav sanjarski i" pravi Ljudmila, ko se pri odhodu poslavlja od svojega gosta. "Omikan človek ima že v svoji vednosti neusahljivi vir najboljše zabave. Zato sem prepričana. da se tudi Vi gospod major tudi na Lipniei ne bodete dolgočasili.'
Čudna ženska, si je mislil major. Med kmeti je zrasla, vendar pa je imela toliko duhovite nadarjenosti, toliko plemenite ponositosti, da je vsakdo moral njenim besedam pritrditi, in major sam je trdno sklenol, da ne bode nikoli tožil, če mu postane dolgčas, kajti na ta način bi izgubil pri njej vso veljavo.
Minolo je nekaj dnij. Na vse načine se je Francoz trudil, da bi pridobil večjo naklonjenost mlade žene.
Slab želodec, ki nima moči prede lati in prebaviti zavžitih jedi, je vz rok, da iste v njem kisajo. Iz tega napravijo se vetrovi, kteri pečejo, al kakor pravimo "peče zgaga", kar pruvzroča slab okus v ustih in smrd ljivo sapo. Ako jedila leže neprebav ljena v želodeo, se zastrupi kri in človek se čuti po celem telesu slabega, trudnega in izmučenega, vije ga krč želodcu, jed mu ne diši, postaja nervozen, čuti se napetega v trebuhu in ga tišči v prsih, sosebno pri srcu.
Kdor trpi vsled slabe prebavljivosti želodca in druzih prebavnih orga nov, naj redno pije
zdravilno grenko vino,
ktero napravlja Anton Kline v Clevelandu, O., iz finega naravnega vina in najboljših zdravilnih zelišč, rož in korenin.
Navodila za vporabo ter. spričala na vsaki steklenici.
Edino slovensko podjetje Ameriki!
Naročila sprejema družbin tajnik:
Frank Russ, 1778 SL Clair St., Cleveland, Ohio
TSLOOTO S^ozr^iolb^
Hp E. Nrctciiison Street
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. iS Size Screw B navijak.
Cena uram :
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrna ura......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 44 15 44 $1S.00 is 44 7 44 $14.00 IS 44 15 44 $17.00 0 Size ura za da~ne s kamnov........$14.00
Otomba; Vse ure s r. n-ijhnljše tlelo Elgin in Wallharu ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
CTliic
¥
few
Jacob Stonich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL,.
SB 'W-ffif
Math. Grahek,
( 201—1203 Oor, Mesa in Santa Fee Ave.,
PUEBLO, C3L0EAD0, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijste Naga
in železnine : v zalogi ima tudi Tri. .aerjevo grenko vino.
gftf Pošiljam denarje v star« domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
NAZNANILO*
Slovensko podporno društvo av. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad-lioeku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Air. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Rraddock, Pa.; Matev/ Kikil, podpre«lsednikom, 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 3104 Cherry Alley, Braddock. Pa.; Anton Sotler, Box 142, II. tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša : Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Joa. Žefran Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo svnj dolg, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inuče jih mora društvo suspeti dirati.
Društveniki agitirajte v prid drli štva! ODBOR ----- -	— _ i apr 04.
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča roiakom svoja
izvrstna vina.
Rudeče vino po 4o ct. gal., bele po G5 et. jpraJon. Najboljši domači štiri ga Ione za £11. Za
drožnik
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SYlCQ-iflNS; ; UK LJUBLJANA.
FOŠTNl PAKNIKI HO:
,,La Lorraine", lik d t« vijak*. "i.La SaToie", „ „ „ F.La Touraine'*, ,, ,, ,, *,L' Aquitaine", ,, ,, ,,
,,La Bretagne",...............
t,La Champagne",.............
,,La Gascogne",..............
............ oor ton	35.000 koc*akih moči.
------------ 12,ooc „	1; cm. n ()
............. lO.oot- ,,	u.OLtu ,,	tt
............. IO.OOC .	»6.0OO
............. ? voo	g.000
............. S.ooc ,	Q.COO
............. S.ro. ,	^ >00
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vrdno n b f-»trtt;h	m uri dopoludne.
Parniki odpljujejo ia pristauISJs *tv 42 Nrrtn v	. f v -itrwf
*La Tourairre	8. okt. 1903 La ('hainj.a-i .
*La Savoie	15. okt. lOdi. *La 70ur. ine
La Gaseogne	17. okt. 1<>o:t. La Savoie
La Bretagne	22. okt. 10<i:{. La Ure,
*La Lorr^i^e	29. oki. hm
H. oktobra 190, 5. nov. 1110 12. nov. IDO: 19. nov. 1!M>;
Parniki a zvezdo zaz>ia:..ov - . ?
a vijaka-
GI*tm *tf««iji: S? BROAD WAV. AKV. ORK.
Holland-America Line
(HOi l.sy.l;- \ Ar i : f ; .; , vozi kraljevo nizozemsko in pošt; J; ; en-i držav
med NEW Y0RX0K In i j : 10A preko
Boulogne-siir-Mer.
NOORDAM. parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojni:
kom, 12,500 ton.	, ... .. .
DvurtJtu	-1 1 • •	Vijakom. 10,.>00 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vija
kom, 12,a00 ton.
POTSDAM, varnik z dvojnim vijakom, 12,500 tou.
ROTTERDAM, parnik z dvojni vijakom, 8500 ton.
Najceneja vožeja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Iijuli eeiie ^lej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io.j INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosla luka. BRNO, n Krona.
Pa miki od p 1 j 11 .j «■ j o: Iz ROTTERDAM A \.;ak četrte:, in i/ N1 •: \\ VOLKA vsako sredo ---------—^ : ob 10. iiii z j 11 s raj.	____________:
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., ( IU( A(J0, ILL.

■ /V ..-■» # J : ■-* .-'W. ul i-A ,-i *■
r y iei u.	jt> ^	v ; i jl.
(VrekoEnorska parohrodna drii/ha ..i> :t ■ /;: -.da")
posrejaje redao vtžnjo s poštnimi pa: ,iki med
New Yorkom in Antwerpenom,	- + + +
****** philadelphijo in Antwerpenom.
Ohio, Pennsylvanijo in Illinois pla čaru prevozne stroške in dam ]>oso do zastonj. Vino je najboljše vrste ter ga imam skuj>aj v sodih ]>o 1200 galon. 1'ošljem gj- manj kot 25 galon.	%
^ Naročilom je prUožiti denar.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton.j KROONLAND..........127G0 ton.
ZEELANB............1190.1 ton.} FINNLAND...........127COton.
Pri eenah za med krov je so v]M>Ntete vse potrebščine, dobra hrana, najlioljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in mijj.rijetnejših za pMuike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, StsgVrsko, Koroško. Pri morje Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW GORICA <h1 pljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne od pomola š^ev. 11 ob vznožja Fulton Street Iz PHIL A-DELPHI JE vsako drugo sredo od jminola ob vznožju \V'asliiiigtou Št.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CIIICAG<). — < or. 3rd vV Pine Sts.
ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, t	ali na njene zastopnike.