Kronanje papeža Pavla VI.
Ideološka fronta
0 zadnji okrožnici umrlega papeža Janeza XXIII. „Mir na zemlji“ je pisal tudi komunistični tisk. Ni mogel mimo nje, tako -sileia je bil njen vtis, ki ga je napravila v svetu. Toda komunistični tisk je ni objavil v celoti. Ne. Iz nje je pobral samo tiste odstavke, ki so se mu zdeli najbolj primerni. Pa še te je takoj začel propagandistično- izrabljati za svoj material i s ti č-ni sistem in ideologijo in to zlasti v državah, v katerih se še -ni mogel polastiti oblasti.
V državah, ki s-o že trdino pod komunistično diktaturo, je bilo postopanje komunistov ob objavi odlomkov iz papeževe okrožnice drugačno. V teh državah so takoj pohiteli z- izjavami, da se v ideološkem pogledu v odnosu -komunizma do kat. Cerkve in do vere sploh ni nič spremenilo. „Bistvena neskladnost marksistične ideologije s katoliško je bila in ostane -dejstvo,“ je odločno poudaril komentar papeške okrožnice Mir na zemlji v sovjetski komunistični reviji Za Rubežom.
Z enako odločnostjo je isto naglasil tudi Le-oni-d Iljičev, znana in vplivna osebnost v vodstvu sovjetske komunistične stranke. Njegova izjava je tem pomembnejša, -ker Iljičev uradno -nosi -naslov „ideolog in strokovnjak propagande za komunistično stranko“. Ta mož je na zadnjem, zasedanju Centralnega komiteja sovjetske komunistične stranke v zavračanju očitkov -kitajskih komunistov, da se Hruščov s svojo politiko miroljubnega , sožitja „oddaljuje od marksdstično-leninistične ideologije“ poudaril -dobesedno: „Miroljubna ideološka koeksistenca ni nikdar obstojala, ne obstoja in tudi ne more obstojati. Dokler ' -bodo obstojali med seboj nasprotujoči si sloji, bo- med njimi nepomirljiva borba.“
Tako -so komunisti po objavi okrožnice Mir na zemlji čisto odkrito in jasno povedali da ideološkega miroljubnega sožitja ni; da obstoja še naprej nespremenjena komunistična marksistična materialistična ideologija z vso svojo -napadalnostjo in razdiralno silo, ki naj še naprej podira v-se, kar sloni na nauku kat. -Cerkve in ostalih ver o ljubezni med narodi, o ureditvi odnosov med ljudmi na osnovi krščanskega nauka- o socialni pravičnosti, o življenju nabodov in ljudi v svobodi, demokraciji ter v miru.
Tako na komunistični strani. Kaj pa n-a katoliški ? Tiste, ki so mislili, da papeška okrožnica Mir -ra zemlji spreminja njeno dosedanje -zadržanje do komunizma, je vatikanska radijska postaja op-ozio-ril-a, da „so morebitne stične točke kat. Cerkve in komunizma glede -gotovih vprašanj sa-mo navidezne in obrobne, med tem, ko je bistveno nasprotstvo obeh ideologij popolno in nespravljivo.“
To- stališče kat. Cerkve do komunizma in po-trebo ideološkega boja proti komunizmu je ista radijska postaja še bolj jasno obrazložila v svoji nedavni oddaji s komentarjem o temi „Ideološka fronta“. Slovenci po svetu in v domovina so jo lahko -poslušali tudi v slovenski oddaji, ki jo ima na skrbi kot urednik g. Roman Rus in ki je tudi njen govornik. -Glasila se je pa dobesedno takole:
„Veliko gospodarsko zboljšanje ne pomeni zmage nad komunizmom- Komunizem je predvsem ideologija in ne preprosto gospodarsko dejstvo. Je metafizika, čeprav se smatra kot tovarna blagostanja. Je pojmovanje sveta in življenja in ne dobrotnik čim večjih mezd. Komunizem je vera, katere evangelij -se pričenja z besedami: V -začetku je bila materija in materija je bila Bog. Komunizem je vera ugaslega neba in mistika zemlje.
Pobijati komunizem izključno na gospodarskem področju, v tekmovanju za čim višjo življenjsko raven pomeni vsaj posredno širiti idejo o veljavnosti -njegovega -materialističnega pojmovanja človeka in njegove usode. Zaupati usodo borbe proti komunizmu, prep-roste-, mu tekmovanju na ravni proizvodnje in razdelitve materialnih dobrin, pospešuje -dVom, da se veljavnost ideologij meri izključno s količino zem&kih dobrin, ki jih te ideologije razdele. Zmanjšati borbo proti komunizmu n-a zgolj gospodarski odpor pomeni osre-
Pavel 'VI., 262. Kristusov namestnik katoliške Cerkve, je bil kronan minulo nedeljo, 30. junija t. 1., na slovesnosti, ki je bila tokrat prvič v zgodovine zunaj bazilike sv. Petra.
Na trgu se je zbrala množica četrt milijona ljudi. Pavlu VI. so po dve in pol urni ceremoniji položili na glavo novo tiaro, ki so jo izdelali strokovnjaki v Milanu. Je bo-lj- modemih oblik in tehta komaj petino od prešnje. Pavla VI. so trikrat nosili po- trgu sv. Petra na nosilnici. Pred njim. s-o -zažgali košček volne ter prepevali: „Sv. oče, tako mine slava sveta.“
Ko je začel padati mrak, je imel Pavel VI. -sv. mašo, pri kateri so asistirali kardinali Tisseramt, Otaviani ter di Jorio. Epistulo so peli v latinščini in
Iz Bonna je Kennedy pretekli teden nadaljeval -svojo pot v spremstvu podpredsednika Erharda v Frankfurt, kjer ga- je pričakalo skoro- en milijon ljudi. Pre-d1 prihodom v Frankfurt je pregledal ameriške oddelke pri Hanau, kot vrhovni poveljnik ameriške vojske.
V	Frankfurtu je imel Kennedy v -starodavni cerkvi sv. Pavla govor, v katerem je izjavil, da bodo ZDA „tvegale svoja mesta“ za obrambo svojih zaveznikov. „Grožnja svobodi Evrope je grožnja svobodi Amerike,“ je poudaril. „Vseh 18 let po drugi svetovni vojni ZDA budno pazijo na zaščito svobode po vsem. svetu. Odločnost ameriške volje in učinkovitost ameriških lofooro-ženih -sil varujeta svobodne ljudi in svobodne vlade v Aziji, Afriki, Ameriki in zlasti tu, v Evropi.“ Kennedy je nadalje izjavil, da ZDA častno izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo do 40 svojih zaveznikov. „Ponosni smo na to dejstvi, ki več kot odgovarja vsakemu dvomljivcu,“ je Kennedy posredno opozoril De Gaull-a zaradi njegovih dvomov v iskrenost ameriškega 'zavezništva.
Iz Frankfurta je odletel v Zahodni Berlin. -Spremljala sta ga Adenauer in -zahodno berlinski župan Brandt. Zopet ga je pričakalo nad en milijon ljudi v navdušenem razpoloženju. Poročevalci trdijo, da Hitler ni doživel takih sprejemov v vsej -dlobi svoje diktature
V	Berlinu se je Kennedy ustavil samo za osem ur. Ogledal Si je komunistični -zid, čez katerega je g posebne tribune videl v sovjetsko cono pri Bran-denburških vratih. Ta slavolok, ki zapira -znano avenijo Unter den Linden, so komunisti prevlekli z ogromnimi rdečimi zastavami, tako da so Ken-ned'yju zaprli piogle-d po aveniji. Pritrdili so tudi velik napis, s katerim so v angleščini opozorili Kennedyja, da sta Roosevelt in Truman -s sovjeti sklenila uničiti nemški militarizem, da pa se je- to zgodilo samo v Vzhodni Nemčiji, dočim da se v Zahodni Nemčiji in Zah. Berlinu dogaja ravno nasprotno.
Pred -zbrano množico je Kennedy izjavil, da „vetrovi sprememb pihajo čez železno zaveso, kakor tudi po vsem svetu. Hrepenenje po človečanskih pravicah in človeškem dostojanstvu, dve stoletji, odkar je nastalo v Evropi in Ameriki, še vedno žene posameznike in
dotočiti pozornost človeka na povečanje materialnega blagostanja in mu tega staviti kot ideal, pomeni sprožiti neustavljivo dinamiko želja, pospeševati mistiko zemlje in s tem pospeševati komunizem.
Proti komunizmu je treba nastopiti predvsem na ideološkem področju. Komunizem napreduje povsod tam, kjer ni ideološke borbe. Potrebno je reči, ponavljati in prepričevati, d-a komunizem ni to, kar bi -se rad kazal: zaščitnik -zatiranih, pospeševatelj pravice ali svobode, borec za neodvisnost narodov in gradilec miru. Potrebno je reči, ponavljati in preprečevati, da je komunistična ideologija absurdna v svojih načelih, laž-na kot nauk in protičloveška v -svojem, praktičnem izvajanju.
-Potrebno je poudarjati v človeku z-avest stvarnosti njegovega duha in dostojanstva njegove osebe, ki je čuvar -svobode in uso-de, ki gtre o-nstran zemlje. Treba je izraziti v konkretnosti socialne pravičnosti, ki jo moramo
v grščini, kot znamenje ves-o-ljnosti Cerkve.
Papež Pavel VI. je imel med mašo govor, ki ga je govoril v devetih jezikih: latinsko, grško, italijansko, angleško, francosko, nemško, špansko, portugalsko in poljsko. Izjavil je, da se bo v svojem vladanju po-svetil iskanju miru v svetu in -krščanske edinosti, da bo nadaljeval z vatikanskim cerkvenim zborom, ter povsem j-a-sno povedal, da pri zasledovanju krščanske edinosti ne bo dopustil, d-a 'bi se kakor koli kršila osnovna načela katoliške doktrine. Pod edino-stjo si on predstavlja vrnitev protestantov k Rimu. Pri svojem delu ga bo vodil duh sv. Pavla, čigar ime je prevzel za dosego tesnejših stikov med kristjani „z orožjem resnice in -ljubezni.“
narode -z vedno večjim zagonom. Resnica nikdar ne umrje. Narodi Sovjetske zveze, tudi po 45 letih p-artijske diktature, čutijo sile zgodovinskega razvoja. Trdote stalinizma so bile uradno priznane in -obsojene. Gospodarske in politične spremembe ter razpoke se vedno pogosteje pojavljajo, npr. na Poljskem, v Romuniji in v Sovjetski zvezi sami.“
'Silovito navdušenje je Kennedy povzročil, ko je izjavil: „Ich bin ein Berliner. To je najbolj ponosna izjava, ki jo more -kdo dejati.“ Zaključil je -svoj govor takole: „Ko- -bom nocoj odšel, bom odšel jaz. ZDA pa ostanejo.“
Iz Berlina je1 odletel na tridnevni -obisk na Irsko, kjer so -ga Irci v Dublinu pod vodstvom 80-Ietnega predsednika Eamona de V-alere in njegove žene navdušeno -sprejeli. Obi-sk n-a, Irskem je -bil predvsem čustvenega značaja-, ker je bil Kennedy kot predsednik ZDA -sedaj prvič na Irskem in v kraju svojih prednikov. Eamon de Valera mu je priredil gostijo, ki -se je je udeležilo 1700 gostov. Kennedy se je v izjavah na Irskem spomnil irskih borb za svobodo ter je dejal, da bi si lahko- vsi borci za -svobodo jemali Irce -z-a- zgled. „Tisti, ki mislijo, da si je svobodo lahko priboriti, naj se spomnijo Irske,“ je poudaril Kennedy.
Iz Dublina je Kennedy odletel v London na posvete z Macmillanom, kateri se nahaja ravno sredi enega največjih moralnih in političnih afer, kar jih je Anglija doživela v novejši dobi. Z njim- je razpravljal o vprašanju več-marodne, atomske moirn-arice v sklopu NATO, toda o te-m problemu nista -sklenila nič dokončnega. Macmillan Kennedyju ni mogel dati nobenih zagotovil, ker se Anglija nahaja pred novimi volitvami, na katerih pa bo, po mnenju strokovnjakov, zm-a-gala laburistična stranka, M jo vodi Wilson. Ta se je hotel sestati s Kenedyjem, toda Macmillan mu tega ni dovolil.
Iz Londona je Kennedy odletel na tridnevni obisk v Italijo. Program v tej državi je obsegal sestanek s predsednikom države Segnijem, novim, italijanskem predsednikom vlade Leonom ter avdienco- pri papežu Pavlu VI. Za zaključek je imel Kennedy še obisk postojanke NATO v Neaplju, nakar je
2.	julija odletel nazaj- v Washington.
pogumno zasledovati in vsak dan izvajati, vero v krščansko pojmovanje stvarnosti, prepričanje v veličino človeške o-sebe, plemenitost njegovih pravic in dolžnosti, da bodo vsi dobili pravico dejanskega izvajanja v-seh pravic. Treba -se je truditi v gospodarskem napredku, da v ujem. dosežemo za človeka dostojne in vedre življenjske pogoje, da 'bo laže in -bolj svobodno' i-ahfeo odgovoril na povabilo krščanstva in usmeril -svoj pto-gled v nebo. Potrebna je globoka vera, 'ki je zasidrana v krščanskem socialnem, nauku. Ta ima v sebi vso nepremagljivo -silo resnice; dovolj je, da jo zvesto i-zvede-mo v življenju. Prav to je, kar s-o papeži učili, čim je prišlo do komunizma. In prav to je^ kar je papež: Janez XXIII. vedno znova poudaril -zadnjikrat v svojih dveh velikih okrožnicah „Mati in učiteljica“ in „Mir na zemlji“.
Na obeh strane-h so torej jasno povedali: Ideološke -koeksistence ni in tudi ne more biti.
Kennedy e zahodni Evropi
Pred 99 spopadomu med ZlSSK in Kitajsko
Pretekli teden je, -pod predtvezo, da bo čestital vzhodnonemškemu komunističnemu predsedniku Ulbricbtu za njegov 70. rojstni dan, Hruščov prišel v Vzhodni Berlin^ kjer so ga že čakali madžarski -diktator Kadar, češkoslovaški Novotny ter poljski Gomulka. Sovjetski diktator je bil sklical komunistično vrhunsko konferenco, ki pa se je nista udeležili Romunija in Albanija. Tako Hruščov v Evropi ostaj-a le -še s štirimi sateliti ter s Titom, kot enim najbolj spretnih komunističnih propagandistov v sovjetskem bloku.
-Hruščov je sklical svoje pajdaše na razgovor v Vzhodni Berlin, ker se pripravlja na resen spopad za zeleno mizo -z rdečo Kitajsko ter si -h-oče zagotoviti hrbet v Vzhodni Evropi. 'S svojimi zvestimi sateliti je razpravljal o strategiji, ki naj jo uporablja proti rdeči Kitajski in njenim pristašem.
Konferenca med ZSSR in rdečo Kitajsko se bo predvidoma začela 5. julija t. 1. v Moskvi. Medtem so Kitajci objavili dolg, silovit napad na Hruščo-va in njegov\mačin vodenja komunizma. Napad so ponatisnili časopisi v Albaniji -ter Romuniji, medtem, ko so v drugih evropskih satelitih o nap-a-du molčali. ZSSR je izgnala iz Moskve pet kitajskih diplomatskih uradnikov, ker so delili letake o map-adu med Mo-skovčane.
Papež Pavel VI. je odredil, d-a se bo koncil -nadaljeval 29. septembra t. 1.
V Rio de Janeiru so imeli prejšnji te-den veliko nesrečo. V višjih nadstropjih 23 nadstropnega nebotičnika je izbruhnil požar. Dokler je bilo mogoče, -so iz višjih nadstropij reševali ljudi s helikopterji. Nesreča je- zahtevala 18 mrtvih, nad 40 ljudi je jpa z-a-dobilo -opekline.
V Angliji je 'bil imenovan za; novega vojnega ministra Joseph Godber.
John Profumo, bivši angl. vojni mi-mAster^ ki je zaradi sv-ojih ljubavnih škandalov nedavno od-stopil, je prejšnji teden izgubil še zadnje častno mesto v angleški družbi. Prenehal je biti član privatnega -sveta angleške kraljice.
Generalisimus Franco je ob izvolitvi in kronanju novega papeža Pavla VI. izdal splošno amnestijo-, ki je bo deležnih 14.920 kaznjencev. Med temi je 900 političnih pripornikov.
Predsednik Liberije Tubnrnn je bil na obisku pri Titu. P-o več dnevnih razgovorih je bilo objavljeno skupno poročilo, da se obe državi zavzemata za ohranitev -miru na svetu na osnovi določil ustanovne listine ZN. Obe s-ta tudi Za splošno razorožitev.
Sovjetski izgredniki pa so razbili šipe na kitajskem poslaništvu v Moskvi.
V 24.000 'besed dolgem napadu Mao-cetung očita- Hruščovu, da je v ZSSR in ki je -hujši od Stalinovega. Sovjeti da so -šovinisti in go-sptodarski diktatorji med sateliti uvedel -nov osebni kult, nad' sateliti in -da poskušajo Čistiti tuje komunistične partije. ;,Ka-j je- to drugega, kakor prevratnost?“ piše Maocetung. Nadalje v pismu Maocetung napada H-ru-ščova zaradi njegove politike tkzv. mirnega sožitja z Zahodom,, „politiko, ki jio- je pobral iz neke knjige, ki mu je -baje padla iz -nebes, tisti pa, ki to kritizirajo,so označeni za krivoverce, ki zaslužijo požig na grmadi. Na to kitajski komunisti nikdar ne moremo- pristati.“
Maocetung nadalje zagovarja- nasilne -revolucije v Afriki, Aziji in latinski Ameriki, „ker se sicer služi imperialističnemu Pentagonu. Vsakdo^ ki misli, da je mogloče revolucijo izpeljati samo -takrat, kadar ji je uspeh popolnoma zagotovljen, ni več revolucionar,“ trdi Maocetung. Za zaključek je Maocetung označil Hrušeova takole: ,,-Po-d Stalinom je Lil Hruščov človek tretje ali četrte vrste, se pravi, ni bil nič. Prav tako sedaj nima nobene zasluge za sovjetske uspehe v atomski energiji in v vesolju.“
E D E i
V	nedeljo so v Beogradu nedavno izvoljeni komunistični poslanci znova, tokrat že četrtič — izvolili Tita za predsednika. Zanj je glasovalo 665 poslancev, 5 jih pa ni bilo na- -seji. Aleksander Rankovič je bil izvoljen za podpredsednika. Oba s-ta prisegla v ponedeljek.
Izraelski parlament je odobril vlado, ki jo je po odstopu Ben Guriona sestavil Levi Eško-1.
V	Siriji so bili v zadnjih dtaeh krvavi boji med vladnimi četami in oboroženima -oddelki Kurdov. Zlasti na področju Kae-kol t. j. o'b zgornjem -toku reke Zab. N-a obeh -straneh je bilo veliko žrtev.
Naserjema Združena arabska republika je v smislu sklepa zadnje konference afriških držav v Adis- Abebi prekinila diplomatske stike -s Portugalsko . zaradi njene „imperialistične“ politike v Afriki.
Predsednik ekvadorske republike polkovnik Reinaldo Varea Donosa je izjavil, da komunistični elementi v državi pripravljajo prevrat. Zaradi tega bo predložil parlamentu zakon o prepovedi komunistične stranke in njenega prevratniškega -delovanja in nastopanja-
I Z TEDNA V T
v
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Predsednikov govor pred volitvami
Za nedeljo^ 7. julija so v Argentini razpisane volitve predsednika in podpredsednika republike, poslancev in senatorjev za zvezni parlament, guvernerjev in viceguvernerjev provinc ter poslancev in senatorjev za prto-vincijske parlamente, občinske svetovalce, člane šolskih odborov itd.
Volilna borba- je v polnem teku. Zaključena bo pa v petek zvečer opolnoči. Tako določa zakon.
V petek zvečer je o nedeljskih volitvah spregovoril tudi predsednik republike -dr. Gui-do. V radijskem in televizijskem govoru je med drugim, nagla-šal: „Tisti, ki predlagajo dobre diktature ali pa trdo roko samo za, nekaj- česa, morajo vedeti, -da je sedaj prišel čas, ko naj ljudstvo spregovori svojo -besedo-. Kajti nič se ne -sme storiti brez njega.“ Dalje je poudarjal: „Edina dobra diktatura sta zakon in ustava. Od njiju smo se -pa oddaljili. Nikar se ne vračajmo n a večno razpravljanje o vprašanjih: Kako, kdaj in kje? Povrnimo se k zakonu in ustavi. Tam se bodo ublažile naše težave, tu bomo lahko gradili. Ni drugje gospodarske in socialne rešitve, kakor ¡samo v takem načinu življenja. Tisti, ki ne mislijo tako, naj nehajo govoriti v imenu demokracije. So fabrikanti ekstremizmov, so izključni gospodarji kaosa, ki ga samo povečujejo, čeprav pravijo, da ga pobijajo. Te mesijance in shizofrenike prosim samo eno stvar: Nikar ne re-
šujte naroda. Pustite ga? da se bo rešil sam.“
-V nadaljnjih izvajanjih je poudarjal, -da so volitve edini pravi in resnični izraz demokracije. Predsednik smatra, da je predvolilna doba z-a vlado zaključena. Za volitve so bila izdana navodila in tudi sprejeta. „Sedaj naj govore -sa-mo volilne skrinjice.“
Stopnjevanje politične napetosti
Z nastopom zadnjega tedna pred volitvami se je politična napetost močno zvišala. Stopnjevala jo je vrsta političnih dogodkov, ki so ;se odigrali zlasti me-d- biv. peronisti. Postavljeno je ibilo namreč vprašanje njihove udeležbe ali neudeležbe na volitvah. Peronisti so najprej izključili bivšega svojega koordinatorja justicialističnega gibanja dr. Raula 'Matero, kateremu je predsednik krščansko-demokratske stranke pomudil kandidaturo za predsednika republike na listi kršč. demokratske stranke. Dr. Matera je o tej pio-nudbi obvestil justicialistione forume, zlasti predsedstvo 62 -sindikalnih organizacij, ki je o njej razpravljalo v p-onedeljek ter je ni odobrilo, pač pa sklenilo^ d-a bodo pero-nistični sindikati podpirali pri volitvah kandidate tkzv. ljudske in narodne fronte. Toda udeležba pri volitvah je pogojna, če vlada ne bo še naprej vetirala peronističnih kandidatov za volilne može za predsednika in podpredsednika ter guvernerje in viceguvernerje posameznih provinc; v nasprotnem slučaju pa bodo oddajali prazine gla-
Stran 2
i..—
I*
Buenos Aires, 4. julija 1963
I	■■■■ M 1	'U ......
V
Pismo društva Zedinjen** Slovenija
Narodni svet koroških Slovencev je marca meseca objavil v Našem tedniiku-KroniM spomenico „Kdo nosi zadnjo odgovornost na škofiji?“. Jz nje so Slovenci po svetu zvedeli za stališče celovškega ordinariata, ki s svojimi odredbami ovira svobodno rabo slovenskega jezika pri verouku.
Spomenica je med Slovenci po vsem svetu vzbudila izredno pozornost. Slovenski izseljenci so se povsod v svetu odločili,^ da se obrnejo s prošnjami naravnost na celovškega škofa dr. Jožefa Koestnerja in ga prosijo, naj ukrene vse potrebno, da Slovenci na Koroškem ne bodo trpeli takih krivic. Prošnje pošiljajo ordinariatu v Celovec številni posamezniki, pa tudi društva in ustanove.
Iz Buenos Airesa je medi drugim poslalo celovškemu škofu tudi društvo Zedinjena Slovenija, predstavniška organizacija slovenskih demokratskih izseljencev v Argentini, naslednje pismo:
Prevzvišeni gospod!
Društvo ,;Zedinjena Slovenija“, ki; druži in predstavlja celotno begunsko ^ skupino slovenskih katoličanov v Argentini, si dovoljuje z vso upravičenostjo nasloviti na Vas, Prevzvišeni, to pismo, v katerem* Vam sporoči v imenu tisočev članov in izrazujioč razpoloženje vseh slovenskih ideoloških izseljencev po svetu veliko tesnobo in zaskrbljenost.
Poročila, ki jih dobivamo o stanju naših bratov lin sestra na Koroškem, to-irej v Vaši škofiji, nas napolnjujejo z žalostjo in začudenjem. Ravnanje s slovensko govorečimi verniki Vaše škofije je po teh poročilih, ki so nesumna, tako, da kaže na nestrpnost in nerazpo-loženje do naše narodne manjšine.
Prevzvišeni! Naša zvestoba krščanskim, resnicam in zapovedim in vdanost katoliški Cerkvi nas je nagnila, da smo ob koncu druge svetovne vojne izbrali pot begunstva in zapustili domovino. Ker smo višje cenili duhovno življenje v svobodi, smo se odrekli neposrednim vplivom življenjskih silnic naroda, katerega sinovi smo. Toda če smo prikrajšani za polno življenje naravnih in duhovnih vrednot svojega naroda, je tega kriv nečloveški komunistični režim, ki ga obsojata Cerkev in pamet.
Na drugi strani pa se s hvaležnostjo spominjamo, kako smio na svoji begunski poti povsod našli očetovsko srce krajevnih ordinarijev, ki so nas razumeli in nam duhovno pomagali. Nikjer nismo naleteli na nestrpnost, ki ■bi imela nagib v jezikovnih in narodnih razlikah.
O smrti vseuč. profesorja in člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Antona Sovreta smo- v Svobodni Sloveniji kratko poročali. Ta veliki oblikovalec slovenskega jezika, mojster slovenske besede, pa zasluži da se ga ponovno spomnimo in zlasti v izseljenstvu dbraščajočo slovensko mladino opo_ zorimo na tega zaslužnega slovenskega moža.
Rodil se je leta 1885 v Savni peči. Že v 'gimnazijskih letih je vzljubil antiko ter se je po gimnazijski maturi odločil za študij klasične filologije. Kot profesor je poučeval grščino in latinščino na gimnazijah v Gorici, Ptuju, Ljubljani, odkoder je bil med šestojanu-arskim režimom prestavljen najprej v Pančevo, nato pa v Sremske Karlovce. Naslednje njegovo službeno mesto je bilo v prosvetnem ministrstvu v Beogradu, kjer je postal prosvetni inšpek-
I Zato nam je tako težko razumeti, j Prevzvišeni, uradno ravnanje s sloven-: skimi verniki v Vaši škofiji. Če v Argentini med špansko govorečim svetom v slovenskem, jeziku molimo in s petjem častimo Boga; če svoje otroke po naše učimo spoznavati in ljubiti 'Stvarnika; če imamo svoje dušno pastirstvo in celo duhovniško semenišče, imamo do tega pravico po encikliki „Exul familia“, pa tudi po blagohotnem razumevanju krajevne hierarhije. Kako ne bi imelo torej ustreznih pravic ljudstvo, ki živi avtohtono na svoji zemlji, čeprav morda v manjšini?
Razumemo borbo nemško govoreče narodne skupine na Južnem Tirolskem v Italiji. Zavzema se za pravice, ki ji gredo po naravnem pravu in krščanskem moralnem nauku, katerega zadnji izraz je okrožnica Janeza XXIII. ,,Pacem in terris“. Zato z zaupanjem pričakujemo, da bo vsaj duhovna oblast razumela težnje slovenske majšine v Avstriji in ji priznala na svojem področju pravice, ki jih po svojem poslanstvu uči in brani.
Prevzvišeni! Prepričani v Vašo pastirsko modrost in dobrohotnost Vas prosimo, d'a odstranite vzroke naše zaskrbljenosti in zagotovite slovensko govorečim vernikom svoje škofije tak položaj, kot jim. gre po nauku, mednarodnih pogodbah in pastoralni primernosti. Tako bo tudi poskrbljeno za utrditev njihove zvestobe Cerkvi in za zdravje njihovih duš, ki so zaupane Vaši skrbi.
Buenos Aires, 27. junija 1963.
Vilko Cuderman Prof. Lojze Horvat tajnik	predsednik
tor za Slovenijo. Po drugi svetovni vojni je. postal profesor za grški jezik na ljubljanski univerzi, leta 1953 je pa bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani.
To so glavni pokojnikovi življenjski podatki, za katerimi se skriva bogato življenje velikega slovenskega kulturnika, mojstra ¡slovenske lepe besede. Saj ni bilo skoro nobenega leta, da bi slovenske javnosti znova ne presenečal s svojimi izklesanimi prevodi iz grške in latinske literature, kakor s prevodi iz modemih jezikov. Dolga vršita jih je. Od Homerjeve Iliade in Odiseje, preko grških tragikov, Herodotovih Zgodb, Plutarhovih življenjepisov. Lukianovih satir, Platonovih dialogov, Lukrepovih heksametrov. Izpovedi sv. Avguština, renesančnih satir, Goethejevih rimskih elegij in še cele vrste drugih besednih umetnin, pa do monumentalne monogra-
fije o starih Grkih in do rokopisa grške lirike, ki jo je prevajal še večer pred svojo smrtjo.
Številni prevodi, eden lepši kot druidi, Iprave mojstrovine s kateriipi 'j$ bogatil slovenski kulturni svet in mu odpiral čarobne lepote antične kulture! Slovenski ljudje so ob teh 'Sovretovih prevodih strmeli in se vpraševali: Odkod le temu možu, ki so ga v življenju nadlegovale in trle razne bolezni in 'nadloge, ta odločnost in sila, s katero je zmagoval to ogromno delo.
Brez dvoma jo je iskati ravno v njegovi ljubezni do antike, s katero se je prof. Sovre srečaval dan za dnem, se vanjo poglabljal in bil anjo navezan ne vanjo poglabljal in ibil nanjo navezan ne timnejšimi, lahko rečemo, skoraj srčnimi vezmi.
Drugo žarišče Sovretove osebnosti pa je bila njegova narodna zavednost. Znal je biti Slovenec tudi tedaj, ko je bilo to tvegano in združeno z žrtvami. Tako je moral zaradi te svoje ljubezni do slovenstva, do ¡slovenske vesede, z ostalimi profesorji pod šestojanuarskim režimom v Pančevo in Sremske Karlovce. Iz te Sovretove narodne zavednosti je izvirala tudi njegova brezmejna ljubezen do slovenskega jezika, ki ga je ljubil nad vse. Pa ne samo ljubil, tudi na .njegovi spopolnitvi je venomer delal. Proučeval ga je venomer in oblikoval tako dolgo, da ga je končno izoblikoval v tako ubogljiv inštrument, da je vanj lahko prelil vso čarobno melo-dioznost Homerjevih heksametrov in prijazno kramljavos-t — kakor navaja njegov inekrologist v Ljubljani prof. dr. Kajetan Gantar — Herodotovih Zgodb, zanosno globokoumnost Aishilovih ritmov in nežno mehkobo Saphine lire, razposajeno Lukianovo duhovitost in turobno ¡mrakobnost Poejevega krokarja. Vse to je pod njegovim peresom pelo in zvenelo in se bralo tako neprisiljeno in lepo, kot da ni nastalo ¡pred sto in tisočletji, kot da ni zraslo pod soncem ¡helenskega in italskega 'neba, ampak danes, na slovenskih tleh. Bil je v resnici umetnik, umetnik besede in nedosegljiv mojster jezika in slov. besede.
In ta veliki slovenski umetnik je dne 1. imaju za vedno odložil svoje pero in zaključil svoje zemsko življenje in delo.
Pogreb pok, Antona Sovreta je bil dne 3, junija popoldne na. Žalah v Ljubljani. V slovo so ¡mu govorili predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, v imenu filo-zorske fakultete ¡na ljubljanski univerzi prof. dr. Kajetan Gantar, v imenu slovenskih književnih prevajalcev in književnikov Božidar Borko in v imenu pok. sodelavcev pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ,prof. dr. Anton Bajec, akademski pevski zbor Tone Tomšič se je pa od Sovreta poslovil, z ža-lostinko.
Smrt pok. Antona Sovreta je vse, ki ljubijo in verujejo v slovenski narod, globoko zadela, kajti z njegovo smrtjo je v Sloveniji nastala velika praznina, ki je tembolj občutna, ker mu ne bodo več zlepa -našli naslednika, kajti pod sedanjo komunistično oblastjo se tam klasični jeziki na sedanjih šolah več ne poučujejo.
RAZDOR v srbski pravoslavni ORGANIZACIJI ZA AMERIKO IN KANADO
Srbsko pravoslavno organizacijo za Severno. Ameriko in, Kanado razjedajo že dalj časa notranji spori. Doslej so imeli srbski pravoslavni verniki v Severni Ameriki in Kanadi skupno škofijo Ameriško-kanadsko eparhijo, ki jo je vodil pravoslavni škof Dionizij. Ta je bil že dalj časa v sporu ,s svetim ar-hijerejskim saborom in svetim sinodom ter njegovim predsednikom patriarhom Germanom. Z ozirom na dejstvo, da je vodstvo srbske pravoslavne Cerkve v domovini, kjer je trenutno ¡na oblasti komunistični režim — srbska pravoslavna Cerkev je pa bila vedno v tesnih stikih z1 državno upravo —, je škof Dionizij, vsaj tako mu očitajo nasprotniki, hotel doseči večjo samostojnost ameri-ško-kanadske škofije, da ne bi bila v vsem odvisna od sklepov vodstva pravoslavne cerkve v domovini. Zato je hotel po istih virih tudi doseči, da bi se ameriško-kanadski škofiji, priključili še pravoslavni verniki v Južni Ameriki ter Afriki.
Škof Dionizij je prišel tudi v spor z raznimi cerkvenimi občinami. Zato je zadevo prišla preiskovat posebna komisija, ki jo je poslalo vodstvo srbske pravoslavne Cerkve iz Beograda. Škof Dionizij je bil tej komisiji povsem nenaklonjen.
Dne 10. in 11. maa t. 1. je imel v Beogradu zasedanje ¡sveti arhijerenski sinod srbske pravoslavne Cerkve ter je na priporočilo arhijerenskega sabora odstavil dosedanjega ameriško-kanad-skega škofa Dionizija, dosedanjo ame-riško-ka'Madsk'0' ¡škofijo pa razdelil na tri škofije in sicer ¡na iSrednje-vzhodno ameriško-kanadsko s sedežem v Detroitu Za škofa te škofije je bil določen dosed. windsorski pravoslavni župnik Stevan Lastavica; druga škofija je Srednje-zahodno ameriška s sedežem, v Libertivillu. Za njenega administratorja je bil imenovan arhimandrit dr. Firmi-lian Ocofcolič, dosed'. pravoslavni župnik v Pittsbupgu; tretja pravoslavna škofija je Zahodno-ameriška s sedežem v Los Angelesu. Za administratorja je določen arhimandrit Grigorij Udicki, pravoslavni župnik v Yangswoodu.
Dosedanji arnei-iško-kanadski pravoslavni škof Dionizij pa ni ¡samo odstavljen, ampak ga je zadela tudi cerkvena kazen, s katero mu je prepovedano opravljanje bogoslužja. Proti njemu je vodstvo pravoslavne Cerkve v Beogradu uvedlo tudi ¡sodno postopanje po predpisih pravoslavne Cerkve.
Odstavljeni škof Dionizij je pred prejemom sporočila o svoji odstavitvi in razdelitvi njegove škofije na tri škofije, dne 16. maja še kaznoval s cerkveno kaznijo četniškega vojvodo Momčila Djuiča s prepovedjo prejemanja obhajila za tri leta, od cerkvenega sodišča pa je zahteval proti njemu tudi sodno postopanje s predlogom, d'a Djuiču odvzame duhovski čin zaradi njegovega četnikovanja med II- svetovno vojno.
Odstavitev pravoslavnega ¡škofa Dionizija je srbski pravoslavni živelj v S°-verni Ameriki in Kanadi razklala na dvoje. Eni so na strani arhijerejskega
ARGIHTINA
(Nadaljevanje s I- strani)
sovnice. pr. Matero so obtožili kot razbijalca peronističnih vrst.
Dr. Matera je med tem. imel ves .čas posvete s predstavniki raznih sindikatov in tistih neoperonističnih strank, ki niso hotele v ljudsko in narodno fronto, kot n. pr. stranka, ki jo vodi zadnji Peronov notranji minister Albrieu. Ponudbo vodstva kršč. demokratske stranke je sprejel. Istočasno je imelo izredno sejo vodstvo kršč. dem. stranke ter je odobrilo spremembo na svoji listi tako, da je sedaj kandidat za predsednika dr. Matera, za podpredsednika pa preds. kršč. dem- stranke dr. Horacio Sueldo, ki je bil doslej kandidat za predsednika
Nastop dr. Matere kot predsedniškega kandidata na listi kršč. dem. stranke je napravil veliko zmešnjavo ne samo med peronisti, ampak tudi med ostalimi strankami, ki sestavljajo ljudsko fronto. Zavedajo se, da jim bo pobral najmanj pol milijona glasov, ki bi jih drugače dobila fronta. Med peronisti jih je namreč veliko, ki konservativca dr. Solano Limo ne bodo volili, pa čeprav sta to kandidaturo odobrila Perón in dr. Frondizi.
Tako so sedaj glavni kandidati za bodočega predsednika republike: dr. Raúl Matera na listi kršč. dem. stranke, Peter Evgen Aramburu, biv. predsednik révolue, vlade, 'kot kandidat stranke Zveza argent, ljudstva in progresivne demokratske stranke, dr. Solano Lima kandidat ljudske in narodne fronte, ki jo podpirata dr. Frondizi in Perón, dr.
I]lia kandidat ljudske radikalne stranke, dr. Alende kot kandidat svojega krila intransigentne stranke — drugi del s predsednikom dr. Gomezom Machado podpira kandidata ljudske fronte —, dr. Orgaz kandidat arg. dem. soc. stranke, dr. Palacios je predsedniški kandidat druge soc. stranke, gen. Bengoa pa gibanja za ljudsko fronto. Zadnja poročila navajajo, da se bo kandidaturi odpovedal v korist dr. Materi.
Varnostni ukrepi
Za točno in pravilno izvedbo volitev skrbe oborožene sile. Predstavniki teh so znova potrdili, da smatrajo, da so volitve edini možni izhod iz sedanjega položaja in za povrnitev v ustavno stanje. Zato so za izvedbo volitev izdale tudi stroge varnostne ukrepe. Tiste elemente, za katere so ugotovili, da so za preprečitev volitev pripravljali izgrede, so spravili pod ključ.
Tak je položaj ob pripravi tega poročila.
sabora in patriarha Germana v Beogradu, drugi pa na strani škofa Dionizija. Slednji zatrjujejo, da je vodstvo srbske pravoslavne Cerkve izdalo gornje odločbe na pritisk komunistične vlade, da bi ohromilo politično aktivnost srbske politične emigracije ter njeno nastopanje proti ¡sed. komunistični diktaturi v domovini.
Na strani vodstva pravoslavne Cerkve je npr. srbski list v Kanadi ,,Glas kanadskih Srba“, na strani odstavljenega škofa Dionizija pa list „Sloga“ v čikagu.
Ob smrti Antona §oirrti*
J. PIRNAT:
Ob 50 letnici prve slovenske mature
Od 9. do 12. junija ter od 5. do 9. julija; 1913 je 'bila na prvi popolni slovenski gimnaziji v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano prva slovanska matura. Tega pomembnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda se v spisu, katerega objavo v tej številki nadaljujemo, spominja tedanji maturant omenjenega škofijskega srednješolskega zavoda g. J. Pirnat.
Strog- ¡bo, nas je obšla misel. Z ropotom je odprl predal v katedru. „Tu glejte je razrednica. Kdor bo kakor koli motil pouk ali se pregrešil zoper šolski red, bomo njegovo ime vpisali vanjo.. Sledila bo kazen. Upam, da ste me razumeli.“ Tišina. — „Učili se bomo latinščine. Pregovor pravi: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Imate beležnico? Pišite!“ Vzel je kredo in začel pisati latinsko abecedo. Raztolmačil je še, kdaj se črka c izgovarja kot c, kdaj ¡kot k. In še par paragrafov iz šolskega ireda. Zaključil je uro: „To, kar sem razlagal, je do prihodnjič dolbro znati.“ „Ta. ibo pa hud,“ je zinil sosed, ko so se vrata za njim zaprla. In ni ¡se motil. Drugi dan je že razlagal prvo deklinacijo: mensa, mensae... Tretji dan že izpraševal. „Vilman ( I. šoli izstopil) prestavi: Kmet je priden.“ Slov-kovaje je odgovoril sosed: „Agricola est sedula.“ „Sedi! Nezadostno! Piši domov, da si prvi dobil dvojko ti!“ Strah vcepiti takoj v začetku je g. Luka znal.
Poleg latinščine je v nižji gimnaziji poučeval tudi slovenščino. Zahteval je čisto izgovarjavo in mnogo učenja
na pamet. Polagoma nas je uvajal v poznavanje slovenskih pesnikov. Drag mu je bil zlasti Gregorčič. V četrtem, razredu je določal za vsako uro' naprej učenca, ki bo deklamiral z odra pesem, ki si jo sme sam izbrati.
Nekoč, ko je g. Luka pred začetkom pouka še zapisoval svojo uro v razrednico, je dvignil Barle Jože v zadnji klopi roko za deklamiranje. Nesel je v zvezku prepisano pesem na kateder in začel: Svarilo, zložil S. Gregorčič. Stara mati kara me,
■hčerka, hčerka mila, slabo sem te žalibog slabo izredila...
Božja služba ti ne ugaja.
Le sosedovo poglej,
kako v cerkvi vsa zamaknjena
gleda le v oltar.
Hčerka pa ji to zamaknjenost pojasni: j „I seveda, ker soseda mlada mladega cerkovnika gleda srčno rada.
Barle ni še začel teh zadnjih dveh verzov, kar plane g. Luka kvišku in jezno vrže zvezek po razredu. „Pojdi, predrznež! Pa, da mi drugič kaj pri-
mernejšega izbereš!“ — Razumljivo, da smo takoj po uri šli gledat v Gregorčiča, kaj je profesorja tako razburilo. — Ta epizoda je našla zvečer svoj epilog v učilnici. Tudi tam je sedel Barle pri zadnjem pultu. Poleg njega Dornik, ki je bil največji v našem razredu, četudi ni imel posebnega posluha, je rad zakrožil že kako fantovsko, mi pa za njim.
„Že rožce po polju cvetejo...“ o, ja cvetejo...
Po učilnici navzdol pride prefekt in se ustavi pri zadnjem pultu. „Ti, Barle, kaj si si pa v šoli dovolil pri g. prof. Arhu?“ Brž se je vtaknil vmes Dornik. „Ej, gospod, saj ni bilo nič posebnega. Saj vendar ne mislite, da smo še otroci.“ Dal je znamenje z roko in Začel drugo kitico:
Kako se ti meni dopadeš, o, ja dopadeš,
■življenje jaz zate bi dal.“
Ni še dokončal,, je že prefekt plosknil z roko. „študij! Pet je ura!“ Glasno smo protestirali: „Saj ni res, še pet minut manjka!“ Uspeli nismo. Hujših posledic pa epizoda v šoli in učilnici ni imela. Edino Barle in Dornik, sta v vzgojnem spričevalu, ki jih je tedaj izdajalo hišno vodstvo, dobila v vedenju mesto odlično samo dobro. Tudi g. Luka ni pri Barletu izvajal ni-kakih posledic. Nasprotno! Ko, je prinašal nazaj naše zvezke s šolskimi nalogami, je običajno posebej pohvalil Barleta, češ da je njegova naloga „plastično“ napisana. Nato nam jo je moral še prebrati.
Tak je bil prvi razrednik, g. Luka.
Naravoslovje (živalstvo) je v drugem razredu poučeval kratek 'čas Anton Jarc, ki pa še ni imel profesorskega izpita. Zato ga ne bi omenjal, da ne bi bila z njegovo življenjsko usodo skoro povezana tudi usoda mojega nadaljnega gimn. študija. V prvi Išoli sem namreč črpal 'znanje skoro v vseh predmetih še iz zakladnice, ki sem jo prinesel s seboj iz ljudske šole. V drugi pa se je ta polagoma docela izpraznila. Pokazalo se je to pri vseh predmetih. Počilo pa je ravno pri prof. Jarcu. Bil. je svoje vrste didaktik. Dal je prinesti v razred slike živali in jih razobesil po vseh stenah. Nato smo kar brali iz učne knjige. Tako je trajalo dva meseca, ne da bi bil kdo kaj vprašan. Razumljivo, da nam je bil tak pouk kar za prijetno zabavo. Učili se nismo. Vsaj jaz ne. Proti koncu semestra pa je začel prihajati g. Jarc v razred z veliko črno knjigo — katalogom. Klical nas je pred tablo. Našel me . je nepripravljenega. „Kar pojdi!“ se je glasila sodba. Pozval me je zopet takoj naslednjo uro.
Pokazal je na steno: „Poznaš tega ptiča?“ Torej, kaj veš o njem. Ime? Slovensko, nemško, latinsko!“ — „Labud.“ — „Naprej!“ — 'še nikoli ga nisem videl in beseda ,mi je čudno tuje zvenela. Kar tja vendan sem zinil: „Der Laibud.“ Jarc se je nasmehnil. „Latinsko?“ — „Lafoudius.“ Velik, kakor je bil, se je g. Jarc dvignil izza katedra in slovesno izrekel: „To je pa kar več kot dovolj. Zadnjič si dobil dVojko. Danes pa dobiš trrrrojko. Li veš, kaj se
to pravi. Midva sva opravila za vselej. (Trojka je bil tedaj šesti, najslab-si red; povsem nezadostno). Poberi šila in kopita in se mi po božiču ne prikaži več!“ — Tedaj šele mi je prišlo spoznanje: gimnazija ni, ljudska šola. Prišlo pa je ¡to spoznanje tik pred dvanajsto uro. Zakaj kazalec je tudi na uri drugih predmetov kazal na nezadostno. — Prvi dan ¡božičnih počitnic sem presedel 'doma na .peči in čakal v strahu, kaj se ibo zgodilo. Prišlo je pismo. Oče ga je odprl in začuden bral: 'Slovenščina: opominjan, nemščina: opominjan,... prirodopis: grajan. Spodaj razrednikov podpis s pripombo: „Učenec ne kaže veselja do šole. Upoštevajte!“
Pismo je odfrčalo po mizi. Oče pa je brez besed stegnil roko na peč najprej po meni, nato pa po eni izmed dolgih palic, ki so služile ;za obešanje perila okrog peči. Padalo je, da je bilo groza. Vsa prestrašena je prihitela mati v hišo in me rešila. „Ali ti nisem že rekel, da bo iz njega nič drugega, kakor faliran študent. — Ne fant, ne boš mi delal po svetu sramote. Takoj po praznikih pojdeš namesto v št. Vid1, nazaj v ljudsko šolo v mesto.“ — Brez dvoma ¡bi bilo tudi pri tem ostalo, da očeta ni ganila prošnja materina.
Vrnil sem se v zavod, še tisti večer me je poklical ravnatelj dir. Gnidovec k sebi v sobo. S toplo, a vendar očetovsko-resno besedo mi je ¡naslikal mojo nehvaležnost do staršev. Obljubil se,m poboljšanje.
(Bo še)
Buenos Aires, 4. julija 1963
a v o BO Dg A BLOTIVia
Stran 3
Lz £6&betuJ
V Moderni galeriji v iLjubljari so sredi junija odprli letošnji mednarodni grafični bienale. na katerem je sodelovalo 342 umetnikov iz. 43 držav s skupino 1000 grafičnimi listi. Ob otvoritvi so govorili: zvezni sekretar za kulturo in prosveto Janez Vipotnik, predsednik organ izaci j skeiga odbora grafičnega bienala .Boris Mikoš in prof. Umbrio Apo-loraio iz Benetk v imenu mednarodne žirije, ki je razstavljena dela ocenila dn določila nagrade. Te so dobili: Prvo ameriški umetnik Robert Rausehenberg za grafiko ,JSfezgoda“, drugo slovenski slikar Janez Bernik za ¡svojo grafiko „Zapis“, tretjo Francoz James Guitet za grafiko „živa zemlja“, četrto Italijan E-milio Vedova za umetnino „Nemirni prostor“, peto Poljak Josef Girl-niak za grafiko ^Stanislavvsr Dawske-mu“, šesto pa ruska umetnica Lidija Ujina za grafiko „Novost“. Podeljenih je bilo tudi več odkupnih nagrad. Slo-vnski slikar Vladimir Makuc je dobil kar dve in sicer ¡nagrado beograjske Moderne galerije za grafiko „Ženi“, za grafiko „Vol“ pa nagrado zagrebškega lista „Vjesnik“.
Moderno ljubljansko letališče v Br-nikih pri Kranju bo predvidoma dograjeno še to jesen. V zadnjih tednih so dokončali z graditvijo 2200m dolge in 45 m široke vzletne proge. Ko bo letališče povsem dograjeno, bodo na njem lahko pristajala največja potniška in | vojaška letala ter bo Slovenija lahko direktno vključena v mednarodne letalske linije.
Letošnji no?x»mašniki v Sloveniji.
N,a praznik sv. Petra in Pavla je bilo v ljubljanski in mariborski stolnici posvečenih v mašnike 18 diakonov.
Iz goriške nadškofije katere del je v Sloveniji: Pirih Metod iz Lokovca; iz iz koprske apostolske administrature: Ilijaž Jože iz Podgrada in Kastelic Lu-dovik iz Hrušice. Iz ljubljanske nadškofije: Jakoš Anton iz št. Ruperta &a Dolenjskem; Oblak Metod iz Poljan nad Škofjo Loko; Pernuš ’Viktor iz Kranja; Pilber Vinko z Bleda; Petrič Ivan iz
Velikih Lašč; šušnik Mihael iz Gozda; Vegelj Vinko iz. Čateža ob Savi; Vidic Janež, salezijanec iz Zgoirnje Besnice pri Kranju; p. Peter Virtačič OFM iz št. Jerneja na Dolenjskem. Iz Mariborske škofije pa; Selčan Leopold iz Frankolovskega; Valdhuber Mihael iz Kamnice pri Mariboru; Smiša Feliks iz Kapel v Slov. goricah; Veleberi Izidor iz Bogojine v Prekmurju; Horvat An ton, salezijanec iz' Beltincev in Avguštin Jug OFM iz Studenic.
Umrli so. V Ljubljani: Fani Jager, upok., Frančiška Lisjak roj. Gvardjančič, vdova, Evica Meintrich, Karla Rogelj, roj. Pokorna, Miro Meden, žel., Jožefa Mlakar roj. Debevec, Herman Ra-dman, Angi Paternost; Marija Kavčič roj. Pod' goršek,	Albertina	Kumelj	roj.	Streho-
vec, Aleksander Vidmar, Marija Beg roj. Blatnik, Franc Ambrož, soboslikar-ski mojster, Marija. Keršinar roj. Nagode in Frančiška Grad roj. Zupančič v Dobrunjah, Ivan Galeti v Bizoviku, Robert Plavšak v Trbovljah, Araa Hu-dolin-Brečko na Jesenicah, Anica Rojnik, poslovodkirtja v Braslovčah^ Branko Pugelj, mehanik v Trbovljah, Ivan Jem-kovič v	Postojna,	Matija	Vrhovec v
Horjulu^	Antonija	Leban troj.	Jug na
Vrhniki,	Vladimir	Burnik	v	Kranju,
Hinko Terzič v Trbovljah, Jože Berko-pec v Vinici, Henrik Mravljak v Šoštanju, Jože Klemenšek v Solčavi, Barbara štrubelj v Grosupljem, Anton Hrovatin v Dolu piri Borovnici, Olga Klun, predmetna učiteljica v Prevaljah, Franc Štebej, pos. v Dobrovi, Anton Žagar v Bernici, Ludvik Bubik, gradbeni tehnik v Šoštanju, Alojz Vahtar, rudniški upok. v Zagorju, Frančiška Radkovič roj. Kr-hin v Dol. Brezovici, Tilka Jesenko, trg. pom. v Žireh, Janez Bizjak v Kranju, Marija Varga v Trbovljah, Jože Kralj, uslužb. podjetja „Varnost“ na Viču, Jože Senica v Sevnici, Franc' Gartner na Jesenicah in Marija Ilovar na Bledu.
gentiiio je bil zaposlen na neki stavbi, kjer se je ponesrečil in zlomil obe nogi. Po ozdravljenju je dtabil zaposlitev v tovarni.
V Argentini zapušča ženo go. Zorko, roj. Vukovič, doma v Hajdini pri Ptuju pa brata in sestro. Vsem izrekamo iskreno sožalje, rajnemu pa naj bo lahka argentinska zemlja.
SAN] MARTIN
Spominska proslava za padle protikomunistične borce, ki so jo pripravili v nedeljo, 30. junija v ‘Slbvenskem domu v San Martinu fantje in dekleta, spada gotovo med najlepše kulturne pri reditve v letošnjem, letu. Prireditve se je poleg članov SFZ in članic SDO iz San Martina udeležil tudi odbor Slov. doma z g. Leopoldom Novakom na čelu in še mnogo drugih, tako, da je bila društvena dvorana popolnoma zasedena. Stena v ospredju dvorane je bila okusno okrašena in na njej je bila pritr-ena slovenska zastava s črnim trakom. Proslavo je začela napovedovalka gdč. Marjeta Smersujeva s kratkimi uvodnimi besedami. Spominski govor je imel tajnik sanmartinskega odseka SFZ Nace Frančič, ki je v lepo sestavljenem govoru preprosto pa jasno orisal slovenski položaj v letih vojne in komunistične revolucije. Omenil je nastanek vaških straž in domobranstva ter poudaril veličino žrtve, ki so jo dali naši junaki na oltar domovine. ‘Sledila, je recitacija iz Kalinove Črne maše, katero je podala gdč. Meta Duhova. Fantovski oktet je zapel znano žalostin-ko „Oj. Doberdob“. 'Vsi navzoči so nato izmolili oč-enaš za pokoj padlih protikomunističnih borcev nato pa s pesmijo ,;Oče, mati, bratje in sestre“ zaključili lepo spominsko proslavo.
SREBRNOMASNfK DR. FRANC GNIDOVEC
$ ifä K ri,^i
V bolnišnici v Murski Soboti so odprli oddelek za bolezni ¡grla, nosa in ušes.
SLOV
BUENOS AIRES Osebne novice
f Anton Simčič. Iz Ljubljane je prišlo žalostno obvestilo o smrti Antona Simčiča, polic, stražnika v p. Pokopali so ga na pokopališču na Žalah. V Buenos Airesu žaluje za njim. njegov sin pisatelj Zorko Simčič, v domovini pa njegova žena ga. Marija roj. Jerman. Obema ob bridki izgubi moža odn. očeta izrekamo iskreno sožalje, truplo rajnika pa naj mimo počiva v domači zemlji.
t Franc Hočevar. Dne 8. junija t. 1. so se v Domžalah iztekli življenjski dnevi Francetu Hočevarju, daleč naokoli znanemu „Loškemu malnarju“. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen. O tem. je pričal njegov pogreb dne 10. junija t. 1. Za njim žalujeta v svobodnem svetu sinova: Ivan s sinom v Buenos Airesu, ter Jože.z družino v Celovcu; ostali sorodniki pa v domJovini. Vsem izrekamo ob hudem življenjskem udarcu globoko sožalje, rajnemu pa naj bo lahka domača zemlja.
t Anton Svenšek. Dne 6. junija je umrl art. tehnični kapetan II. razreda Anton Svenšek. Pogreb je bil dne 7. t. m. na pokopališče San Martin, kjer je
KNCIVAR6 INTIMI
opravil pogrebne obrede g. direktor Anton Orehar,
Rajni Svenšek je bil (štajerski rojak, V Hajdini pri Ptuju se je rodil 9. jan. 1904. Po končani vojni akademiji je služboval v Šti-pu v Makedoniji, kjer so ga zatekli tudi vojni dogodki. Nemci so ga odpeljali v ujetništvo. Po treh letih so ga izpustili. Ker ni maral vstopiti v nemško vojaiško službo, so ga znova zaprli in poslali v kazensko delovno taborišče Kaipfenberg. Od tu je iob britanskem letalskem napadu na to taborišče pobegnil in se skrival do konca vojne doma. Ker se ni hotel pridružiti partizanom, so ga 'tudi oni zaprli in, poslali v 'škofjeloške zapore. Od tu so ga z ostalimi priporniki poslali z vojaškim transportom proti Rusiji. V Romuniji iso pa iz neznanih razlogov vlak vrnili nazaj proti Beogradu. Tu je kapetan Svenšek ¡prišel pred vojno sodišče in bil pred njim oproščen. Toda kljub temu ni maral ostati doma pod komunisti in je leta 1946 pobegnil v Avstrijo. Prišel je v taborišče Lichtenstein pri Judenburgu. Ob preselitvi taborisšča v Trofaiach se je tudi on preselil v to- taborišče, kjer je postal poveljnik taborišča. Po prihodu v Ar-
KOROŠKA
PRVI MATURANTI SLOVENSKE GIMNAZIJE
V torek, 18. junija so končali na Slovenski gimnaziji v Celovcu z maturitetnimi izpiti. Študije je končalo sedem deklet in devet fantov; šest študentov je bilo odličnjakov.
Isti dan so se nato zvečer maturanti — Hilda Leimisch, Mojca Praper, Bogomir Bogotaj, Breda Travnik, Erih Užnik, Milica Oraže, Tone Male, Micka Par tl, Folt Lausegger, Tine Partl, Franc Katnigg, Ani Olip, Mirko Isop, Ani Male, Karel Smolle in Hubert Greiner — s profesorji, in starši zbrali v provinciated kapeli k zahvalni službi božji, ki jo je imel nadzornik za verouk prelat dr. Blueml. Profesor verouka dr. Polanc pa je v svojem govoru orisal ¡temelje življenja: Mati, Domovina, Bog.
Po končani službi božji so se maturanti zbrali na valeto v Sv. Martinu. Valete se je udeležil tudi predsednik maturitetne komisije ravnatelj višje realke na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu, prof. Adalbert Schreiner, ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Joško Tischler, kanonik Aleš Zechner, predstavniki osrednjih slovenskih organizacij in predsednik društva staršev g. Urank.
Med družabnim delom je prvi spregovoril ravnatelj gimnazije dr. Tischler, ki je poudarjal potrebo po skupnem de-
lu za slovenski narod, prikazal je tudi razvoj ¡šole in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu gimnazije, predvsem staršemj ki so zaupali tej slovenski šoli svoje otroke. V imenu maturantov se je zahvalil Kairel Smolle, vsem, ki so Slovensko gimnazijo in njene dijake idejno in gmotno podpirali. Obljubil je tudi v imenu vseh maturantov, da bodo ob zgledu svojih vzgojiteljev še nadalje vztrajali na poti, ki so jim jo ti nakazali in pokazali.
Predsednik maturitetne komisije prof. Schreiner je-v hrvaškem jeziku nagovou ril maturante in jim. dejal: „Dospeli smo na vrh stopnic. To je za gimnazijo in za vas maturante šele začetek življenjske mature. Starši bodo sicer še nekaj časa pomagali, a vedno bolj boiste morali nositi sami svoja bremena.“ Izjavil je tudi, da je pripravljen biti gimnaziji boter in da bo na ministrstvu poročal o resnem delu in idealizmu na tej šoli.“
Razen njega so govorili na večeru še razrednik prof. Zablatni-k, predsednika osrednjih slovenskih organizacij in predsednik Društva staršev Urank, ki je izjavil, 5,naj maturanti budijo spoštovanje in zanimanje za slovensko šolo. Slovenski narod pa prav tako pričakuje, da bodo maturanti pose.gli v njegovo življenje, da da bodo šli med narod in med njim ostali in delali zanj po geslu: Življenje ni praznik.“
BERAZATEGUI
Spominska proslava za slovenske žrtve Slovenski dom v Berazategui je v nedeljo, 30. junija, priredil spominsko proslavo za slovenske žrtve revolucije
II.	svetovne vojne in v spomin dvajsetletnice Turjaka in Grčaric. Najprej je bila sv. maša v cerkvi v Vlila Es-pana, katero je daroval g. Jože Guštin, ki -se je v cerkvenem govoru spominjal žrtev ter njihovega pomena za nas in naše življenje. Ob koncu govora je opozoril tudi na- pomembnost dneva, ko se je istočasno vršilo v Rimu kronanje papeža Pavla VI. Med ¡sv. mašo je pel pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Omahne. Zbor je ob koncu maše zapel hvalnico ob kronanju novega papeža.
Vsi rojaki so nato odšli v bližnji 'Slovenski dom, kjer je začela lepo in skrbno pripravljena proslava. Začel jo je predsednik ¡Slov. doma Janko Š-tr-benc. Vsem, se je zahvalil za udeležbo, posebej pa je pozdravil navzočega tajnika NO za Slovenijo' Miloša Stareta z gospo, ki sta nas veselo presenetila s svojim obiskom. Vsi navzoči so ju pozdravili.
Spominsko svečano,st, je začela himna Naprej zastava Slave ob živi sliki na odru: narodne noše —• mati in hči na grobu očeta, moža — .mučenca v senci slovenske zastave. Na sporedu so bile recitacije in deklamacije. Igorjevo Molitev je nazorno podal Friderik Štr-benc, Jeremija Kalina Pokopani koral je doživeto deklamirala Olgica žužek, Goro' lobanj iz iste pesnitve pa enako Lučka štrbenc. Kalinovo Junaško pesem je z občutkom ¡recitiral Mirko Cvetko. Otroška zbora sta zapela narodne pesmij ddkleta pa so izvajala simbolično vajo Oj Dobrdob ob spremljavi domobranskih pesmi s plošč. Med sporedom je imel slavnostni govor predsednik Slovenskega doma Janko štr-benc. Nazorno je predvsem mlademu rodu prikazal dobo druge svetovne voj ne in revolucije ter v lepih izbranih besedah pokazal na veličino žrtev. Njegov govor, poln bogatih in lepih misli, je napravil m.očan vtis.
'Slovesnost je zaključila pesem Oče, mati.
Prireditev je zelo lepo uspela in je v čast vsem nastopajočim, vsem, ki so mladino tako lepo naučili, in vsem, ki so pripravili in okrasili oder.
Z vsakim nastopom, z vsako prireditvijo močneje ičutimo; kako potrebno nam je to naše središče, ta naš krov, kjer moremo nuditi naši mladini1 to, kar nam je najdražje: ohranjevanje slovenske narodne in verske tradicije.
moron-castelAr
Domobranska proslava SDO in SFZ
V soboto 22. junija je bil na. Pristavi v Moronu redni mesečni sestanek odseka SFZ, obenem pa smo se skupno z dekleti oddolžili spominu padlih domobrancev. Proslave se se Slani in članice polnoštevilno udeležili.
O naših padlih junakih nam je govoril g. Stone Bitenc in nam opisal pretresljivo trpljenje naših pokojnih očetov in bratov, ki so padli na oltarju domovine.
Po predavanju so člani Ivo Majhen,
Majhna hribovita župnija Ajdovec nad Žužemberkom je dala katoliški Cerkvi in slovenskemu narodu celo vrsto uglednih duhovnikov. Iz Janžkove družine v Vel. Lipovcu, naj večji podružnici ajdovske župnije, so izšli kar štirje duhovniki: škof dr. Janez Gnidovec, dekan in častni kanonik Karel Gnidovec (odšel v večnost na svečnico leta 1962), Anton Gnidovec, nečak treh omenjenih, ki pase duše v Rock Springs, Wyoming, Sev. Amerika. Iz ajdovske župnije je tudi prelat dr. Franc Grivec, ki je obhajal že svojo biserno mašo'; pa še vedno ži vahno dela za veliko ciril-metodijsko idejo, za katero se je trudil vse življenje ter nas je prav za 1100-,letni jubilej prihoda svetih slovanskih blagovestnikov med Slovane rezveselil s toli-kerimi novimi spisi. Iz globokoverce, molitvene in poštene kmečke družine v ajdovški fari pa izhaja tudi dr. Franc Gnidovec, 'ki te di obhaja svoj sreibrno-mašniški jubilej.
Kot prvorojenec je prišel na svet dne 29. marca 1914. Čez devet mesecev bo že Abrahama videl. Nadarjenega fanta je oče peljal v -srednjo šolo v Novo mesto, -kjer je pa ostal le eno leto. Potem s-o ga dali v škofove ziavode v Š-t. Vid nad Ljubljano, kjer je odlično študiral v razredu, za katerega je bil prav do mature odgovoren dr Anton Čepon, sedaj kanonik v ljubljanski stolnici. Kar 33 fantov je pripeljal do mature. Cela vrsta teh fiantov je jeseni 1933 stopila v ljubljansko semenišče in začela obiskovati bogoslovno' fakulteto. Med njimi je bil tudi France Gnidovec, o katerem je njegov nekdanji -prefekt dr. Franc Jaklič pred nekaj leti dejal, d-a se mu je že na gimnaziji zdel zrel mož.
V ¡semenišču se je posebej odlikoval s svojo tihoto, skromnostjo, skritostjo', pridnostjo- in zvestobo v poklicu. Te lepe lastnosti ga spremljajo vse življenje. Nekaj mesecev pred mašniškim posvečenjem -so ga še fcot bogoslovca poslali za prefekta v MarijanišČe. Maš-niško posvečenje je prejel 3. julija 1938. Posvetil g,a, je škof dr. Gregorij Rožman. Novo mašo je pel 17. julija, ker je bila 10. julija nova maša v Žužemberku, ki jo je opravil njegov sošolec Henrik Novak, ki so ga kot hinj-skega kaplana komunisti med drugo svetovno vojn!» zverinsko mučili. Novo-mašnik Gnidovec France je prvo sv. mašo daroval v tisti 'ajdovski cerkvi presv. Trojice, kjer je prejel zakrament sv. krsta in katero so komunisti med drugo -svetovno vojno do tal porušili in požgali. Pridigal je prelat dir. Franc Grivec; V pridigi je zanimivo opisal, koliko vzornih 'duhovnikov se je rodilo v kmečkih domovih po majhni -ajdovski župniji; na novi maši je posebej na-gla-šal novomašnikovo skromnost.
Novomašnik je kmalu po »ovi maši moral obleči vojaško suknjo. 'Vojaški rok je odslužil v ¡Novem. Sadu. Proti koncu zime leta 1939 ga je škof dr. Gregorij 'Rožman poslal za kaplana k
Vsak. teden
RODILE SO SE TRI ROŽE...
Rodile so se tri rože na sredi tega polja, pa moja ni bila nobena, nobena rožica.
In cvele so, cvele rože na sredi tega polja, pa moja ni bila nobena, nobena rožica.
In ko so me pokopali na sredi tega polja, ni ena za menoj jokala,
mm..,..	^ efla r°ŽiCa-
gorija Nazianškega na ,sv. Cirila in Me-toda^ ter na .njuni žitji. S to razpravo je bil prelat Grivec tako zadovoljen, da jo je ponovno navajal v -svojih razpravah. Tako tudi še v svoji zadhji razpravi v Zborniku razprav teološke fa-kutete v Ljubljani, ki je izšel preteklo leto za^ 500-letnico ljubljanske škofije. Po končanem doktoratu j-e napravil še profesorski izpit za poievanV verouka na srednjih šolah in končno prevzel verouk gimnazije ¡škofovega zavoda. Hkrati je bil tudi cerkveni asistent pri zavodskih mladcih ter pri KA za nameščenke. INa nekem tako imenovanem torkovem sestanku KA je predaval o^ škofovski službi. Kmalu nato so to ¡njegovo predhlanio- predavanje ra-kovniški salezijanci izdali v posebni knjižici. Pokojni prelat dr. Alojzij Od'ar je začel okoli „Bogoslovnega vestnika“ ki ga je izdajala Bogoslovna akademija oz. teološka fakulteta, zbijati mlajše sile. Tako- ¡srečam,o v njem tudi prve razpravice mladega dr. Franceta Gnidovca. Prelat dr. Grivec pa ga je posebno spodbujal p nav k študiju vzhodnega vprašanja, ki je bil prelatu vse življenje tako drag.
Komunisti -so dr. Gnidovcu sredi 2. svetovne vojne umorili očeta, po drugi svetovni vojni pa so dobili iz Vetrinja v svoje zverinske roke še tri njegove brate, katerih nedolžno kri so prelili. Po komunistih na smrt obsojeni župnik Alfonz Jarc pa je bil njegov bratranec.
Meseca majia 1945 se je pred surovim. komunizmom umaknil. Nekaj mesecev je z nekaterimi duhovniškimi tovariši preživel v semenišču v Vittorio Veneto, piotem je odšel v taborišče Ser-vigliano, od tam pa se preselil v Se-negalio. V taborišču je bil z,a ¡profesorja na slovenski taboriščni gimnaziji. Prelat Odar -gia je kot -dekan begunske teološke fakultete za ¡nekaj tednov poklical v Brixen, -da je tam predaval vzhodno teologijo. Ko pa- se je semenišče preselilo v daljno Argentino, je povabil s seboj tudi njega. V izseljensko slovensko semenišče v ¡San Luis je dospel meseca aprila 1948. -Skraja je bil docent, ¡kasneje ga je pa pok. škof dr. Gregorij Rožman imenoval za izrednega profesorja. Tako je na izseljenski teološki fakuteti, ki je prenehala po smrti škofa dr. Gregorija Rožmana, in kasneje v semenišču predaval dobrih petnajst let predvsem filozofijo in dogmatiko, pa patrolo-gijio. in zgodovino dogmatike ter še marsikaj drugega. Ko je rajni prelat obhajal svojo ¡srebrno mašo, je tihega in razglabljajočega dr; Franceta Gnidovca primerjal s -pokojnima prelatoma dr. Alešem Ušenični-kom in -dr. Ks. Lukmanom.
Ko je škof dr. Gregorij Rožman leta 1952 -drugič obiskal slovenske naseljence v Argentini in uvidel, da prelat dr. Al. Odar ne more več nositi
slepemu župniku Vovku v Št. Peter pri I težke odgovornosti za -semenišče, je vod-Novem mestu. Tu je glavna teža o-d- J stvo semenišča in še novoustanovljenega govoiinosti za dušno pastirstvo- slonela; škofovega zavoda preložil na mlajše .na mladih kaplanovih rokah. Delal je j rame, na dr. Franceta Gnidovca. Tako tiho, zvesto in pogumno.	|	nosi to dvojno breme že dolgih 11 let.
Sposobnega duhovnika so silili, naj j Samo tisti, ki od blizu more gledati, se odloči za doktorat. Posebno prelat j koliko sitnio-sti, nepričakovanih težav in dr. Fr. Grivec je bil nanj pozoren. Za- I skrbi je s tem 'združenih, bo znal vse to je v jeseni leta 1941 prišel v Bara-j to prav ceniti. Kolikokrat je bilo treba govo semenišče, kamor se je škofov za-j npr. obojno ustanovo braniti celo tam, vod moral nasilno preseliti iz Št. Vida, t kjer ne bi pričakoval. Pokojni škof dr. ki so ga Nemci zasedli. Tu je vršil ¡ Gregorij Rožman je večkrat izražal za-najprej prefektovo službo in se priprav- j dovoljstvo nad delom novega ravnate-Ijal za doktorat, ki ga je končal leta 1 ja, 'ki ga zna v svoji skromnosti pred
1942. Prelat Grivec mu je dal za doktorsko razpravo temo: Vpliv sv. Gre
Tomaž Kralj, Tine' ’Vivod, Jože Žakelj in Matjaž Kunčič zapeli več domobranskih pesmi ob spremljavi kitar in baterije.
Dekleta so počastila spominsko proslavo s zelo ganljivo: recitacijo gdč, Jožice Lavrič: „Grobovi tulijo...“
-Sestanek, združen v proslavo, je zaključil predsednik odseka, Ivo' Majhen in se iskreno zahvalil g. Bitencu za njegovo lepo predavanje.
Spominski proslavi je sledil družabni večer. Praznovali -smo ¡namreč god duh. vodja dr. Alojzija ¡Starca in obletnice SFZ, Moron.
Prihodnji sestanek bo tretjo soboto v mesecu juliju.
svetom zelo dobro skrivati. Nikoli ga ni obešal na veliki zvon. Prav ob srebrni maši je zrastla. prva velika učilnica novega ¡škofovega zavoda.
Dodati moramo še, da je za široko slovensko javnost delai zlasti s peresom. V Marijinem letu 1954 nam je podaril lepo mariološko knjigo: Mati našega Odrešenika. S svojimi članki in razpravami pa je sodeloval pri t Duhovnem življenju in duhovniški reviji Ome-s- umira.
'Skromnemu in tihemu srebrhiomaš-niku ni veliko za osebne čestitke. Najlepše mu bomo pač čestitali, če slovenski duhovniki, zlasti bivši gojenci in učenci ter vsi verni slovenski izseljenci z molitvijo in tudi materialnimi žrtvami podpremo obe ustanovi, ki jih vodi: semenišče in ¡škofov zavod.
F. Ž.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 4. 7. 1963 - No. 27
SLOVENCI PO SVETU
ZDRUŽ. DRŽAVE SEV. AMERIKE
Prijatelj nam piše:
Čas je, da se zopet oglasim v Sv. Sloveniji, da ne bo tkdo od prijateljev mislil, da me je zima pobrala.
'Sneg je pokrival zemljo več mesecev. Zima se kar ni hotela umakniti pomladi. 21 marca je snežilo kot za stavo.
Tudi zima ima svojo lepo stran, vendar take, kot je bila, si je gotovo nobeden me želi.
Kakor so poročali časopisi, je v južnih krajih pozeblo mnogo pomarančnih dreves in drugih sadežev. Snega je bilo po nekod na metre in ko se je isti tajal, so bile povodnji, katere so povzročile celim okrajem veliki škodo.
Pomlad je prišla z zamudo, ker je Ibilo vedno mrzlo vreme. Ves april pa je bil suh brez dežja.
Čeprav je že precej časa, odkar smo praznovali velikonočne praznike, se mi jih zdi vseeno vredno omeniti na krat-iko. Naš g. župnik dr. Farkaš je poskrbel, da je bila cerkev lepo okrašena. Petje je bilo tudi prav lepo. Spovedovali so 3 duhovniki, tako da je imel vsak priliko za spoved in prejem sv. obhajila, kar se je tudi v majvečjem številu zgodilo.
Na veliko soboto zvečer je bilo vstajenje. V procesiji so bili Kolumbovi vitezi v lepih uniformah. Cerkev je bila do zadnjega kotička napolnjena.
iše en lep dogodek smo doživeli, ko je imela naša fara sv. Križa 26. maja zlati jubilej. Ob 11 je bila v cerkvi pon-itifikalna sv. maša, ki jo je imel Most. Rev. Walter M. Curtis, bridgeportski škof.
Po maši je bilo v dvorani pod cerkvijo slavnostno kosilo, pri katerem je bilo blizu 300 ljudi. V naše veliko zadovoljstvo je bilo, da smo imeli med sabo škofa in njegovo spremstvo. Vsi eo bili Židane volje, škof je pohvalil g. župnika, kateri je dosti pripomogel, da se je fara tako lepo razvila. S prihodom novih beguncev jo je župnik rešil in jo spravil zopet na noge.
C. župnik Farkaš je tudi sam begunec. Le njemu gre zahvala, da se je toliko potrudil in okoli 500 beguncem preskrbel delo v raznih tovarnah, jim jamčil posojila in jim preskrbel stanovanja. Od nekdanjih beguncev imajo sedaj nekateri že svoje hiše, avte in vse kar potrebujejo za vsakdanje življenje. Kakor povsod, se tudi tu dobijo taki, kateri slabo vračajo za dobro. So pa to redki slučaji. Taki nehvaležneži se pa vseeno dobe.
;.S tem gre moje poročilo h kraju. Pozdravljam vse prijatelje in znance, čitatelje Sv. .Slovenije, družino Jelovi-no kakor tudi Povkovič, ter svoja najboljša prijatelja M. L. in F. K. iz Ezéize.
Franc Žele
PO ŠPORTNEM SVETU
Dvoboj v nameznem tenisu Slomškov dom : Naš dom v San. Justu
V soboto, 29. junija, je moštvo za namizni tenis Slomškovega doma obiskalo Naš dom v San Justu in se po-
merilo z domačim moštvom. Rezultati so naslednji (na prvem mestu igralci Našega doma iz San Justa) : Oven Tone 0, Tomazin Franc 2, Oven Marijan 2, Hribar Viktor 1, Bergant Tone 0, Fajfar Ivan 2, Janežič Ciril 2, Babnik Franc 1, Draksler Jože 2, Babnik Stane 0.
Kljub temu, da je moštvo. Našega d'oma zmagalo s 3:2, so bile igre na splošno precej enake. Z malo več dobre volje bi lahko zmagalo moštvo Slomškovega doma.
Tekmovanje naraščajnikov Slovenske fantovske zveze iz vseh odsekov^ bo na državni praznik v torek, 9. julija ob 15
Na sporedu: Nogomet, med dvema ognjema, tek 100 m, skoki v višino in daljavo ter štafeta 4x100. Vsi prijatelji mladine vabljeni!
Povratna tekma v šahu med reprezentancama Našega doma iz San Justa lin ‘Slomškovega doma bo v soboto, 6. julija ob 21 v Našem domu v San Justu. V prvem srečanju sta moštvi izenačili 4 : 4
Povračilni šahovski turnir med moštvoma Društva slov. protikomunističnih borcev in Slovenskega doma v San1 Martinu bo v soboto, 13. julija, ob 8 zvečer v društvenih prostorih Prijatelji šahovske igre lepo vabljeni!
OBVESTILA
Sv. maša po vzhodnem, obredu bo
v nedeljo, 7. julija, na praznik sv. Cirila in Metoda v Slovenski kapeli. Daroval jo bo č. g. dr. Pavel Krajnik. Peli pa bodo slovenski bogoslovci in gojenci Rozmanovega zavoda.
SKAD vabi vse akademike in prijatelje na predavanje v okviru FEDECE o „El momento préélectoral argentino“, ki g® bo imel dr. J. Pericet v Ukrajinskem domu, 24 de Noviembre 438, Capital, v petek, 5. julija ob 21,30.
V. kulturni večer SKA bo v soboto 6. julija ob 7 zvečer pri Bullrichu, Sa-randi 41, Cap. Fed. Posvečen bo Beneški Sloveniji ob 100-letnici rojstva Ivana Trinka. Govorila bosta Rudolf Wagner in Štefan Tonkli.
Odsek SFZ Morôn prireja v soboto,
6.	julija ob 18,30 Filmski večer. Na sporedu dokumentarni filmi v barvah: X 15, Proyect Mercury, Ledolomilci na Artiku, Po Zrušenih državah, Sateliti, Rakete in Gleenov polet. Vtopnina: $ 10.
Sestanek Slov. dekl. org. bo v nedeljo,
7.	julija, po sv. maši v Slovenski hiši. Na sporedu bo zanimivo predavanje dr. Krajnika o sv. Cirilu in Metodu. Vabi odbor SDO.
Zvezni sestanek SFZ bo v nedeljo, 7. julija, po sv. maši o:b 10,30i v Slovenski hiši. Na programu: govor g. Marka Kremžarja „o narodnih problemih“ slovenskega fanta v Argentini, poročila in načrti za bodoče tedne.
Dekliški krožek in Fantovski odsek v San Justo vabita1, na čajanko, ki ho v torek, 9. julija,, v Našem domu. Gledali bomo tudi skioptične slike iz Bariloč.
Mladinski dom vabi svoje člane in članice na asado na drž. praznik 9. julija ob 11 dopoldne. Na .sporedu filmi iz. domovine, ki jih je posnel g. Jesih.
Srednješolski tečaj foo zopet v soboto, 13. julija, ob 15,30 v Slovenški hiši.
Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi bo v Slomškovem domu v soboto, 13. julija, ob 19,30. Program bo izvajal kvartet Finkovih; čisti dobiček je namenjen kulturnemu skladu .Slomškovega doma.
Izlet slov. dijakinj nai Pristavo, v
Moronu bo v četrtek, 11. jul. Zbirališče na postaji v Moronu ob 10. Hrano prinesite s seboj.
Otroška igrica „Sirota Jerica“ katero so pripravili otroci šolskega tečaja iz Slovenske vasi je bila zaradi -slabega
vremena prestavljena na nedeljo, 14. julija ob 16 v Slovenski dvorani.
Odbojka v Slov, hiši. Dekleta in gospe, ki žele razvedrila, obveščamo, da se bo priče], trening v soboto, 13. julija, ob 19. Vodila bo ga. Olga Magister
Zveza slovenskih srednješolcev vabi vse dijake, posebno pa še novince, i a svoj redni letni občni zbor, ki bo dne 14. julija v Slovenski hiši po sv. maši.
Dekliški krožek v Ramos Mejii vabi dekleta iz okolice na sestanek v ‘Slomškovem domu v nedeljo, 14. jul. ob 10,15.
Planinski večer, na katerem bo predaval znani gornik dr. Vojko Arko, bo soboto, 20. julija, ob 19,30 v Slomškovem domu.
Koline v Slovenskih domovih: V Slovenskem domu v San Martinu dne 14. julija; v Slovenski vasi dne 21. julija in v Našem, domu v San Justu 28. julija.
Ob petletnici smrti svetnika Karla Škulja bo dne 21. julija v farni cerkvi v San Martinu sv. maša zadušnica; takoj po maši pa obisk pokojnikovega groba na sanmartinskem. pokopališču, kjer bo opravil molitve č. g. Gregor Mali. K sv. maši in na obisk groba vabi rojake Slovenska beseda.
Učiteljski zbor slovenskih ljudsko-šolskih tečajev naproša vse starše, da mu odstopijo odvisne fotografije, zadevajoče življenje in delo tečajev od ustanovitve dalje. Na slikah je treba napisati datum posnetka in po možnosti navesti imena in priimke vseh, ki jih sli-kov bo nastal Album slovenskih tečajev. — Že v naprej hvala lepa!
IX. Socialni dan slovenskih izseljencev v Argentini, ki bo v nedeljo, 11. avgusta v Slovenski hiši s pričetkom, ob 8 zjutraj, bo obravnaval za naše razmere zelo važno temo: „Izseljenci in domovina“. Zborovanje se bo pričelo s sv. mašo, ki jo bo daroval g. direktor Anton Orehar. Predavali pa bodo: G. Rudolf Smersu: ‘Narod in domovina v življenju človeka in kristjana. G. Božo Fink: Izseljenci in domovina. ‘G. Vital Ašič: Izseljenci in dežela, v kateri so se naselili.
SLOV. DOM V SAN MARTINU
vabi tudi letos vse rojake in rojakinje na slastne
KOLIKE
ki bodo na razpolago v nedeljo, 14. julija popoldne
v vseh prostorih doma.
Na predvečer, v soboto, 13. julija, ob 8 pa bo v prostorih doma povračilni šahovski turnir med moštvoma Društva slov. protikomunističnih borcev in Slov. doma v San Martinu
Vse potrebščine za dom vedno nudi
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
O oZfi	FRANQUEO PAGADO
	ConceaiÓB N* §77»
Oo •	TARIFA REDUCIDA
<	Concesión N USA
Registro	N scions I de U Pi optedo d
Intelectual No. 688JM	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
JAVNI N OTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Airea
CENA, KVALITETA, DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE ♦
'Obveščam vse rojake, da sem prevzel zastopstvo od LA CONTINENTAL splošno zavarovanje
♦
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
Najboljši prijatelj v brezposelnosti je hranilna vloga v
SLOVENSKO HRANILNICO
z. z o. z.
Av. San Martin 263 — Ramos Mejia
Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11
GOSPODINJO
potrebuje rodbina obstoječa iz dVeh odraslih zakoncev in male hčerke, v pokrajinsko in klimatično zelo lepem kraju z ugodnimi pogoji. Gospodinjska pomoč na razpolago. Palpala
Casilla oorreo 46, prov. Jujuy
Vse prijatelje naše pesmi, vljudno vabimo v soboto, 13. julija, ob 19,30
v Slomškov dom, kjer bo KVARTET FliNKOVIH izvajal koncert pod naslovom
SLOVENSKA PESEM
NARODNA IN UMETNA
*
Dohodki te prireditve so namenjeni kulturnemu skladu Slomškovega doma
Prijateljem in znancem sporočava žalostno novico, da je dne 8. junija 1963 umri v Domžalah previden g svetimi zakramenti najin dragi ata
H (O Čj E V A R FRANC
bivši mlinar v Grosupljem (Loški malna-r)
K zadnjemu počitku so ga položili dne 10. junija 1963 na
pokopališču v Domžalah.
Ž a 1 u j oč a :
sinova Ivan s sinom Tonetom v Argentini in Jože z družino v Avstriji ‘ter ostalo sorodstvo
Bs. Aires - Celovec - Ljubljana - Grosuplje - Stara vas - Vel. Mlačevo
Po dolgotrajni bolezni je 23. junija 1963 poklical Bog k sebi našega 81 let starega moža in ata. V Ljubljani je umrl
A N T O N ,S I M č I č
policijski stražnik v p.
Sorodniki in prijatelji so ga pospremili na zadnji poti do pokopališča na Viču pri Ljubljani.
Marija roj Jerman, žena Zorko, sin
Ljubljana- — Buenos Aires
IVAN PREGELJ:
O i r o e i
x.
Žalostno vreme leže nad zemljo; dekliško sladke oči se ustrašijo: nič več ne bo veselega sonca. Pa pride jutro in glej, jutranja meglica se dviga, sonce je vse zlato, še nekaj rožnega popja se odpre in le lastovke so že odletele. Zvečer objame srce žalost brez konca, kakor da ne bo nič več zdravo. Pa mine večer, preide noč s sanjami in je jutro. Srce se zbudi, se čudi: zakaj je obupavalo zvečer. Bog bodi zahvaljen, da je bilo in da bo še tako...
Poznik je bil zopet enkrat zapregel za veselo pot v mesto. Za štirinajst dni je bil poslal ženo in svakinjo na Vipavsko h Koširjevim znancem na veselo trgatev. Zdaj ste mu sporočili, naj pride v mesto ponji. Pismo, ki ga je pisala Slavica, je dišalo po mladem vinu. V Helenino pismo pa je bila skrivaj vtihotapila vršiček pelina z listkom, kamor je ponaredila Helenino pisavo: „Tvoja sladkost Helena“. Bolj ko mlado vino in vršiček pelina je dehtelo iz besed, ki ste jih pisali žena in svakinja. Helena je pisala:
„Včeraj sve bili s Slavico pri pogrebu. Umrla je naša soseda, mlada, žena, ki se je omožila zadnji pust. Pobrala jo je otročniška mrzlica. Slišala pa sem tudi, da je bila le babica neprevidna in je zakrivila zastrupljenje. Zdaj veš, kako mi more biti pri srcu.
1160 sonca
France! Naj bo z menoj, kakor je božja volja. Da boš le Ti zadovoljen z menoj in če bi tudi morala umreti. Zdaj sem zelo zdrava, tako polna moči, da me bo kar sram pred Teboj. Začela bom postajati grda. France, saj me niti maral ne boš več... “
Slavica je pisala:
„Vipavci so krasni ljudje, samo nekam premehko in preširoko govorijo. Pametni so pa bolj kot naši gorjani. Hlače pa nosijo moški strašno razcefrane in blatne, zato ker jih ne pasejo tako, kakor naši ljudje, temveč jih puste lesti nemarno pod život. Dozdaj sem pokušala vino iz dvainpetdesetih sodov in triindvajsetih kleti. Vinski trgovci me ne bodo tako kmalu opeharili. Povej to papanu. Tudi zredila sem se. Veš, zato, ker nisem nič več sentimentalna. Vrhu tega imam tu zabavnega človeka. Pepe iz Prvačine mu pravijo. Strašno galanten prismodež. Včeraj sem mu zataknila v gumbnico nekakega žaketa. ki ga nosi, veliko sončnico. Hudo je bil srečen in mi je sveto obljubil, da vzame samo mene, sicer nobene druge na svetu. Imam mnogo znancev pa nekaj znank. Sploh, kakor je rekel Cezar: veni vini visi... “
Poznik je dospel v mesto dočasa in poiskal Vurnika. Sedla sta k steklenici prosečana in se veselo pomenila, sicer nekam vihravo, ker je ‘bil Vurnik nekaj nervozen in bridek.
„Nič več ne kolneš!“ je vzkliknil.
„Ali sem kdaj klel?“ je vprašal vedro Poznik.
„Hudič prekleti,“ je zinil Vurnik, „kdaj si šel med licemerce in farizeje? Je-li, kvantal tudi nisi nikoli?“
Poznik je odvrnil veselo:
„Pravijo, da znajo prav šele oženjeni.“
Vurnik se je suho zasmejal:
„Koliko si domišljuješ!“
,yStaraš se,“ je menil Poznik.
„Istina,“ je zamahnil nejevoljno Vurnik. „Sem že tam v deželi Krokariji, od koder ni izhoda. Lasciate ogni esperanza.“
Na vlažno in tlakovano dvorišče je zapeljal voz. Poznik je spoznal svoje ljudi in se dvignil.
Za trenotek mi oprosti,“ se je obrnil ‘k Vurniku. Potem je šel k ženi in Slavici. Ko se je vrnil z njima v krčmo, ni več našel Vurnika. ‘Strežaj m.u je povedal, da je zdravnik plačal in šel.
„Kaj so mu napravile babe, da se jih tako boji?“ je pomislil Poznik. Ozrl se je za ženo in videl, da je lepa, in ji je pošepetal:
„No, kako ? Kdaj neki boš začela postajati grda?“
„Ali nisem že?“ se je nasmehnila in se mu trudna obesila na rame.
„Norčava zaljubljenca,“ se je oglasila za njima pikro Slavica. „Saj vem, da bi rada imela, naj vaju pustim sama. Pej nečem, čujeta, pej nečem.“
„Le zvesto služi, gardna dama,“ je odvrnil veselo Poznik. „Pride čas, bova s Heleno vrnila.“
Potem, je vprašal, kaj želite vzeti, preden se odpravijo na pot.
Čez kratko uro so sedli na voz in sQ odpeljali. Bila je sobota. Peljali so se skozi zvonove, ki so peli delopust. Ko so zavili v dolino med gore, jim je dehnilo hladno nasproti. Poznik ju je prosil, naj se zavijete. Potem je gnal v sever in noč, ki je prihajala z večerom, in hladom. Ob prvih zvezdah so bili doma.
„Zopet en voz zlata,“ je zapelo v njem. Večerja mu je teknila. Ko pa je pogledal na ‘Slavico, je vedel: „Spet ima svoje pismo in je zamišljena.“
Tako je tudi bilo. Neodprto ji je ležalo v nedrjih in jo težilo, težilo...
*
Za vse svete je zmrzovalo. Težko so obkopali grobove svojih dragih. Ob grobu Tonejčeve mame .so našli Koširjevi ‘Sivca z Avrelijo in Almo. Učitelj je bil bled, silno žalosten in potrt. Slavica se je pošalila:
„Kako imenitno razumete izražati s svojim licem občutje praznika vernih duš. Ali ste se iz naravoslovja naučili te mikrimije?“
„Mimikrije, gospodična botrica,“ je popravil resno učitelj in dodal: „Saj se ne pretvarjam, samo prespan nisem. Bolezen imam. v hiši. Žena leži in krog- nje vse moje štiri male.“
„Bog pomagaj,“ je vzkliknila deklica toplo in prestrašeno, „odpustite mi neumno šalo!“
„O prosim, prosim.,“ je odvrnil pohlevno.
„Ali je nevarno?“ je vprašala.
„Ne vem,“ je odvrnil, „vročnica, tako
vreme pač. Eno zboli pa poležejo vsi drugi za prvim.“ Poklonil se je in rekel:
„Pa oprostite, moram domov.“
„‘Srečno,“ je odzdravila, „jutri Vas-obiščem.“
Učitelj je šel. Prišla je noč in otroci so se znova dramili v sitnost. Dajal jim je obkladke na čelo in jih silil z gorko limonado. Najmlajše je vzel v naročje in ga skušal uspavati; pel mu je dolgo in vztrajno:
„Malbrough s’én va-ten .guerre.
Mironton, mironton, mirontaine.. .
Monsieur Malbrough est morit
Est mort et enterré...“
Rano zjutraj je prišla Slavica z jer-baščkom in stopila po domače naravnost med bolno družino, pozdravila Veroniko in se obrnila k otrokom, ki so dvignili blede glavice iz svojih posteljic.
„Grde, grde punčike,“ je rekla, „kaj pa to pomeni, da ste vse bolne ? Kar lepo hitro mi boste ozdravele, če ne pokličem. Viduča, da vas ponese k Svetem Mavru.“
Še je govorila in je že sipala pa odeje suhih fig, rožičev, pomaranč in sladkega peciva. Veroniki na nočno mizo pa je postavila močno posodo malinovca in steklenico konjaka; potem jo je karala :
„Premalo se varuješ, moja ljuba, tudi ženeš se preveč1 in premalo užiješ. To ni prav. Saj si res malo svojeglava, ne zameri, Veronika. Na moža moraš tudi paziti. Lej, naj zboli! Poglej ga, kakšen je, pa še šolo ima.“	(Bo še)-