69. Hevllka.
f Llo&llanl, i soboto, Z7. marta 1915.
XiVIII. bio.
3^281       fff^SV       ^^^^B    s^^h   ^^^^^b    ^^^^^m         ^Bv^^H           ^^^^^i    ^^^^1        ^^^^1    ^^^^^^fl       ^^^^ft       ^^^^h      ^^^^^b   ^^^^^^B         ^^^^^1                              IS3^1    ^ff^^^^l        sIp^^^^^^^^^^^K         HbI^9    Nh^^H       ssBitvj    sauks         ^nSjžf     fi^j 9
»Slovenski Narod' velja t Ljubljani
na dom  dostavljen:
ctlo Teto naprej   •   •   •   •   K 24*—
pol leta       m        •   •   •   •    , 12*—
će trt leta      m        •   •   «   •     ,    6*—
na mesec    -       »   •  •   •   -   2*—
t upravništvu prejeman:
ćelo Teto naprej   •  #   .   •   K  ?2*—
pol leta       „       •  •   •   •    •  II*—
Četrt leta      m       •   •   •   «    9    5*50
na mesec     m       •   •   •   ,    ,    1*90
DopTs! naj se frankirajo. Rokoplsf se ne vračajo. Uredništvo 5 2Ina£lov* ulica *L 3 (v priUičjj levoj telefon 41 34.
Izfcafs nak dan ivećer fzvzemSl a e del Je fn praznike.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po   15 vin., za   dvakrat
p3 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inscrciiah po dogovoru.
UpravniStvu naj se poSiljajo naroeninc, reklamacije, inseratl L t đ* to je administrativne  stvari
——   Posamema fttsviltta veM« 20 vinarfe*.   ———-
Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naroCirne se ne ©žira.
-Har&dna tisama" telefon ši. 65.
.Slovenski Narod* ve!Ja po pošti:
ra Avstro-Ogrsko:
ćelo leto skupaj naprej     •   K 25*—
pol leta       „         M     .   «     . 13-—
četi-* leta      m          m      .   .     .    6'50
na mesec    .        m     ,   ,    ,»   2-30
za Nesičljo: ćelo leto naprej        .   .   .   K 30—
ia Ameriko in vse druge deie!e: ćelo leto naprej    .   .   .   .   K 35.—
Vpr.išanjem <?!ed£ Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, L^ravriiivo (spodaj, dvorište Icvo), HsaSlora ulica St. 5, t3ie£ozi st. £5.
Srdita bitka v Karpatih. — Naše čete so osvojile v Bukovini 11 ruskih oporišč. — Podrobnosti o Przemysiu. — Boji na zapadnem
in vzhodnem bojištu-
SILNI BOJI V KARPATIH. — NAŠE
ČETE ZAVZELE 11 RUSKIH OPO-
RIŠĆ   TER   V.IELE   NAD 500 RU-
SOV. — ARTILJERIJSKI BOJI.
\zelc naše čete 11 eporisč Rusov ter \ Je-e nad 500 mož. Na frfmti na Rv-skem PoPskem   in v zapadni Galiciji art!i*ernski boj.
Zvonik v kraju Paradyz. lužno-vzhodno od Sulojova smo spoznali !.ot cpazovališče sovražne artillerije, ler smo rja morali vsled tega z granata rn i zažjjati.
r^amestnrk  načelnika  gencralnega štaba pl. Hofer, fmL
•              •
*
S POLJSKEGA BOJIŠCA.
Berolin, 26. marca. (Kor. urad.) PoročHo \Vo?ffcvega urada: Veliki glavni stan, ćne 26. marca.
Vzhodno    bojišče:
Ruske napade na jezerske ožfne \zhoono   ođ Avgustowa smo odbfli.
Vrhovna arniadno vodstvo.
•              •
•
Rusko uradno poročilo
z dne 19. t. m. pravi m. dr.   Na des-nem bregu Nareva se nadaljujejo bo- [ i; za posest    posameznih    krajev   v ? inenjaiočih se napadih   in protinapa- j <J:h. Boji se vrše tuđi po ulicah mest, i'!er se nahajaj^ v hišah revolverski topovi,  ki streljajo iz oken.    Ponoći se vrše ljute borbe na nož.                 ;
Ravka Je preštopila bregove fer je pri Dolecku preplavila nemikc okope.
Na fronti ob Pilići nadaljujcjo Nemci svoj silni bembardement.   Na
izpremenjen.
V  severni    Prusiji   smo  zavzeli Laugszargen in vjeli rekaj sovražni-kov. Vplenili smo tamkaj se nabaja-joče municijske zaloge in vojni materijal.
V  Karpatih se vrše težki boji na cestah v Bartfo ter v doiinah Ondave in Laborcze pri Lupkovskem prelazu in na levo od sorenjega Sana.
V  Galiciji snežni meteži.
*
KOLIKO   JE   BILO  VOJAŠTVA V PRZEMYSLU?
Dcnai, 26. marco. (Kcr. urad.) Iz vo?nega poročevaiskega stana po-ročaio:
V  nasprotju  z fu«^!!*!? pcrocilf o padcu Przsi?iysla na» navedemo te-le avtentične podatke:
Przemvslske razvaline smo na ukaz po zdavna pripravljene:« in temeljito izvrsenem uničenju vsega vojnega iraterifala izročili sovražni-ku, ne da bi le-fa pree posadko k temu pozval in ne da bi se bila preje vršila kaka pogafeva.
Število po52dke ie znašalo v zadniem tećnu ob!esanja:
44.000 mož pehoto in arti!Jer??e. dve tretilni črnovojnlške čete; od teh i« odšteti   10.000 mož   izgub po-
vodom zadnjega izpada dne 19. marca; -15.000 mož na terne&i zakona o vojnih čaiatvah vpoklicenih in v vojaški oskrbi se nahaiajočih delav-cev, voznlkov, kon»skih hiapcev ter železniskega in brzojavnega osob'a; lioncno 28.000 n*ož ranjenih in bolnsli v bo-iniški oskrbi.
V celem je b:!a trdnjava armirana s 3050 topovi; večji dei ten so bi'i docela zastareli vzorcS iz leta 1S61. in 1875. Sicer pa so tuđi ti bili pravočasno razstreSjeiii.
Zadnji ri!«ki nspad v noči cd 22. na 22. marca je bil odbit, ker je bila pretežna većina topov že rnzstreliena saiTio z ognjem pe'iote in s^rojiiih pušk. ter z nekaterfmi ma'osćevilnini! še ne razstrci'enimi topovi vzorec 1S61.
Budimpeštanski >Az Est- i;: Rot-terdama: Glasom poroci! aneleških Hstov so našli Rusi v Przcmvslu 2-J) topov manibcsa in 600 večjega kalibra. Seveda so biii vsi ti topovi uni-čeni. Tuđi po angleSkin porcči'lh je umrlo med štiri in polmesečnim oble-gan;em 4000 mož, ranjenih pa je bilo 24.000 irož.
O unfčenja rnT?irnatcga denarja v Przem^^^u re treba priprmniti, da je trdnjavsko poveljništvo pač uni-či!o erarični papirnari denar, ne na tuđi onega denarja, ki so £a imele privatne osebe.
Angleški listi prinašajo dol^a po-ročiia o padcu Przemvsla ter na^la-šajo zlasti strategični porren padca. Vsi listi nasrlašajo janaški odpor po-sadke ter praviio, da so imc:i Rusi veiikanske izgube. Tako pravijo »Times-^ da je staio oblejranje od konca septembra sern Ruse /(».000 mož. »Dailv Chroniclc« imenuje Prže-mvsl najmečneišo trdnjavo Avstrije in morda cele vznot!ne Evrope, ki io je premagala v pogiavitnein lakota.
Oblegovalna ar*rada Izpred
Glasom privatnih vesti iz Londona so poslali Rusi od oblegovalre armade    izpred    Przemysia    50.000
mož preko Tarnova proii Krakovu in 40.000 rnoz v Karpate k čctain, ki se boju je jo pri Duki i in Uzsoku, V Prze-mvslu nišo na^ii Rusi nič municije, ki bi jo bili mogli še vporabiti; našli so trmi ba e <e 134 ur.ičenih topov. Tuđi utrdbe so za sedaj ncrabne.
m                           *
EO.?I V KARPATIH.
V Karpatih cc morda zopet razvija po7icijska biika. To je sklepati iz uradneua poročiia, ki pravi, da je splošni položaj v Karpatih neizpre-menjen. Pozicijske bitke so zelo doltfotrajne, zato ie komaj misliti, da bi padla kmalu odločitev. Upamo pa, da odločitev ne more pasti drugače, kakor da na^i odbijejo silne ruske napade. Zavzetje posameznih ruskih
prav po čaši.
Az Est - roroča iz Ungvara: Na ćeli fronti v Karpatih se vrše neprestano beji. Najhu:še divjajo boji med Uzsokom in Lunkovom, kjer so Rusi z vso r.ilo obnovi;! svoje napade. Naše čete se trdovraino branijo ter pri-zadevaio sovražniku velike izgube, dočlm so naše izgube razmeroma majhne. V zadnjih boi ih se je odliko-\al zlustl eden izmed naših bosna-ških polkov, ki je \zel neko od so-vražnika močno zasedeno visino. Po izpovedbah vjetih in ranjenih Rusov je rusko arn:aano vodstvo naznanilo četam padec Przemvsia v annadnem povelju. To pa ni izzvalo takega na-vdušenja. kakor je armadno povelj-ništvo pričakovalo. Vest o padcu Przemvsia ni povišala napadaine sile ruskih čet. Zdi se. da je padec trdnja-ve moralično najbolj učinkoval na artiljerijo. To se da sklepati iz tega, ker od takrat ruski topovi neprestano grme.
BOjI  V  BUKOVINI.
Uradno poročiio prinasa vest, da so naše čete, ki so prekoračile crto ob Prutu od Sniatvna do Črno-vic. prodirale proti severu ter zavze-le 25. t. ni. enajst ruskih oporišč južno od Zaleszyskega.    Dasiravno    ta
uspeh še nikakor ne pomeni odlocit-vc, je vendar zelo pomemben, kcr ojačuie vzhodno krilo one naše skupine, ki caka v prostoru severno in sevcrovzhodno od Koloineie v utrje-nih pozicijah na nadaljnji razvoj do-godkov in je tuđi samo opetovano odbilo ruske šunke, izvršene od premoćnih čet.
*Az Est" poroča: Naše čete oci-ščajo sedaj zadnji konec Bukovine, ki so ga imeli Busi do seda.i zaseden. Od te^a bojišča prihaja sedaj razve-seljivo poročilo, da so nekatere naše čete dospele do ruske mejc. Upati je, da bodo imeli uspešni inanjši boji ta uspeh, da Rusi ne bodo več vznemir-jali Crn ovi c.
Iz vzhodnje Prusiie.
burg in Gumbinen. Okrožje Memel je pa vsled vojnih do^odkov begun-cev še zaprto. S tem je beguncem omoRočeno, vrniti se v skoro vsa okrožja vzhodnje Prusije. z izjemo omenjenih okrožij Neidenburg:. Or-tc-Isburg:. .Tohanisburjc, Lvck. Olecz-ko, Goldap, Stalluponen, Pillkallen in Memel. ter tuđi v severno od Memla ležeći del okrožja Tilsit in vzhod. del okrožja Ragnit. ki se^a do crte med Szerszuppe in Incerom ter čez Naujenighen. V okrožja, kamor je dovoljeno se vrniti, smejo Ie ekrožni. državni in obeinski »radniki, duhovniki in učitelji brez rodbin. Tuđi je dovoljeno. vrniti se onim ose-bam, ki imajo v rokah izkaznice za dovoljenje, glaseče se na njihovo ime, s katero so bili pozvani, ali po-oblaščeni, vrniti se v njihov donia-či kraj.
Nadvojvoda Josip o naših četah.
»Pesti Hirlap« prinaša interviv svojega poročevalca z nadvojvodo Josipom v blizini prelaza Dukle. Glasom poročiia tega lista se je izrazil nadvojvoda tako - Je:
Vedno sem vedel, da bodo naši vojaki odgovarjali upanju, ki smo je stavili v nje, toda naši vojaki store še mnogo več. Tako je na pr. zelo interesantno, kako hitro so se nava-
itoilionlta.
Francoski  spisa!  Pierre  de  Cou-le vaiiu
(Dalje.)
Njen glas je tako čudno odme-val, da jo je Jacques pogledal ves iznenađen.
Vsedla se je v svoj veliki nasla-njač; nahala se je prav v senci sve-tiike, stojeće na mali sosedni mizici :n čez nekaj sekund se je imela zopet v oblasti.
—  Zaročeni ste tore],   je izpre-^ovorila z docela    naravnim glasom
n zakrila obraz s pahljačo.
—  Zarocen po vseh pravilih.
—  Ali ste prejeli moje včeraišnje obvestilo?
—  Da, in, kakor vidite, sem vas ubogal.
—  Prav ste storili. Pri ženah so
rrenutki,   katerih ne sme§   niti pre-
r.agliti, niti zamuditi. Ta trenotek je
;r;sel   za  gospodično Viliars.   Bala
em se tuđi,   da se vas ne polasti z
:tova romantična misel,   da pojdete, redno se poročite,   po   lavorike v Afriko.
Mladi mož je zarudel.
—  Predobro me sodite. 2alibog nisem zmožen takega dejanja.
—  Vendar ste na to mislili.    O, prav dobro vam    berem    na vašem obrazu . ..
—  Vraga!   je   odvrnil  Jacques smeje.
—  In kako je bilo pravzaprav z Annie. Bili ste brez dvoma zelo zgo-
j vorni? je nadaljevala vcjvodinja.
Porosrljivi naglas tega vpraša-nja ni ušel markiju in čutil se je užaijenega.
—  Bil sem odkritosrcen.   je od-govoril hladno.   Kar se tiče   gospodične Viliars,   mi   je   podala roko s prisrčnostjo,   velikodušnostjo in za-upanjem,   ki ga nikdar ne pozabim.
—  Kako   iznenađenje   za   vašo mater! Ob sami misli na vaš odhod je bledela in se hujšala. Znova oživi.
—  Pomislite, da jo je gospodična Villars očarala.   Zastavila   mi je radi nje nebroj   vprašanj   in me pri tem radovedno motrila. Ne bo me iznenadilo, če je vse to čutila vnaprej, tako bistroumna je!
—   Ne   obotavljajte   se    sedaj. Koncem   oktobra  morate biti poro-čeni.
—  Koncem   oktobra?   Mislite? Morda poreko,   da hitim iz gotovih razlogov.
—  Vsaka nevesta rada vidi,   če se njenemu zaročencu mudi. Dasi se zanesem na besedo   gospodične Villars in na njen   trden   značaj,   tedaj vendar ne bodem    imela   prej miru, dokler   vas   ne   vidim    prihajati iz
Svete Klotilde. Zares rotrenujem miru, je pristavila Kristijana z glasom, ki je Jacguesa znova iznenadil.
—  Torej kornaj čakate, da se me znebite?
—  Vas ne.   nac pa velike skrbi, vaše poroke.   Glejte, ne da vam ho-čem kaj očitati,   povem vam,  da že štiri   niesece ne mislim  na kaj dru-gega: želim si izpremembe.
—  Ka] vam je vendar danes? je vprašal marki živo užaijen.    Nikdar vas še nisem videl take.    Ali sem se vam v čem zamori! ?
—  Ne,   ne.   Predolgo   sem   se sprehajala danes. Utrujena sem eno-stavno    vsled     napora,      izmučena vsled vročine,  tako,   da vas moram odsloviti.
—  2c? In toliko vam imam po-vedati!
—  Jutri vas   hočem   poslušati, kolikor vam drago,   pogovarjati   se hočeva,   dokler se vam bode ljubilo, je   odgovorila   Kristijana    nekoliko mehkejše.   Za   danes vam prav od-kritosrčno čestitam. Pridobili si niste samo premoženja, ampak tuđi dobro, ljubeznivo in pošteno ženo.
—  Kako se vam morem zahvaliti na vaši pomoći?
— S tem,   da storite mnogo do-brega.
—  Potruditi se hočem.
—  Na svidenje,   lepi zaročenec, je dela vojvodinja s svojim   najdra-žestnejšim nasmehom.
Jacques je po tem slovesu odšel nezadovoljen, ozlovol.ien in ne tako srečen, kakor je prišel.
—  Kako   čudna žena!   je   dejal sam pri sebi. Nikdar ne veš, pri kakš-ni volji jo naletiš. Hvala Bogu, Annie ni tako neuganljiva.
Ko je odšel marki, je Kristijana za čas obstala nepremično sredi salona. Punčice v ocesu se ji nišo niti ganile in njen pogled je osteklenel. Iznenađena po svoji bolesti se je mučila odkriti vzrok svojega trpljenja.
—  Mari    sem    ljubosumna?    je ugibala. Ljubosumna, jaz? Zaničljivo so se ji vzbočile ustne. Kaj torej?
Prikazen fantoma bi ne bila mogla povzročiti hipnejše bledote na njenem licu in večje prestrašenosti v njenih očeh kakor to, kar je odkrila na dnu svojega srca. »Kaka nesmisel! kaka nesmisel!« je rekla glasno. Par-krat si je z robcem obrisala mrzel pot s čela in ponavljala: »Nemogo-če! ... nemogoče! ...
XX.
Naslednji dan je Jacques poslal Annie svoj prvi zaroeni šopek, ka-teremu je pridjal nekaj Ijubeznivih vrstic, nato se je napotil v Bluette. Čim bolj se mu je približeval, tem po-časneje je koraka}. Ves čas je bil prepričan, da stori prav, če svoji matpH cunje ženitne nacrte prikrije. Sedaj pa se je zaveđal,   da je zagre- -
šil nekaj nezaslišanega s tem, da je zaprosil gospodično Villars za roko, predno je imel za to materino dovoljenje, nekaj, kar se v njegovi rodbini še ni zgodilo. Poln skrbi je prišel k svojemu stricu.
Gospa d' Anguilhon je bila v malem salonu poleg svoje spalnice ter je ravno pisala. Ko je videla prihajati Jacquesa, se ji je, kakor na-vadno, od veselja razjasnilo lice.
— Ti? je vzkliknila, nisem te pričakovala to jutro.
Srce je mladeniču vedno silnej-še utripalo. Z veliko nežnostjo je ob-jel svojo mater, jo prijel za roko, po-vedel do naslanjača in prosil, naj se vsede. Ko ji je položil blazinico pod noge, je pokleknil in držeč jo za roko s povzdignenimi ocrni, polnim zmage in Ijubezni, svoji materi povedal vse.
Markiza ni bila nič manj iznenađena kakor ozlovoljena. Užalilo jo je, da ji sin svojega nagnenja ni zaupal in že ćelo, da je ni vprašal za svet. Jacques se je oprcščal, češ da je tako postopal, da ji prihrani skrbi, ki jih je prestal, pristavil je tuđi, da je storil odločilen korak brez njenega privoljenja pač zato, ker si je bil slednjega vnaprej gotov. Slednjič ji je povedal vse, kar je vedel o Villar-jevih, govoril o Anninih krepostih in našteval vse to, kar mu jamči, da bo srečen s svojo zaročenko. (Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
.SLOVHNSKl NASOD*. *n« 27. tnarea  19fS.
€9   stev.
dili kopat? strefske jarke in kako udobno jih opreinljajo. Pred kratkim sem fotografira! neki ruski strelski Jarek tik pred našo crto. Slika se mi je izborno posrećila. Videti je straže, kako gledaio iz strelskih lin. Seveda ni videti glav, ker se jih ne upajo pokazati. To je tuđi vzrok, zakaj njih ogeni ne učinkuje. ker ne merijo.
V glavnem taborišču nadvojvode |e poročevalec tuđi izvedel, da so skienili Rusi, vzeti iz evropskih ar-inad vse nemške in židovske vojake ter jih postaviti na bojišče v Kavkazu.
•     *     •
POLOŽAJ V SRBIJI.
Berlin, 26. rnarca. -Vor\vart5 : CK>roča: Ruski konzul v Nisu, Caho-tin, ki je prispe! v Odeso, pripovedn-je o položaju v Srbiji:
Srbija je konpletirala svojo ar-mado z mlad im i rekruti in z vojak i iz novih pokrajin. Sedaj se vršijo Ie artiljerijski boji; Srbi se nosluzuieio franeoskih topov.
Gospodarsko je Srbija silno tr-pela. Izvoz, ki je znasal na Icto J00 milijonov, je popolnoma prenehal. Navzlic temu ni pesebnega pomanj-jkanja, le moka je draga; transporti žita iz Rusije varujejo prebivalstvo pred lakoto.
»Kreuzzeitung« poroča \z Niša: Vojne vjernike iz ogroženih krniev so prepeljali v Niš ter jih nastanili po vejašnicah. Vjetniki iniajo pravico si poiskati delo, da kaj zaslužio. Hrano dobivajo isto, kakor srbski vojaki, v glavnem pač le kruh. Y:cti častniki smelo hoditi v civilu ter se hraniti v gostilnah.
Avstrijski internirani civilisti se nahajajo v barakah blizu Jasirebač-kih in grejačkih gozdov. kjer so zaposleni z gozdarskim delom.
Obmejni artiljertiski boj na .uJŽiiem bojišču.
O topovskem boju, o katerem je poreča! naš uradni komunike, pravi srbsko poročilo iz Niša:
Dne 16. r. m. zjutraj je pričela avstrijska artiljerija obstreljevati Belgra-d; naši topovi so krepko odgo-varjali. Avstrijci so streijali iz topov veiikega kalibra ne da. bi napravili posebno škodo.
Istočasno se je odigra] pri Orho-vi artiljerijski dvoboj.
Zvečer on 8. se je odigra! artiljerijski boj pri Smederevu. Topovi pa so kmalu umolkniii.
Srbsk! aeroplan nad  Zemunom.
»Grazer Vclksblatt* javlja iz Budimpešte: Nad Zemun je pri-plul srbski aeroplan Bi^riot, toda tako visoko, da gotovo ni mogel ni-česar važnega opaziti.
Vojni rnaternal in žfvila za Srbijo.
Iz Soluna poročajo: Zadnje dni so izkrcale angleške in franeoske la-dije v Solunu zopet velike množine vojnega materijala in živil: m. dr. več sto ton municije, topove, aeroplane, motorne čolne, moko. premog, uniforme, čevije. konzerve in medikamente. Ang'eški in franeoski avi-jatiki so se podali v Niš in Belgrad. Zaloge, ki so prispele so tako velike, da je srbska vlada za nekaj dni ustavila ćelo osebni promet na železni-cah. da zmaga transporte. GrŠka do-pušča izkrcavanie v Solunu pač pred \
vsem pod pritiskom tripleentente.
•              •
NEMSKO  URADNO  POROČILO S FRANCOSKEGA BOjIŠČA.
Berolfn, 26. marca. Poročilo VVoIfiovega urada: Veliki glavni stan, dne 26. marca.
Zapadno bojišče:
Na vlšinah ob reki Mas jugozapadno od Verđuna so Francozi po-skušall znova, da bi se pofasžili naše pczicije pri Cobresu. Po trdovratnem boju smo iih odbili Beji na Hart-mafla5wei!erkopfu še trajaro.
Vriiovno armadno vodstvo.
Franeoski komimike.
Iz Pariza poročajo   »Miinchener J Ueuesie Nachrichten":
Komunike iraneoskega general-nega štaba z dne 24. marca ob 3. po-poidne se glasi:
Ena izmed divizij belgijske ar-rnade je prodirala na desnem bregu reke Yset\ druga pa je na levem bregu osvojila nemški strelski jarek. Na Hartmannsweilerkopfu smo osvojili tuđi drugo crto nernških strelskih farkov in sicer na fronti, ki so Jo za-vzemale tri stotnije. Onkraj te crte so se nastanile naše čete v neveliki oddaljenosti od vrha, Zajeli smo več vjetnikov, med njimi mnogo čast-nikov.
•      •      •
S FRANCOSKEGA BOJIŠĆA,
5'Kolnische Zeitung« poroča po *Oaily Expressu«. da so Nemci zorct
zaceli obstreTJcvatl belgijske pozicife med Dixmuidnom in morjem. Napad je ob obali najsilnejši.
Iz Pariza poročajo: Po uradnih poročilfh je priče! sovražnik v sredo zopet bombardirati Reirns. Tnje požari, ki so vsled tvga nastali, so se razsirili. Neki neinski letalec je vrsel na mesto več bomn ter po^kodovcl več hiš. V Argonih se je sovražnika posrećilo, da jes silnim napor. >m zrt-vzel one pozicije, katere je v nede!jo izgubil.
Iz Amsterdam u poročajo: V ne-kem poročilu maršala Frencha z dne 22. rnarca, ki so ga prejeli sicer .m-gle^ki listi, a ga Reuterjev nrad ni objaviL pravi mnr?al o delov^nju nemških letalcev: Dne 20. in 21. marca ^o ncmški !ct?«ci ra7.v;lali po5eb-no živahnost, Ker so bile vremenske rarmere jr.ko ?:^odnc. Na kraj Hstai-res so nemški feta!ci metali bornbe, a je bil njihov uspeh !c malenknsten. Edino pcslcrie, ki ;-o g:^ bombe raz-de.iile, je bilo privatno prirJopj** in ni služilo niti vojakom, niti voja.J-kim namenom.
Kakor se poroca \z Nan-:vjq, se je dne 2?-. mare?, ro 8. T^utraj pojavil nad mestom neki remfki Ictaiec, ki je vrgel na mcs:o več ^olT:^. Te pa nišo napravile ^o^e^c rkodc. Strc-Ijanje s tepov je let?1ca pregnalo.
Angleški seznam iz.crub z dne 15. marca navaja imena 2X7 anglcV:Jh castniknv pri indijskih čećah, kar smatrajo splosno za dokaz, da so imele domaće čete se mno^o vccie izgube.
Z bojisc na Frarccskem in Fiarđrfkem.
Na dcfci fronti na severnem rr^ucoskem in na Flandrskem dobiš tu in tam kako vas, v kateri so Francozi gospodarji na enem, Nemci pa na dru geni koncu. Kraji sami so po-rcinoma razsrreljepi. kleti pa mamio s'uz'ti sedai kor strelski jarki. Neki ančleški poročevalec opisuje te raz-mere na fronti \ ermeiles - Albert, kjer preči bojna fronta rreeovorno pokrajino pri Lensu in se v polkprogu zavija okrog mesta Aras. Južno od /elezniske proee pri Lensu imajo Francozi zajedeno crtrtino vaši Fos-se Caionne. kjer se nahaia neki pre-megrokop. Boji so se tu vršili z vso Hutostjo hišo za hiso in boji še traja-io z minami, v jarkih in z bombami. Prebivale! so kraj zapustili in w?s se je izpremcni'.a v pravo podzemeljsko mesto, katakomba smrti. Strelski jarki prve vrste so v kleteh. razvaline zidov so krltja. Onstran ozke vaske ces'e so pozicije sovražnika. V teh prašn-'h. zadi!hiih kamnitili kleieh divja boj. Z.^craj grme topovi, poka-]o granate m strasno je, kako zahte-va boj v teh razvnlinah vedno nove žrtve. V Carencvju. kjer se bojna črra za^c^ne prori Augresu, isto peklo. Tu imaio Francozi v rokah še polovico vaši in sovrazne crte so od-daljene ponekod drur^a od druTe samo 3 do 4 m. Le en izhod je tu mo-goč. Drug drugemu si pod mm i rajo klet in kdor je prej gotov, razstreli sovražniku strelski jarek. Tako so kleti grob vojščakov.
Pogreb franco?kega cenerala.
Lyon, 25. marca. (Kor. u rad.) Kakor poroca -Le Pro^ress«- iz Ch?-Iona sur Marne, se je tamksj vr^fl pogreb ^enera'a d e I a I? u e . kii jja je med nadzirerjem nckejja srrclske-ga jarka srrrtno zadela sovražna krokija v čelo.
Franco?ko aovnčenje.
Lyon, 26. marca. (Kor. ur-id.) -Le Nouvefliste* poroča iz Pariza: Vojni odsek zbornice je pri razprav-lianiu o zakonski predloži za vpokli-canje letnika I9J7. odkloni! neki pio-tipredleg. ki pravi, da naj ^e z vpo-klicanjem počaka do takrat. !;o botfo odsli vsi v depotih se se r.nhajajoči vojaki v fronto. Vojni odsek se bo sestal danes popoldnc k novomu rn-svetovaniu o te] zakonski predlogi.
Novačenje na Irskemu
Iz Londona poročajo: V nekern pismu na »Times* se zavzerna sir Eduard Carson proti trditvi lista, da bi bilo navačenje na Irskem posebno slabo. Piše, da je Ulster sam dal do konca februar ja 32.000 rekrutov, to je 205 rekrutov na 10.000 prebival-cev. Šest grefii v severnem delu Irske je postavilo približno 30.000 re-krutov, ali 240 rekrutov na 10.000 prebivalcev, ostale grofije mani kot 2000 rekrutov, zato pa Belfast sam 18.600 rekrutov. to je 465 rekrutov na 10.0C0 prebivalcev. Neugodna kritika o novačenju na Irskem se ne bi J
smela raztesniti na Ulsttr. Carson meni, da bi se njegov in Redmoudov oklie na ljudM>'O, kal.or ^a priporoCn >'Times«, napačno tolmačil in da bi bil brezuspešerL Sir John Lousdalc, uiiijoni^tični irski Član poslanske zbornice, više o tem preumehu da je žalostno, da ?e bilo novačenje v ne-katerih nacijonalističnih okrajih pod vrako krinko Maho. ITlMer sam je postavi! dve tretjini vseh irskih rekrutov.
DELO    NEMSKTH    PODMORSKIH COLNOV.
Loftdoi?, 26. marca- (Kor. urad.) ^Pailv Telesranh ■• vnr^čn ir. Sr>nth-i'icida: Norveško jadrnico *nafci]e^, ki je đnnes do^pela sem, le med vožnjo u?tavil nemski podmorski čoln *U 2^'. 5»QazeIIe-f je zapustila Chri-5ti>r?rund brez tovora in ^c je n^ha-iafa na poti v Tjtic, kakfh *0 rr.ilj od Sh>11.?. Ob 2. popoldne *o 5lisali morn^rji neko č»:dno bobnenje; mislili «o, d3 prlhaja knk aeroplan, hl !:H!a!n «e ]•? tik jadrniee poiavit ped-inorsl-.i coin. Kapitan podmorskega čelna je dal mo^rvu j-»drnice 10 minu-časa, da zspusti lad:o. To se je tuđi /enciilo. Na:o 50 Nerrci prciskaM ja-clrnico in pregledali listine, nakar so clovnjili, c'a rdnluje iadja nnnrei. Podmorski čoln je izjrinil pod vodo.
London, 2(\ rnarca. (Kor. urad.) Ačmiraliteta razjjlnša o potopitvi ni-zcTcmshc Irdje • Medea* to-!c: Ladjo 'Medea* je ur.tavil v četrtek ob ]O. uri dopnldne pri Beach.v Headu nerr> 5.ki pociTiorski čoln *U 3^-. --Medea-? je imela svoje ime napisano z veliki-rni črkami na ofceh stranch ladje. Podmorski čoln je zahteval, da se mn?tvo izkrca v resilni čoln. Ko se je to zgodilo, je podmorski čoln s streli iz topov potonil hdjo. Tuđi se je podmorski čoln branil vrniti doku-menre ladje. Neki angleški ru.ši!cc je re?:l ro^adko potopljene ladje in jo prepeltel v Dover. Fo pcročilih listov ic in:e!a ->Medca^ na krovu sadje. Podmcrski čoln ]c dal p-.'Tsadki samo 10 minut ča^a. da je zapustila Indjo. Po dveh erah je posadko v rešilnem čoinu našel neki angleški rušilec.
Oborožea ribiški j?srn:k,
A^itCTĆatn^ 25. irarca. (Kor. u.) Neki tukaj^rni list peroča iz Vlissin-grena, da je bil v torek zjutraj napa-cien na An^leško namenjeni cošrni p?rnik ••MecklcrtburjT^ devet milj od Wesl - Char?!la, Pamik je bil napaćen od nekega oborožene^a ribiske-?a parrika, ki ni imr! nikske zastave ali dru^recra znamenja. Ribiski par-nik je r-rišel v snieri iz ZeebriJrrjra. Iz rifcir-ikcra parrika sn trikrat ustrelili priot postnem« parniku in S?a noto-piii. -MecklcTiburr^ bi bil vsled več-ie hirrcsti lahko ušel.
Zadržan parn:k.
Ar^sier^am, 2f. mp.rca* (Kor. urad.) Ni^ozerrska parcplovna družba je prcjela od kn pitana panika •Zac5trom-< brzojavko, v katen ta poroča, da njegova ladia ni bila za-plenjena. marveč samo začasno za-dr;'rnn. da izreče pomorsko   sodišče
svoto sodbo.
*             •
NAPAD   MA  DARDAN^LF.
Pni;cfck ceve racije Pred Dnnf?.no temu
\i A t e n poročajo: Dne 2*. t. m. ?o pricele nove opcrr.cije zavezri-žkega brodovja proti Dardanciam.
Nov napsd «e ?e ni priče!?
V rasprotia 7. ve^tmi. da je nr:-Čelo zsvczrjišk'o brodrsvje z novimi operaciiami, poroča rim?Va ^Ita'ia-: Zavezniskn brodo\ie ^e je umaknilo na Lernros. Pred r*nrciarelami križari 1c pnr stražnih Iadij. Nove operacije *^c bodo rričele sele, čim pri-%r*n ojnčcn^a. TurVi ?o rr?cc?t2m narro-sili v Dardanelah 30 novih oddelkov min.
prelron.
VvtnzU 20, rnarca. Li?ti peročajo iz Milana: Turki pripravljalo za ko-nec rnarca splošni napad na Sueski prcl-rnp. C)r^3iri.Taciia furSke ekspedi-cijske armađe je izborna. Pri njej ^c nahaja rudi 2000 nernških oficir je v in vojakov.
Turske glavne sile se nahajajo bedaj 4 dni hoda od Sueza.
Bo] ob Sucškcni prekopa. Amsterdam, 26. marca. Dne 21. marca se je vršil boj med anglečkimi in neko 1000 mož broječo tursko skupino pri El ICubiru. Turki so 5C umak-niii kakih S mili vzhodno o<3 prekopa. Dne 23. marca zjutraj fih je po razli g-eneral Ycur,£hus*pand. Vietniki pripovedujejo, da je prispela turska skupina naravnost iz Bir cs ?:#ba ter da je bila \2 dni na patu.
Tursko poroH!o.
Carigrad, 26. marca. flO>r. ur.) Glavni stan priobčuje ta - Ie ko-muniKc:
OcJJelek naših, proti Sueškem kanalu operujočih čet, je zadel v blizini Kanala, nasproti postaji Hadana, na majhno angleško kolono In jo na-padek Nato je jcl nspešno obstrelje-vjti dve angleški transportni ladji, ki st:i imeli na krovu vnja.štvo. Neki drugi od'Jelek je z učinkom obstre-Ijcval antrle.Vrca transportni psrnika 'Saluf^ ;n »-Adžigol-.-. Pel naših čet je v zvezi z domnčimi bojevitimi pleriicni nepričakovano napadel so-vražnika, severno od ?naibije :n jugo - zapadno cd Asorc, in osvojil po->ic:'io. ki so bile preje v Fovražniko-vih rokah. Sovrarnika, ki je ime! 300 mrtvih in ranjenih, smo potisnili na ?najhjjo. \'p!en'!i ^mo mno^o orožta in streljiva. Mi srn ■» i/zuh'^U 0 mrtvih in ?2 ranienih. — O Dardanelah ni-rnamo nićcsar nove?:), porocriti.
!2  NHVTRALMH  DT?>AV. BrJpar:*;i po pađcu  Prz^my*\a.
Iz Sofije rrročajo: Padcc Przr;n\ :Ia ie naprr-vil v Rol;;arin" velik vrlsk. vendar pa ne bo vplivul na sfali^če Bolgcr^'c. oziroma Radnsla-vove vlade. Sofijski župan ie dal v proslavo padca trdniave rzizor.-esiti ra rotovžu zc.:'tn.vem kar na tc izzva-lo pri raznih listih oštro ::r;t?ko.
Oešov in MaJinov pri carju Ferdinandu.
Iz Sofije r-oroča - Bcrliner Tage-biatt«-: Voditelja narndnjaske in demokratske stranke Ivan GeSov in dr. A. M a I i n o v . bivša ministrska pređscdnika. sta zaprosila za avdi-jenco pri carju Ferdinandu. Oba državnika hosta vladaria informirala o .<vojih političnih nazorih, vendar pa s tem ni ugrožena politika miriisir-stva Ra došla vov.
PoJo/aj na Grškem.
Po londonskih po roči! ih ie situacija na Grskem neizpremcniena. Novi kabinet je odločen, vztrajati v ne-vtralnosti. Kct glavne argumente na~ vajajo grški politiki na eni strani bo-jnzen pred napadem Boicrarije, na drugi strani pa rkrb. da bi prišlo do masakriranja gršker.ra prebiva!stva v Tnrčiji. ako bi Orska sodelovala pri operacijah proti Pardanelam.
Zbornica še ni razpuščena. Ako priče dn novih vclirev, bodo Theoto-kis.Rhalis in Mavromihalis podpirali Ounarisa.
Ztnaga  nevtralistov v haliii.
Preteklo sredo so se vršile nado-rnesrne komorne volitve v Boicgni in Montechio. Zmavrala sra sccijalno-demokratična kandidata, ki sta od-ločna nevtralista.
japon5:;a in kitajska.
Vojasfca akcija Japcnsks nslzogibna?
London, 26. marca. * Dailv Tele-jrra.ph^ poroča iz Pekinga: Vznemir-ienje na K'tajskem narasča; Japon-ska ima v dežeii že 60.000 mez s tež-ko artiljerijo; janoT^sko naseibine se oci\*idno pripravljalo na to, izzvati konflikt. Jancnci hojejo pred vsem rlcseči r^ofno kontrolo nad Mand-žurijo in Santuncrrrn. Z v«o gotovest-jo ;c rnc?TiOV3ii v anriHu voiaške akcije. ■ Pailv Tcletcraph • zahteva, da nsj poseže antrleška vlada v spor ter skuša sčiliti resno o^rro^cne an-j^Ieskc interese v vzhodnii Aziji. To se more zjrod:*i, ako se angleskn pi>-litika rr!ac;rdi sprcmcnjeni situaciji na daijneni Vzhodu.
Boba in WA
\'čera] ie bil objav'ljen komunike o vejnern prometnem za\'txiii za žito in o ureditvi porabe obstoječili zalo^'. Ta komunike pravi med drugim: Po programatično izvršenem popisu zalog žitnih Iti mlevskih prođuktov, čegar rezultat se seveda z ozirorn na vojno stanje ravnotako ne srne objaviti, kakor v Nemčiji. in o čemer bo končna sodba Sele tedaj mogoca, kadar po tuđi na Ogrskem končan popis zalog in kadar bodo na pedlap tega popisa znane množine, ki bodo na razpolaganje tostranski uporabi. Vojni prometni zavod za žito, ki jo priče! obratovat*, bo imel v onih ekrajih, v katerih po rezultatih popisa zalog preostaja žitnih in mlevskih prcdi-.ktov, nakupiti te prebitke. To-zadevni komisijonarji se že nastav-Ijnjo. Drugim osebam se taka dovo-Ijenja ne izdajafo več. S tem se ho doseglo, da ho zavod dobil vse ob-stojeće zaloge. Za spreiemanje one množine kor uze, ki se bo dobila •/, Ogrskega. se je ustanovila centrala za koruzo, ki je prideljena kot samo-stojen oddelek vojnernti prometnemu zavodu za žito in ki bo tuđi sušila komzo, če bo treba.
Kar se tiče urcdiive razinerla tega zavoda k mlinom, je moral za-vod, da se obratovanje ne razširi tako zelo, da bi bil pregled nemogoč, stopiti v neposredno zvezo !c s tal\i-mi mlini, ki niorejo zmleti gotovo množino žitnih produktov. Da bodo pa imela tuđi mala nodjetja dslo, bo da! zavod le gotove množine razpo-Icžnih zalog žita sam mleti, ostali del pa bo prepusti! aprovizacijskim or-ganizacijam v posameznih okraj'h in mestih v to svrho, da se bodo maihni iiilini preskrbeli s temi   surovinami.
6$. ite?.
„SLOVENSKI NAROD-, dne 27. marca 1915.
Stran 3.
Pri določevanju plačila, Iri ga dah! mlinar, se je pa oziralo, da ima pod-ietje v splosnem dobiček, da se pa ne bodo mlevski produkti vsled previ-sokega plačila mlinarja, preveč po-dražili. 2ito ali moko bo vojni prometni zavod za žito odkazoval okra-iem in gotovim večjim občinam. V teh pa bodo žito, ozirotna moko po-razdeljevale lokalne oblasti, ki se morejo v to svrho posluževati pripravnih organizacij.Da se preračuna-jo rezultati psopisa zalog, ]e bil usta-* novljen poseben statističen odJclek, ki bo tuđi v bodoče zasledoval vse tozadevno gibanje in ki bo imel torej vedno natančno sliko o porazdelitvi obstoječih množin in preskrbi posa-meznih okrajev.
Odredba glede ureditve uporabe, ki je izšla danes, ima med dni-gimi sledeče določbe:
Od 28. marca naprej do prekfica ne srne nobena oseba na dan pora-biti več nego 200 gramov mlevskih produktov. Namesto 5 gramov mlevskih produktov, se srne porabiti 7 g kruha. Poljedelski producenti, njihovi rodbinski  elani    in    nastavljene* smejo z ozirom na to. da ti sloji žive večinoma od cerealij. uporabiti    na dan 300 gramov žita. Ta določila ve-ijajo tuđi za lastnika zaprtih zalog. Če se bo za nosamezne okraje. kate-rih prebivalstvo   je   popolnoma, ali skoro izključno odkazano na krušno hrano, izkazalo. da potrebujemo več, je notranje minLstrstvo iziemoma do-volilo,   da se dovoli več ja   množina, toda, le kciikor je brezpogojno   potrebno. Vendar pa se v tem oziru računa na razumno sodelovanje prebi-valstva in posebno organov    samouprave.    V krar'h,   kjer se običajno sne več kruha in mlevskih produktov, se bo moral en del običajne hrane    nadomestiti z drugimi    hranili, predvsem    s    krompirjem,    koruzo, sladkorjem itd.    Da se    ta ureditev prehrane s kruhom učinkovito izvede, bo treba gotove kontrole, ki naj prepreci, da bi se uporabijale prevelike množine in da bi manj premožni sloji  ne dobrvaJi  zadostne    množine kruha.    Da se to doseže,    se    bodo uvedle uradne izkaznice (za kruh in moko), ali pa druge cdre-dbe, ki bodo ođgovarjale    krajevnim     razmeram. Da se pravično porazdeli poraba, se bo treba ozirati   tuđi na zaloge,   ki jih imajo posamezniki doma.    Tako boco dobili oni, ki imajo doma zalo-go moke. izkaznice na manjso množino moke ali kruha, in sicer toliko časa, kolikor časa bodo imeli še dama zalogo moKe. ki so jo svoječasno naznanili, tako da bodo morali   ono množino moke, ki jo bodo z izkazni-co premalo dobili,    jemati iz svojih lastnih zalog. Kdor bo torej svoje zaloge prehitro porabil, ali komur   se bodo vsled    malomarnosti te zaloge pokvarile, ne sme na to računati, da bo dobil nadomestilo iz javnih zalog. Ker pa se bo treba tuđi ozirati   na množine pod 20 kg in pa na zaloge, nakupljene po 2S. februarju, se bodo polne nakaznice za kruh izročale le onemu, ki bo izjavil, da nima v svojem  gospođini stvu  za  vsako osebo, ki io hrani, več nego 2 kg moke ali kruha. Ta izjava se mora podati že pri prvi razdelitvi nakaznic za kruh. Vsi    glavarji    gospodinjstev morajo tore] že pri prvi razdelitvi nakaznic na kruh,  izpolniti  uradno listino,  v kateri bo navedeno, koliko oseh se v dotičnem   gospodinjstvu   hrani,   ali prenočuje. in kako velika je zaloga moke in žita. Ce bi kdo kaj zamolčal, lahko    država    konfiscira    dotično množino moke ali žita, Nakaznice na kruh bo oddajal urad, ki   ga   določi politična okrajna   oblast,    poglavar -jem rodbm, zanj in za člane njegove-ga gfospodinjstva (sem se prištevajo tuđi podnajemniki). Poglavar gospo-dinjstva more onim članom   gospo-đinjstva, ki jih ne hrani, izročiti njihove nakaznice za kruh.   Nakaznice bodo veljavne v vseh občinah krono-vine, v katerih    so   take nakaznice vpeliane.  Razentega se more s posebnim odlokom prizadstih deželnih oblasti,  razstriti veliava teh  nakaznic tuđi na občine sosedniih krono-vin. V krajih, v katerih so uvedene rakaznice za kruh, se smeta moka in kruh oddajati le tedaj, Če se pokaže uradna izkaznica in če se odvzame znamka za kruh in moko. Tuđi v go-stilnicah se bo smel kruh oddajati le proti nakaznicam za kruh. Potniki iz kra|ev, kjer nišo vpeljane nakaznice za kruh, morejo za čas, ki ga prebi-jejo v kakem drugem kraju, dobiti s posredovanjem gospodarja, pri kate-rem prenočujejo, dnevno   nakaznico za 210 gramov kruha. Vse izkaznice so javne listine, katerih ponarejeva-uje se kaznuje po kazenskem zakonu.    Prenos    i^kaznic ali odrezkov, tokor tuđi uporaba izkaznic,    ki so tiradno določene za druge osebe, ali ki nišo več veljavne, ie prepovedan. Ravnotako je prepovedano,   da   bi prodajalci moke in kruha jemali nakaznice, ne da bi obenem vroČili moko ali kruh. V kolodvorskih restav-racijah, jedilnih vagonih in na parni-teh se &me daiati kruh osobiu in d^- >
I sažirjem brez Srkaznice. Peki, trgovci z moko in kruhom itd. morajo zbi-rati odrezke, ki se odtrgajo od izkaznice, ter jih vsak teden oddajati obiastveno določenemu uradu. Da se kontroliralo peki in trgovci, morajo imeti ti posebno knjigo, iz katerih je razvidna zaloga mlevskih produktov in kruha vsak teden. če bo morda treba še popisati obstoječe zaloge, tedaj imajo politične deželne oblasti za to pravico. Prestopki teh predpi-sov se kaznujejo z denarno globo do 2000 kron, oziroma z zaporom do trch mesecev, pri obremenilnih oko-liščinah tuđi z globo 5000 kron, ali štstmesečnim z uporom. Prestopck se kaznuje lahko tuđi s tein, da se do-tičnemu odvzame obrtna  pravica.
S temi sistematičnimi oJredbami vlade >o onemogočen nacrt naših so vražnikov, izstradati nas.
Hezg'as ministrstva za dežBino brambo
sporazumno z vojnim minisfrstvom in z drugim! udeleženimi ministrstvi z dne 19. raarca 1915, drž. zak. štev. 65, o plačilnih pesrtavkah za določene kovine in zlitnine.
V smislu določb k 5 18 : 2, drugi odstavek  ministrske  naredbe  z  dne 14. novembra 1914,   drž.    zak. štev. 326, o đolcčbah za izpcljavo zakona z dne   26. decembra 1912,   drž. zak. š:. 236,   o vojnih dajatvah določene cene se razglase, kakor sledi: 1. Poločne kovine in zlitine. 1. Za nov baker (elektrolit in či-ščen baker z 9975 odstotki bakra i.i prost    arzena    in    antimona)    275 K za 100 kg. 2. Za đrugačen čiščen baker 275 K.   3. Za star   težki    baker, baker v ceveh in aparatni baker, za staro bakreno žico (izvzemši    tanko žico^ in odpadke    bakrenih    drogov 255 K.   4. Za takozvani lahki baker, bakrene opilke (ostružke),    počinjen star baker, stare telefonske bronaste žice in za staro   tanko    žico 235 K. 5. Za nove pločevinaste odpadke iz mesinga     od     izdelovanja      patron, »tombak: -odpadke 200 K.   6. Za odpadke mesingaste  pločevirič    (takozvani stružni    mesing),    nepočinjene rnesingaste  cevi, izstreljene  patrone 1S0 K.   7. Za list mesing,   mesing   v koscih in podobno    (zlitnine   pod 60 odstotkov) 150 K.   8. Za mesingaste opilke (ostružke),    lahki   (takozvani nabrani    mesing),    mesingasta    sita, počinjene,    pcniklene    ali     drugače onečišćene mesingaste odpadke   125 kron.    9.   Za   stare   rdeče   zlitine, opreme, stroje, žeiezniške rdeče zlitine v koscih   190 K. 10.   Za   opilke (ostružke) rdeče zlitine, bronasta sita 1/0 K.   li. Za nov izvirni topilni-čarski aluminij in nove odpadke aluminijeve   pločevine   3^0 K.    12. Za stare odpadke alumi^jeve ploćevine in odpadke aluminijeve zlitine kakor tuđi prelit aluminij 260 K. 13. Za čiste aiuminijeve opilke (oštružke) 200 K. 14. Za nov   čist nikel 700 K.    15. Za sirov nikel z več kot 90 odstotki či-stega   nikla 600 K.    16. Za nove odpadke čiste    niklaste    pločevine    in svitle   odpadke   anod 650 K.    17. Za niklaste opilke (ostružke),   za   one-snažene   nikiaste   odpadke in stare anode 350 K. 18. Za antimon re^ulus 200 K.    19. Za cin z več    kat 99 odstotki čiste vsebine 850 K. 20. Za cin z 98/99 odstotki čiste vsebine v koscih    ali    drogovih ,s00 K.    21. Za cin vsebuioče    zlitine kovin za varjenje in belih kovin   za   vsak kg čina 5 K 50 v. 22. Za novi mehki svir.ee 65 K. 23. Za stari mehki svinec 58 K. 24. Za nove odpadke   bele   pločevine 6 K. 25. Za stare odpadke bele pločevine 5 K. 26. Za fini (čisti) cink (k večjem z 0*1/o   svinca)   samo   v   bakrenih zlitinah 105 K.    27. Za rafinadni cink samo v bakrenih zlitinah 70 K. 28. Za sirovi cink samo v bakrenih zlitinah 68 K.
Za z^itine, ki v predstojećem nišo omenjene. in ki vschujejo navedene kovine, se plača v kolikor so te zlitine porabne, osnovna cena, dolo-čena za posarnezne kovine, ki se na-hajajo v zlitini.
Rudninc. predprodukti, kovina-sti cementi in neočiščene sirove kovine, kakor tuđi pepel, opilke (ostružki) in druga za topljenje potrebna stara gradiva, odpadki in ostanki se plačajo na podlagi ceu za nova gradiva po odbitku stroskov za topljenje. V teh (stmŠkih) je zapopa-deno tuđi plačilo za prevoz k plavžu. Rekvizieijske cene veljajo od mesta, kjer se prevzamejo.
2. Za polizdelke se plačajo osnovne cene in poleg tega cene za izdelavanje.
Za izdelke nenavadnih dimenzij veljajo v trgovini navadni dodatki.
Kot pridatki k ceni kovin in zii-tin so se določili za izračunjanje osnovne cene naslednji zneski za izdelke z navadnimi dimenzijami:
1. Baker: Plocevina in žica 39 K za 100 kg. Drogovi 25 K. Cevi 60 K. 2* Medenina (mesinz). Plocevina 53
kron. 2ica (60 K. Drogovi 50 K. Cevi 60 K. 3. Aluminij: Plocevina in žica 140 K. 4. Nikel: Plocevina 1S0 K. Čiča 190 K. Drogovi 200 K. Cevi 320 K. 5. Svinec: Ploče, plocevina, žica in cevi 10 K. Svinčenc šibre 5 K. (>. Za cinovo peno po debelosti   do 100 K.
Georgi m. p.
Naredbo m!nisfpstyo zo deželno taisc
sporazumno z vojnlij! ininisirstvora in z linigimi udeU: a a\mi ministrstvi z dne 19. marca 1015, drž. zak. štev. 66, o upostavijenitj rekvizieijske komisije in prevzeninih komisij za kovine in /liiinc.
§ 1. Za posle, ki stoje v zvezi z zahtevanjem kovin in zlitin deluje kor izvedeniški in izvršujoči organ ministrs.tva za dezelno brambo osrednja rekvizicijska komisija s se-dežem na Dunaju (vojno ministr-stvo). kateri pripada pr> eden zastop-nik ministrstva za dc/elno brambo voinega ministrstva in ministrstva za javna dela. Komisija se imenuje »C. kr. osrednja rekvizicijska komisija ^.^
§ 2. Za prevzemanje v vojne na-mene zahtevanih kovin in zlitin se upostavijo v Gradcu, Pragi, Solno-f:radu in Dunaju C. kr. prevzemne komisije za kovine in zlitine«. Delo-kroc: prevzemne komisije v Gradcu se razteza na Dalmacijo, Koroško, Kranjsko. Primorsko in Štajersko; dciokrner komisije v PrSgi na Češko; komisije v Solnocrrađu na Z^ornje Avstriisko. Solnograško, Tirolsko in Vorarlbcrško, končno komisije na Punaju na ostale kronovinc.
Naleta prevzemnih komisij je prcizkušnia gradiva o njegovi sposobnosti za vojne namenc, cenitcv gradiva in prevzemanje istega.
Upostavitev nadaljnih prevzemnih komisij se pridržuje.
Vsaka prcvzemna komisija se-stoji iz enega zastopnika politične deželne oblasti, voja.ške uprave in fi-nančne uprave. Komisiji se prideli en strokovnjak.
S 3. Ta naredba stopi v veljavo takoj po njeni razglasitvi.
Georgi m. p.
Dnevne vesti.
—  Odlikovani siovenski častniki.
Oficirski križec Franc Jožefovega reda s trakom vojaskega zaslužnega križea je dobil visji štabni zdravnik 2. razreda dr. Henrik P e č n i k. in-fanterij. sanitetnega zavoda št. 6. — Viteški križec Franc Jožefovega reda na traku voiaškegfa zaslužnega krilca je dobil polkovni zdravnik dr. rin^en K o d e r. rapovednik poljske bolnice št. 3. — Sigrmm laudis se> dobili: poročnik v rezervi iimil Jave r n i k, p«Ij«ke?:a topničarskrga polka št. 16, pnročnik v rezervi Franc Košmelj, p^špolka št. S7; po;!ko\ni zdra\nik dr. Karol Dob-n i k, infanterij. sanitetnega zavoda št. S. Zlati zaslužni križec s krono n? traku hranrostne svetinje je dobil višji v#ja5ki oskrbovalni oficijal Anton T e p c ž.
—  imenGvanja v crmadi. Za po-ročnika v rezervi je imenovan pra-porščak v rerervi pri pcšpolku št. 16 dr. iur. Rudolf Tcrstcnjak.    Za polkorvme^a zdravnika v rezervi    je imenovan    dr.  Hubert    M i h e 1 i č, doslej visji zdravnik v rezervi.
—  V Ronovu na Češkem je več slovenskih rezervnih    Častnikov.   ki so   pridelieni     12.   domobranskemu polku. Glavna njili naloga je, da vež-baio novo   moštvo.   Kakor se   nam javija iz Ronova. se nahajajo tamkaj ti-le slavenski rezervni častniki: dr. Fran G o r š i č .   okrajni   sodnik   v Kamniku;    graščak   Rudesch   iz Rlbnicc;   Fran Krisper,   notarski Kandidat iz Ljubljane, in dr. J. L o v-r e n č i č . odvetnik iz Ljubljane. Dne 24. p. m. je priredila   beseda    »Dou-bravan - v Ronovu na korist v vojni oslepelih vejakov koncertni večer s sodelovanjem častniškega   zbora  12. domobranskecra  pol ka. Na tem koncertu je nastopil tuđi rezervni poroč-nik Fr2n K r i s p e r, ki je zapcl več slovenskih pesmi. Caslavska »Pravda« piše o tem: »Slovenske pesmi. ki jih je z izredno toplino in z   mogoC-nim baritonom zapel ob spremljcva-nju kiavirja rez. poročnik    Fr. Krisper (Slovenec). so izzvale viharno ploskanje, zlasti pesem »Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj«.«
— Fran Dečko t. Iz Srediča. Dne 12. marca je v bolnici v Nitri na Ogrskem vsled oslabelosti srca mirno umri središki rojak. medicinec Fran Dečko, kadet pri c. in kr. pešpolku št. 47. Udeležil se je s sa-nitetnim oddclkom najhujših bojev v vzliodni Galiciji od srede avgusta do srede oktolira ter je moTal vsled bo-lezni končno za več mesecev v bolnico. Dne 22. januarja pa se je vrnil kot kadet zopet nu, severno bojišče
in je bil o prilikl naše ofenzive v Karpati v najhujSih bojih. Ko je nje-gov nadporočnik Kopnva za ranami umri, je bil Dečko začasno komandant stotnije in je bil zaradi hrabrosti predlagan za odlikovanje. Tega pa ni dočakal. Vsled naporov je hudo obolel — desna stran telesa mu je ohromela — in je bil dne 7. mar.a prepeljan v bolnico v Nitro, kjer je dne 12. marca preminul. Pokopan je bil 14. marca z \ ojaskinii Castmi na mestnem prrkonališču v Nitri. Bla^r spomin izredne encrgičrcniu mlađemu možu, ki počiva v ruj i zemlji!
-- Iz Idrlje nam pišejo: V bolnici v Vranii v Srbiji je umri £. Fran B u r n i k iz Idrije, enoietni prosto-voljec v c. in kr. p. p. št. 102 in slušatelj teliniške visoke sole na Dunaju, v 21. letu svoje dobe. — Kot sin obče spoštovanecra rudniškega pod-uradnika g. Josipa Burnika je dovrsil i<lrij>ko realko ter se vpisal potem na dunajsko tehniko, kjer se je ob velikih zrtvah svojih staršev z vso vztrajnostjo in z odličnimi uspehi posvetil priljubljenim študijam. Ko je dovrsil tretji letnik in napravil prvi državni izpit, je bil vpokiican v Be-nešševo ter je od^el po vojaškem iz-vežbanju v bojno crto na jug. Tam se je tri mesece hrabro bojeval, potem pa je bil vjet in odveden v Vra-njo, a tam je obolel na legarju. V zvestem izpolnjevanju vojaških dolž-nosti je neustrašeno gledal smrti v obraz. Toda ta ga ni dohitela na boj-nem polju, anipak neusmiljena bole-zen je ugrabila mlado, nadepolno življenje. — Pokojni tehnik Burnik je bil jako simpatičen in nadarjen dijak odkritega in bla^ec:a značaja, ki je užival v vseh krogih — zlasti pa med svojimi tovariši — najsplošnci^o pri-Ijubljenost. Bil je vzoren slovenski dijak. Bodi mu časten spomin! — Težko prizadeti cenjeni rodovini naše iskreno sožalje!
—  Na severnem bojišču   je   bil ranjen finančni asistent v Mr.riboru Anton Mesarič. Leži v neki bolnici na Moravskim.
— Pogreša se Vilko Ločnik iz Ljubljane, ki je dne 20. decembra 1. 1. odšel na bojno polje.   Ko je odšel iz Ljubljane je bil njegov naslov: Vilko Ločnik,   Lir.   Nr. 27..   I. Komp., IV. Zug.. vojna pošta št. 4S. Če kdo njegovih tovarišev o njem kaj   ve, naj blagovoli to sporočiti njegovi   materi, gospe Ločnikovi v Ljubljani, Ceg-narjeva ulica št. 4.
—  Pogreša se Jožef Z d o 1 š e k, pešec 47. pešpolka, II. stotniie, 1. čete, vojna pošta št. 73.     Pisal je zad-njikrat 2. decembra 1. I. raz Karpatov staršem. Njegovi tovariši, komur je o njem kaj znano, se prosijo, da spo-ročijo proti povračilu stroskov nje-govemu očetu Mihr^elu  Z d o 1 š k u, p. d. Kocelu, na Ponikvi ob Južni žcleznici, Štajersko.
—  Pogreša  se   Franjo  Kućel poljskega lovskega bataljona    št. 20, 2. kompanija, vojna pošta št. 73., ki je konec novembra odšel v Karpate in odtlej ni sledu o njem.   Kdor   ka] ve. naj izvoli prijazno    sporočiti    to njegovi soprogi    Marici    Kućel,    P. Frančići - Bregi, Istra.
—  Posadka v Przemvslu.    Med vejaki, ki so bili v Przemvslu in   so prišli zdaj v rusko vietnistvo, je tu-di precej Slovencev. Še kratko pred padcem Przemvsla je letalna    pošta prinesla iz  trdnjave tuđi    dopisnico. naznanjajočo. da so vsi oficirji, kar jih je bilo pred vojno v Ljubljani in potem v trdnjavi. popolnoma zdravi. KnfcoT znano, je bil v trdnjavi    tuđi stotnik Rus.
—  Iz Karpat smo prejeli dopisnico dne 21. t. m., ki se glasi: Sprej-mite mnogo pozdravov iz Karpatov. Tukaj  nam  gre  prav dobro  in  smo Ruse  12 kilometrov    nazaj    zagnali. Pravijo.    da borno kmalu v Lvovu. Pri naši težki havbični diviziji št. 3 nas je mnogo Slovencev. Med grme-niem topov pošiliajo    v    domovino nailerše    pozdrave:    Fr.    5 t u r m, Črkostavec ,        Vinko      C a n k a r , Žvab. Renka, Alojzij Krč,    Pa-vel J e s c n o v e c.
— Na potu v rusko vjetuištvo se je oglasil Metod    Paternost    iz Senožeč.    sin    nadučitelja    g. fiinka Paternosta. \ jet je bil dne 29. januarja v Karpatih.     Piše, da je zdrav in čil.
—  Denar za   vojne   vjetnike   v Rusiji je najbolje poslati z novo uvedeno mednarodno denarno nakaznico, ki se dobi na vsaki pošti. Na nakaznico je treba sevcdn napisati tuđi natančen naslov  vjetega   vojaka. Podrobni predpisi   se   nahajajo   pri vsekem poštnem uradu.
—  Strelne vaje.   V nedeljo, dne 2S. marca ob 2. popoldne vršile    se bodo na c. in kr. vojaškem strelišču v Ljubljani (Rakovnik) strelne    vaje za c. kr. prostovoljne strelce. ki se s tem pozivajo. da se ob    navedeni uri naravnost na strelišču   zg!asi|o. Tuđi mladi strelci (Jungschiitzen) in vsi, ki se k prostovojnim   strelcem do sedaj šc nišo zglasili   in   se   za streljanie zanimajo. vabijo se s tem k navedenim vajam.
—  Dr. Valter Linhard, šefzdrav-* nik v bolnici »Mladika«,   je   bil   na svojo prošnjo odpuščen in se je po-dal v bolnico usmiljenih bratov    v. Gradec. Bil je tako pri bolnikih kakor tuđi pri njemu podrejenem osob-iu splošno priljubljen.
—    Darilo    »Rdečemu    križu «• Konceptni    uradniki     deželnega   ia ukraine^a sodišča v Ljubljani so me-sto venca na krsto umrlega dvornega s\ etniku v   p. Gvidona   Schneditza darovali ^Riečemu križu- 63 K.
—    Izkaz darii za domobransko bolnico.      Iz    cenrralnecca skladišča Rdečega križu je blagohntno podarila ekselenca baronica Sclnvarz:    SO sraic, 74 hlač, 24 parov nogavic, 2. ducata robecv, 22 brisač,    15 parov copat, 12 lazaremih sraic. 3 stekleni-ce konjaka,    deset    steklenic   maJi-novca,    deset steklenic    železnateg"a vina, 1 škatlo kakava, 1 zavoj prsne-ga čaja, 11 kg sladkorja, slovenske, nemške in laske knjige, 20 palic, 500 cigaret, 200 cigar.      Iz nabiralnice v Strirarjevi  ulici po gospe]    pl. Tor-nago  10 sraic,  12 hlač, 2 jopici,    6 parov copat, 7 parov nogavic, 2 ste-klenici  ruma, 2 steklenici  kompota, 3 kg kave, 10 kg sladkorja,   palice, birglje in  1000 cigaret. Damski odbor po gospej dr. Tavčarievi   50 K. Gospadinjska  šola  uršulinsJ\ega  samostana 1 zaboi suhih češpelj. T\Td-ka M. Rossner preskrbela   je   brez-plačno kuhanje 20 1 slivovke.      Go-spodinie iz Zasipa pri Bledu po gospodični    učiteljici    Drollovi:    suho rneso, suho sadje, klobase. jajca, ore-he in 6 K za tobak. Gospod Koncina večio množino mesa in slanine. Gospa Bizjak mnogo štrukljev. Gospod Mencinger 1 steklenico    ruma,    ga. Marija Turk: čaj, vino, marmelado; ?a. Ojstreš 500 cigaret; neimenovana gospa 4 kolače, g. Emil Flere 5 K\ ga. Lucui Stare 10 K,    &^ Amalija Predovič več moke, masti,    neimenovana gospa več masla, 2 mesarici slanino, ga. M. Lončarič    3    petice, ga. Fani Pavlin, Podbrezje. 20 kron, ga. Ana Kregar mnogo moke, gosp. Toni 2 K, ga. Goise 15 \ vina,    5 kg siadkorja,    centralno skladišče Rdc-čega križa 10 kg marmelade., gospod Bergmann 50 jaje, ga. Schrev, južni kolodvor, večjo množino buhtelnov.
— Vodstvo pomožne kuhinje se vsem cenj. darovalcem v imenu bolnih vo-jakov najtopleje zahvaljuje in prosi, da bi  se dobromiki še nadalje spominjali te bolnice, kjer so večinoma sami slovenski voiaki. Posebno zdaj k velikonočnim praznikom    prosimo gospodinje na deželi, prispevajte    z darili.      Vse    prav, vse nam priđe prav!
—  Tržno poročilo z Du.iaja. Dne 1S. marca je bilo prignanih na dunai-ski semenj 3030 goveđi, in sicer 1511 pitanih volov, 293 bikov, 1209 krav in 17 bivolov. — Prodalo se je 179(> ■komadov, neprodanih pa ostalo 1234 komadov. — Cene so bile sledeče za 100 kg žive teže: pri pitanih volih z Ogerskcga prve kakovosii  156—182 kron, druge kakovosii    144—16S K,. tretje kakovosti  136—156 K, za nai-boljše   vrste   170—196   K,   iz   drugih dežela  pri  prvi   kakovosti   172—17(> kron.    pri drugi kakovosti  160—168 kron, tretji kakovosti    14S—154 K; pri bikih od 146—16S K: pri kravah prve  kakovosti   161—176  K,    druge kakovosti  14S—160 K;     pri    bi volih 100—10S K; pri kumerni živini 76 do 146 K.    Ker se je proti  prejšnjemu tednu prignalo 140S goveđi manj, s«j se cene dvignile za 2—3 K pri 100 kg.
—  Na semenj za teleta,    prašiče in drobnico se je pripeljalo: 10 živih in 431S zaklanih    telet, 6 živih in 2366 zaklanih jagniet, 100 živih in 233 zaklanih ovac, 3232 zaklanih prašičev-peršutnikov in 203    zaklane    pitane prašiče. Cene so znašale za 1 kg: pri živih teletih 1 K 40 vin. do 1 K S0 \\, pri zaklanih teletih prve    kakovosti 2 K 20 vin. do 2 K 40vin., druge kakovosti 2 K do 2 K 18 vin. in tretje kakovosti 1 K 70 vin. do 1 K 88 vin.: pri zaklanih jagnjetih za en par 32 do 68 K; pri zaklanih ovcah za 1 kg teže: prve kakovosti 2 K 10 vin. do 2 K 20 vin., druge kakovosti 1 K SS vin., do 2 K. tretje kakovosti 1 K 70 vin. do 1 K S4 vin.; pri zaklanih pra-šičih - peršutnikih za 1 kg: prve kakovosti    2 K 66 vin. do 2 K 80 vin., druge kakovosti 2 K 46 do 2 K 64 v. tretje kakovosti 2 K 30 do 2 K 44; pri zaklanih   debelih   nrašicih za t kg: prve kakovosti 2 K S4 vin. do 3 K in druge Kakovosti - K 62 vin. do 2 K 80 vin. — Proti prejšnjemu tednu sr> se cene pri teletih znižale za 4—Y2 vinarjev pri kilogramu. Zaklani per-šutniki pa so poskočili za 10 vin., debeli prašiči pa do 20 vin. pri 1 kilogramu.
—  Za naše ranjence v   bolnicah nam je poslala gospa Ivana Majerje-va, Iogarna Ravnik pri Dolenjem Lo-gatcu. večjo zbirko slovenskega bc-riva. ki ga odpošlienio   na pristojna niesta. Srčna hvala imenom  ranjer.-ccv!
—  Prašičji   semenj na   Dunaju.
(Poročilo za 16. marca.) Pripeljalo se je, prištevši neprod^p iz urejSnlSKa
Stran 4
„9! OVCNSKs NAHOfV,  4ne 27. mirca   !«M*
Cl ::'."L'V.
tedna, 4350 živih praSičev - peršutni-kov in 5078 debelih prašičev. skupa] 9429. — Cene za 1 kg žive teže so znašaie: pri mladih prasičih - per-šutnikih prve kakovesti 2 K 60 vin. do 2 K 76 vin., druge kakovosti 2 K 30 vin. do 2 K 58 vin., tretje kakovosti 1 K 94 vin. do 2 K 38 vin.. najbolj-še kakovosti 2 K 78 vin. do 2 K 86 v. Pri debelih prašicili prve kakovosti 2 K 92 vin. de 3 K lt vin., druge kakovosti 2 K 60 vin. d» 2 K 90 vin. m tretje kaovosti 2 K 1* do 2 K 56 vin., najbcljše vrste 3 K 12 vin. Ker se je proti prejsnjemu tedru pripeljalo 2186 praličev manj, so poskočile cene pri debelih orašicih za S—14 vin. jn pri peršutnikih za 6—10 vin. pri 1 kg žive teže.
—  Žemlje na Dunaiu.    Nižjeav-strijsko namestništvo je    zaukazalo, da. je od 31. marca naprej sploh pre-vrt>vedano peči žemlje, kifelce in drugo tako pecivo.
—  Tržno    poročilo    za    mesto Gradec. Dne 1S. marca se je rriernalo 224 volov. 156 bikov    in    460 krav, skupaj 840 goveđi. — Cene so znašaie za 100 kg žive te/e: pri debel-h volih  I4fl—160 K, pri poldebelih 130 do 13S K. pri navadnih 120—12S K: pri debelih kravah 136—140 K.    pri poMebeiih kravah 96—114 K. pri navadnih kravah 72—94 K;    pri bikih 122—144 K.
—  Dražerne premoga.     Iz   popravka, ki nam ga je poslala »Trifai-ler  Kchlenv/erksgesellschaft«   glede zveze med cenami v njeni konzumni zalomi in cenami njenega    premota, *e razvidno, kako zelo se je podrainl pTSrrogr. Družba pravi sicer, da  *ie za 10 K pri vagonu«, toda prist tvlia, ca se nanaša to zvišanie    na    njen* cetokupno pr&đajo. Ravn# tu pi tiči điaJec.    Velikim    pedietjem    predam i-amrcč    družba    sv»j    premog    po znatno zni^anih cenah (Južni zelezni-ci, državnim železnicam). privatnim odjemalcem, občinstvu, ki mora šte-diii sedaj z vsakim vinarjem, ga pa neznosno draži!    Lastniki premogo-kopov se postavijajo v teh težavnih časih na zgol debičkarsko stališe in so si postavili za načelo: če je vse dražje. naj bo pa še prernog!     Izzo-vor, da so se produkcijski    stroški znatno pomnožili, je seveda prazen; baš v rudokopih se o izrednem po-draženju produkcije ne more govoriti. Ako bi ostale premogarske družbe pri svojih starih cenah. bi ne tr-pele prav rnknke izgube;    -e njihov debiček bi bil morda nekoliko manj-si, kar pa je v sedanjih časih, v ka-terih  je  iz  patrijotičnih  in  Cioveko-Ijubnih oz-irov obsojati vsako izkori-sčante revnejšega prebivalstva. itak le prav. Razne gospodarske organizacije na Dunaiu in na Če^kcm    se ogrevajo    za    uvedbo  maksimalnih cen za premog. f5aš za naše kraje bi bila taka naredba mnno potrebna in državna uprava bi si stekla    velike zasluge, ako bi se v t?m o/iru od'o-čila k energičnim korakom.
—  VeHkonočne petice. V smislu min. odredbe z dne    30. januarja   je tuđi pri velikenečni peki prepoveda-ro rabiti več kakor rfi% pšenične ali ržene moke.   Kclor bi si   hotel   peči pšenično potico. mora pač ostalo peko napraviti iz koruzne ali ječmeno-ve moke. Razmerje 1 : 1    mora    na vsak način ostati.
—  Ve.fH;onočne pisanke (barvana jajca) na   Staierskem   prenovec!ar?e. Štajerska namesinija je prepoveti°.Ia fcarvanie velikonočnih jaje ozir.  napravo takozv. pisank (rumenic). Pre-stopke zoper to prepoved   bodo ka-znovale politične oblasti.
—  Krojači iz Ljubljane,   okolice in iz dežele dobe sedaj   redno   delo pri zavodu za pospeševanje   obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Od-dajajo se artiljerijske hlače in   infan-terijske bluze v   delo    prirezano   in opremljeno z vsemi dodatki. Zasluž-ka se plačuje 1 K 60 v za artiljerijske hlače in 2 K za bluze. Sukanec se od-računa v  protiračunu,   even. transportne str«ške iz Ljubljane in   nazaj nicra trpeti vsak sam. Izdelki mora-jo biti vsi izvTšeni natančno po pred-pisih, ki jih dobi vsak krojač ob spre-jemu dela.
—  Šivanje vojaškega perfta,   ki ga je vodil  zavod   za  pospeševanje obrti, se je za enkrat ustavilo, če bo irogoče preskrbeti    še    kaj    takega dela, ho zopet razglašen© v   časopi-sih.   Se v deiu se nahajaj^či  izdelki se sprejemajo samo zjutraj   od S. do 9. ure v skupni šivalnici, Šelenburgo-va ulica št. 1 (v internatu uršulinske-ga samostana).
—  Đesunci Iz Galicije. Doslej še nimamo nikake uradne statistike, ki bi nam povedala, koliko ljtidi je vojna pregnala iz Galicije, pač pa je du-jiajski  tednrk   »Polen«   s   pomočjo urađnih podatkov in na podlagi   zasebnih poizvedb približno dognal, da je od začetka, vojne pobegnilo iz Galicije 381.000 oseb.   Prvi begunci so prišli iz Lvova in   bližnjih mest, po-tem so jim sledili drugi. Bežali so v začetku    večtnoma,    kolikor   toliko premožni liudie ali   oa so   uradnikL
i notem pa tuđi drugi prebivalci. Na Ounaju je še kakih 150.000 befun-ccv, v drugih niijeavsfrijskih krjjih pa 25.006. Na Gornjem Avstrij^kem Jih je 22.&KI na Solnograškcm o006. na Tirolskem 2000, na Crškem 115.000, na Moravskem 35.000, na ^tajcrskcm 30.C00, na Koroš»rm 10.000 in na Kranjskem 4000. (Ce jih je na Krai:iskem še toliko, te?ca ne moremo reci.)
—  Iz politične sanitetae   sluihe. Deželni predsednik je injenovLl   sa-nitetne asistente dr. Ernesta T r a t -n i % a in dr. Juliju P e 1 c a za sLi:ii:et-ne koncipiste na Kranjskem.
—  Družbi sv. Ciriia   in MefaJa je poslala podružnica St. Rupert zne-sek 25 K 60 \\ katere je nabral pred-sednik gosp. Fr. Lukek,    rnesto r;;i-jrrobnega venca v vojni uinrlemu vojaku. roiloljii} u, nerozabnemu .foietii Drcarju, posestniku na    Kamnju    pri St. Rupertu. Iskrena hvala!
—  »Rdeča ma^ka« je najnove.iši izvirni proizvod slov. giedališke literature   iicpo^nate'ja pisatelja   in   se vprizori iurri, v neJfi'j, dne ?S. ntar-C3i na Maieru g-edaJišču;    slika    se-dajiio mizerijo gleibliških igra!cev. si konca uprav /,   clnunatiCno   pote^o. Ideja tera dcia je povsem orijinahiH in zanimiva    tzr nadkriljuje  nemsko letošnjo gleJaiiško literaturo, ki vsak cian vadi nova dria za kar jim je voi-na dobrodošla.   Na^tajajo   burke   in patriotične itrre, kar ;:d hoc. Pisatelii izrabijo ccio prcJaialne vevnih pred-metov in rekvizite   nicriio    pomo<!i do us^eha. Burka   V    vojno   mora? zahteva pol trgovine    Ketteia,   ka;ti brez toli in toli -daoatov tega in onr^A ne more črnovcjuik preJ sovra'nfkr.. Da ni dobro preskrMien,  nastane    v strelskih jarkih prepir in v te] needi-nosri ^-rihrumi sovraž.nik in vojna, ie ^fTuhijena. Kpizoda iz življenja Napo-lecna i:a gr.idu Solitud ima historič-no ozjtd}? in je tfm zMnimivejsa. ker nastopi gest    y lć. Mica    Kadzičffvn. \'stc-pnice se tiobijo v   SeJenburgovi ulici v rrnfiki Č-c.:-ar!c.
—  MuiECjs^o dr>«ŠLVo za Kranjsko prireJi  v poncdel.lek  dne 29.  msrca t. 1. v dvorani  Mcstnesra d'?raa    ro-liudr.o  znanstveno  predavanje.   Frc-d^va  gesp.  v; enči! rčni  profesor  dr. Boris    Z 3 r r. i !c - o    ^Bojih v živa!-stvu..       Ces*do    !»odo  ncj2-njeva!--ski^ptiene sllk?.     Začete]* ob pol S. uri zvečer. V^topnina ?•<< ossh^ 1 K. Društveni ud:, vojasko mostvo in di-jaki plačr-io r.0 v. Prcbitek je n?:nc-njen  potrebnim    rr^ibinani    v    hoiu pa^Iih    Liuhlianear»ov    fn    RJejemu krizu.  K mnr>£ehrojni  udcl^ibi vabi odber.
—    Določbc o pežtnem promet? vojnih   v'einlkcv,     intcmlrmr.ctv    i?? konfsn!ranc«v. I. Promet vojnih v i e t n i k o v.       1.    Avs^ro-o^rskim vojnim  vjernikom, ki se n^haiajo v sovražnih državah, se sr»ie.;o. ozirc-nvj. vojni vjetniki, ki se nahaiafo    v Avstriji. smejo  ri^poslljati:    a>  na-vadna nisnia rn  noštn? dwisnije  v Franciio, VeM-ko Britanijo. r.^. Naponsko, v Crno j?oro. Rusiio in Srbiio; v prometu    5v    Francijo is teža pišem orrieJ^na rja 20 gr. v drn^iii . ciacijah na 100 g:r; b) vrednostna    pi>.ma    v rranciio, Vcli-ko Britaniio in Rl'sijo; c) pošfne nak^znice v Francijo. Veliko Britaniio. na .Iriponsko.   v Rusijo :n Srbija Najvisji zncsek postnili ny-linzrtK v Rusija ;e #00, vr ćruze šfiri države 10^0 irankov: d) z?.vi;.kt (n;?-kete) do teže vštevši 5 kfj (Colis po-staux) v Francijo,    Veliko Britaniio in Rusijo. Vse te pošiljatve so proste poštnine. Pošiljatve s povzetiem nišo dopustne, poštne zavitki v Fran-cijo ne smejo imeti navedene vred-nosti.     2. Vse pošiljatve morajo biti opremljene s kolikor mon:oče točnim naslovom. Pri pošiljatvah za avstro-o^rske vietnike mora naslov vsebo-vati ime in priimrk, vojaško stopnjo, po!k itd., bivali.šč* in namembno dc-žflo: pir?n mr»r;t biti v ht:nski!i čr-kah.Pri pi.smih v Rusiio se priporoča, naj se naslov piše na levo polovico ovitka (kuverte), tako,   da se desna ptlevica  lahko  porabi    za    dodatni pripis naslova v ruskih črkah.      Na pošiljatvah    v    Veliko    Britsnijo se srne navesti krstno    ime    edino    v nemški a!i anf:le§ki obliki; če pri teh pošiljatvah ni  znano    bivališče.    je treba pripisati številko vojnega v.iet-nika kakor tuđi zaznnmek: »c/o Pri-sarers of var Informatici    Bureku, 49 VVellingtmi Street, Lcrid^n W. C.« Zaradi posebnih doloOb gl;:i^ uz -dovijanja po§tnih nakaznic jflej točko 4. Pri   vseh   poSiljatvah je dalje treba zaznamovati na očividen način desno nad naslovom:     »Kric^sfefartre-nensendung, Oebiihrenfrei« ali  »Pri-s^unier   4e   ruerre, — en   franehise de tasre«. Fri poštnfh nakaznicah je ■ treba napisati ta zaznamek na desni • odrezek, pri poŠtnih zavitkih pa    na pošiljatev samo in na desni odrezek poštne spremnice.      Ražen  naslova prejemnika mora odpošiljntefj navesti §e svoje lastno :mt in svoj naslov, j in sicer pri pi^mili na /aJnji    strani ovitka, pri poštnih dopisnicah na }c-vi Dolovici prednje stranu Dri tfoštnih 1
nrkaznicah na prednji strani   lcve^a odrezkii, pri poStnih znvilkili na po-^iiJktvi sami in ua desnim    <>.ir:zku posiiie pren.nice. .^. Navedu.> in xrc<\-nostna pi^ma se ns^rajo pre-Ja'ati od-vrtu.      Vrednnstnn    pisma ne smeio vsrbovati sp^rodl. 4. Za pnine na-kiiz^ice je trr])a rabiti ohr.t7ce, ki so !>redpisani   z:\   rnednar^dni    rroin*t. Žnesek je tr:!)i navesti    v    frankih. Poštne na!r3/.:u;:r za Franci.Jo, Veliko Britaniio, .Ijr,c>nsko in Rusijo, ki jih p. sređuje i^kijućno švicarska poStna uprava. nvM'Auy biti naslovljene: »An die    Obcrposrkantrclie      in      Bern, Schweiz«. Fri poStnin nakazni^ali v Srbijo je r-d«pr>St!jare?jii prosto, da se poshi/,1  nor.ret1rvi:nj;i švicarske    a!i romanske poStne uprave.     V prvem s!u'.'a|u sr tiiora naslov sflasit enako: »An   c'ic Oberpostkonti'oiie in I3ern, Scfnvciz-. v ZiidniriTi slučaja pa: »An cias k. k. Geluhesteiiairif. Wien 1^. Na zadnji strtni levega rdre^ka s<? n:o-\a kur najf;>cncje navesti naslov j:rc-ienmika (glej zgoraj točko 2. od. IJ. Na cdiezku «c ric sm^jo n&hajaii p:-siiienu spurocila.    Poštne naka/r«ice se    vj>!aču;eio po prerajunjevalnem rariiifi'JTi, Ki se določi od y.im"aja do slučaja. 5. Poirr.i .".avitki smejo vs:-bov;iti le oblcko, perifo in druije rab-ne predmet* za osebno prrtrebo.  Ni uopiisi;;o pr.!*^uti pismcnil! S;jort?0il, rivno taka sr  tuđi na odrezku     ne smelo nahr.jati pismena sporočila.  V i-vrho. dd se u^otovi \ ?vrn;na, so pre-dajiu  pcvtni inavh* rpravijc.ii znlite-v*ti. d? s- za\ Itki po potrebi oapro. Olcde omota ui z^ivara vcljajo i?ti prrJpisi kak ir za pošfne zavi-ke   v detiene narnc.-i:t'-nr »ieieie s^loli.      V i!it^rcsu poJTljateijev pa je, da ^ p--ticb'jajo za ornat \c inc-Cno povešče-r,o i'Autno ivli kako Uru^o ncprcinoć-ijivu snov a.!i Cvrsie lcicuc    zabole. Pripjroča se tuđi, da se napiše naslov na omot sam.      Pn zavitkih za Rusijo nišo potrclir-c carinr.!\e irjave. Razpošilja se na ncvariu.st pošiljatelja. 6. N?.^au.-,u pi^i'ia in dopisnice za \o.!::r vjetniki se lahko polarjajo tuđi v poštne iu'birtfinike.    —    II.   Pro-ifi e f   i n t f r n i r u n c ? v   in   kon-f i n i r a n c e v,        1.   Av-trijsk-m   in ccrsltirn  drzavlia:ioin.    ki  ni-:o vo.ini x ietniki, trni^'f-j internirani    (to    je: pridržani v t:ibc?ri!i)    ali    konfiriirani (to je: samo rnd posebnim oolasćve-tiirn rad^cr>"?^*o!ii) v sovrn^nfli c-rža-vah, srr:ejo njih svojci  no.šiliati:    a) :,av3.đna pi^ri"!-5 in no-itne dop:sn:/e v Frakcijo, Veliko Critanijo, Rusiio in Srbijr-:     b)  vredno^tna pisma  (brez povzet»n) v Veliko Britanijo: c) poštne Tiak^zrice v Frnncijo. Veliko Bri-ta^-ijo, Rusiio in Srbijo. Najvisji zne-s*k po^ttiih naV^znic v Rusijo je 800, v ć;■ iJfe tri dtžtlc 1000 f-ankov. Pri-pOTiirnia ?.e pa, da se v Fronciji inter-nirancem in kr^r-iir^ncem naenkrat izplača >^nio 20 frnn!:r>v; d) poštre zavi&e (brez  .^ovzctia)    v    Veliko liritanijo in Riisijo.     Iste vrste poši-Ijatrv pošf'jajo lahko svajrem ttidi v Avstriji     inf emira ni    in    konfinirani ne v vfvr>i v.ieti pripndniki sovražnih dr;; iv.  Poš-'Iiatve  so zavezane  pošt-ninit izvzem.^i one. ki so naslovljene v.i\ av°,frii^kf    (otrrsl'e)    državljane, interrir.ine v Velki Britaniji, ter na one. ki jih pred^^io v Avstriji internirani an?r>ški držnvijarii. 2. Vse po-šil^fve merajo b:ti opremljene s kar nr.Kočnei.šim naslovom. Pri pošiljat-"*ii rm intrrninnce ali knnfirnrrmce se mor? r*»r»ijati zr« iincnom prijemnika oCiviđen pristnvek ^Intornć (e>« a!i  »Coiif-:ne (e)«  ali  »Suiet francais (anrrlais etc.)«. V ostalom veljajo za fe po5.iliatve dolocbt; pod I., točka 3, 4 in r. doloćbe v točki 5. z izirmo, da ie treba  tuđi postnim    zavitkom    v Rusijo priložiti carinske izjave. 3. Pi-srmske pcšiljatve in pogine nakazni-ce. ki jih odposiljajo v Avstriji inter-nirani in konfinirani pripadniki    sovražnih držav. moralo biti, predno se ocidr\io na posto, cenzurirane od političnih (policiiskin) oblasti dotičnega bivali'Ca in opremljene s cenzurnim pcCatotn    te    oblasti, že pri oddaji na porto.
V KaiTrilku pri Preserju se je zjutraj 24. t. m. začušil v dimu po-sestnik Fran Mikuš. p. d. »Adam«, stnr 67 \eL Mož se ga je prejšnji večer precej nasrkaf. Ponoći je baie svetil s trsko in ojrorek vr^el na cunje, katere so začele tleti. Nastat je v sobi Ofenj. Zgorela je skrinfa in vrata. »AJam« je bil v cmntnili sti-skaJi. Bil je nad 40 let Jovec in kot tak v lovskih fcrogih dobro znan. Bi! \c dovtiper? rnož, !c 5koJa. da se je prev-rc" uč:A alkoholu. Closnr.dlc lovci ga bodo posrre^-ali. ker "e on kot star lovec vedel za vse »Štuiite«.
Slm^ensko defavsko ?zobra?eva!-no ?«i pevsko tintšivo »Sava« na Je-senicah je priredilo na dan sv. Jo-žefa in v ncdeT;o dne 21. t. in. v prid ranjenim vojakom v tovarniSki bolnici rr!cda.liško predstavo. Predstavi sta bili debro obisk^ni. Pon->s 2čO K se porabi delcrrp.a kot velikriiočni dar ranjenim vojakom v takajsnii bolnici, deloma pa kot podnoTa. njihovim dru^in^rn. Irnenovano društvo se s tem Tiaji.i-pleje zahvaljuje vsem cenj. i&ralkam in igr^Jcctn- ka-
j kor tuđi slav. delavski godbi za pri-i ja'■:.'■ i in brezi?!£:cno sr.1r!ov.t»njc.
\y C«!;a. O,!likovr \ je bil poručnik  v  r?/-rri r.  fr:inc  K o § m e 1 j, dcuij. iz >'el?^n!kov nn Ciorcn-f^crn, s siK.MJin ia!!c?!s. Bojjval 5e je s 87. j pL^po'koia 4 m.soco  v  Karpati;!  i»'; j prebi! tem  z vrlimi na^imi spodnic-s'ajfrskimi  Unt'i nnlij^Išo    zinnio v < f!:oro i-cpresf;:!i!!i b«;};!i. Pred  kr^t-j kini .*;c ic br-!;\:.i ^rnii z bcjišia. |         fz Ce!;s, V Pr;'Cinyr.Ir'"?o se na-
I !ia;;ih jTicd drii<n;-ni rt »jaki \z ?pcdn:c { ^tajcrsVeta: odvel. kandiJat dr. Jo-? sip Zdolsek iz C^?ja, ođv-etniški j kandidat dr. Ma(c S a li a : iz Šiv.ar-j ia rn Jd^h, nadp-jročnik - avditor j dr. Leopf?!d M a % t >i a i; \z Slivniee j pri Crlju, rtktivri nadprvrečnn-: Sian-j ko Š i r c n \z Griz pri C:\}u in bivši j crljski okrai. živini7d;-a/i:iic G a s 5. ! Ali %o O^tnli živi in vri>\\ v rnikr, I virtništvo, .se ni do-1 < nobenih pa-! roči!.
j LaSLi ir%. Te dni <?e je vrSib. j pstč inkajsnjim okrnjnirn ^edišcem s oti'.ivn:;va proti hrivcu Cokanu radi « razialjenia časti. Cok: n je trhovcij-| skernu ura-Jniku «r. OseUi 8. febru^r-j, }.i v neki pratilni deki iMziičnc očit-j Je in ga žalii. Proti %. Osctn sa ?.o ( davno i:stavljena vsa .sodnij:;!.a po-j sioparja iu go*poJ Osct tuđi žc I opravlja zopet v Trhovl.iah svojo j Mu/bo I.al.or i/oprcj. Cc!an ic bil rudi onih Ia/?? In trdiicv obsojcn na 14 dni strojeva zaporn.
Občsii zLor »Fosoi?!n5ce v f(o-njicah« 5e vrši dne 15. apri'a 1915 ob 3. popoldne v prcsjorili posrJiinicc.
Ž-taiorsho đelolno finanćf?o ravnateljstvo je iiiienovafo davCne oli-i.-ialc: Josipa Schacho. Kcnr.'ka Pro-Luika, Rudolfa Miillcrja, fierr^ka f krainsra, Jo^ina Jcschoiur'jra, Oto-ni Primila in Avcru'tina Kressn:jTa ;a davLiic oskrl nike v !X. činovncin ruzredu.
j Vc.:j;o^ram!}i!0 sodišče v Mari-i lioru ho pričetkorn polovice prihod-i i:jcga rr.escca prer.ehalo delovati. i Danes sestoja še iz majorauditorja j Sceligerja, cbeh nadporočnikov au-; c-itericv dr. Voj?Icr in dr. Grafen-j auerja in nadporočnika auditorja \ (vojnc5:a pravdnika) dr. Račića. Ob-\ ravnavati bo imelo samo še v 10 i slučajih. — Pred nedolgo temu je | bila izpusčena več.ia množica v pre-j iskovalnem in preventivnem zaporu | naliajaiočih se ljudi, med njimi tuđi ? soproga in hčerka belgrajskega j mestne^a fizika.
! Iz Luč na Štajersfce-n poročajo, j da je iz ondotne občine 7 voiakov v j ruskem, 1 pa v srbskem vjetništvu. | Med vjetimi je tuđi Alojzij Mlinar, i posestnikov sin v Podvolovlcku. Iz-; med voiakov, ki so bili v tej občini j mobilizirani, jih p-grešajo deset, i Nadcjati se je, da nišo vsi padli, ■ marveč da je marsikaferi izmed njih I vjet in se bo se oglasil iz vjetništva. ] Ponflcva ob Južni žeJeznici. V j noči od 20. na 21. t. m. so vlomili v J trgovino g:. A. Oslika, sredi vaši, j tik Slomškovega oreha, uzmoviči. j Odnesli so raznovrstne?:a bla^a in i denarja za 330 K. Ker je bila preda-j jalna v prvem svitu zjutraj že napol t odprta. brez luči in brez zaposlencev, ! ie mimo idoči občinski sluffa A. Pe-j tek uslužbence OŠIakove iz postelje ( poklical in vprašsl. zakai so vrata v ! trgovino nanol odprta pustili. Na Ii-j ce mosta došli OŠlnkovi uslužbenci j so na poškodovanih ključavnicah in j na razmetanem bla?:u v prodajalni i takoj spoznali, da so imeli čez noč na j nedelio v prodajalni nepoklicane go-i ste. Poklicana c. kr. orožnika orož-! niske postaje na Ponikvi, g. nad-i stražni'k Andrej Oril in r. nadstraž-| nik Alojzij Muršič sta hitro v zasle-j dovanje tatov vse potrebno ukreni-| Ia. In Rlej ga spaka! Okolu 10. ure | dopoldnc, ko so Ijiidjc v cerkev in iz ; cerkve prihajali, je gospod Alojzij j Mursič, c. kr. nadstražnik. že pr'ti-j ral iz pet do šest kilomctrov cdda-t l'cne postaje Orobelno na Ponikvo j dva, okoli 20 let stara tiliotanca.    z
*  izrađenim blagom.    Vrlemu crožni-| stvu, posebno pa c. kr. nadstražniku j Aloziju Mursiču, ki je obložena ta-f tova    zajel, je obč'-nstvo    čestitalo. ; Przna uzmoviča pa bosta za tatvino j pri   c. kr. vojnem sodisču v Gradcu : svoje plačilo prejela. Spretno posto-I panje c. kr. orožništva pa zasluži v i tem slučaju   posebno   pohvalo, ozir. ' nagrado.
*          V Marlhoru io T>mrl dne 2". mar-i ca Jurij Po !zl, Mvsi večletn: profe-j sor ra mariborski gimnaziji.
*          "4arihor. (P r a g i n j a.) Od dne ! do dne občutnejse postaja primanj-| kanjc raznih živil, v prvi vrsti moke | in mesa ter zabele. Pe/clni namest-: nik si sicer po možnosti    prizadeva,
! da bi kolikor možno nasel novih sredstev, ki bi temu odpomorle in reci moramo, da ima pri vsem doslej prav srečno roKo. Kar je pošteno mir!ciega ve!elr^nvstva, mu seveda hedi na rcko, ie jih pa tuđi dosti ta-kih, ki imajo :^e haje dokajšrjih zv-log-, pa jih pn5i!ialo isven deze!?, rrJ-nor.n.o drugim mestem. Pcračali sm^. ds si je f:idi u»?5a mestna iiprr-
. \'a, kakor za^ota.vlia, o^krbcla veli-
ko v.lozo zl;»sti krušne muke. Čudno pa je, ca vsi o.;i, ki iz te zalome do-livr'jc, C-rslc] v prvi vrsti delavski slo]i, tcilijo, da se tj inoka ne da 7.^:]£5iU «.:?t !:ni!:a peki ne morc-'o speči v Ii»cl:ih, marveč, da se jim Io-v.:: in, ć:: je rečeri kruh le slrbo vži-icil iV'cstnu cbčir.a, oziromr. magi-5'lrat je javnest svojCas tuđi za?:o-(av!j:i!. u a in;a i pšenične moke v za-.*> ;i. Konzumenti dobivajo doslej le n^ivcJr.o krunio moko. kaicri ni nič pr.'dcjnno. Iste tožbe so radi krom- , pl*ja. Prav cese^en križ je z n:e-so-r.i in so mcsnrji že pred par tedni izjavili, da je lahko mojjoče, da za prihodu-e praznike mesa sploh ne lio ek>->iri, ker primanjkuje kiavne živine. Dancs sa mr»cnja, da se bo irnvda dalo poniani^anju mesa odpon-oči s tem, da se lo klalo s?.ir.o po dvakrj.t ■i:.i teceji, O5ta!e ehii pa, c!a bi se na-ku{;cvalo po 'Jcže'.i kiavne živine. Opt'iiiisti med njimi ćelo menijo, c!a cene inc:u od sedanje visine naprej, ne hc-Jo več p(^-!:oči c, vsaj ne cli-tutno, scvcc'.a pa tuCi ni prav nič upania, da bi se te cene sedaj ali na v doglednem času količkai zni?a!e. Pri \'sem je še k'avna živina dancs 2e lovprečiio zclo stara. — Kmet. ki iVi'.ra seveda istorrko vse zelo draro plaćati, je v isti nieri pedraži! tuđi vse poljske pridelke. Tako velja se-jaj liter fi/ola 55 do 60 v in jajce po-vprečno 12 v, liter bučnega oija 2 K 10 v, vse torej po dva cio uikrat več kakor lani ob tem času. — Ravno :ria je z vsemi ostalim! stvanni po tr^ovlnah. Kilogram svinjske masti vtl.a zc 3 K 60 v in majiina, šc ne prckajena šunka, tc/.ka dva in pol kilograma vc!ja čez — 8 Kl Kdor je danes v srečni posesti velike^a vrla, ta bo vsaj shajnl.
ULcsii ruski vletaild. Iz tabori-sča vojnih vjetnikov v Feldbadiu na Srednjem Štajerskcm so pred neka-tcriini dnevi ušli 4 vjeti Rusi. Dne 19, marca so jih videli v va?i I^aKiče pri Cmareku. -Viožje imajo rusko vo]a-Ško unifornio.
Drobsie novice s Šta'erske^a« Požar. Na Jnžefovo zvečer je tz-bruhnil vsled neprevidnosti domači-nev o^enj pri posestnici Jeri Fider-še!< v Račah, ki je unicil njej in so-sedu Pnumanu vsa poslopia; povrh je zgorelo gospodarsko poslopje župana Rečnika. Vse škode je okoli 40 tisoč kron. — Iz O r m o ž a. Pri Rajhu v Veličanah se je užgala 85 let sfaremu slepcu Fekonji pri peči oble-ka. Dobil je take opekline, da je vsled njih umri. — 2 i v i n s k e cene v G r a d c u so na tedensketri sejrrui v sredo nategfnile za 16—20 1< pri stotu žive teže. Se im je bil delo-ma vsled tega, ker je bil zaradi praznika preložen, slabo obiskan. — Ranjen je bil na severnem boiišču Anton Mesarič. finančni asistent v Mariboru. — Iz Vurberga pri P t u j u se uradno poroča še o vedno novih slučaiih pecaste vrooice. Po zadniem poročilu je ena os^bn umrla.
Družba sv. Cfrifa in Metoda je prerela od Cir!l - Mstodove podružnice vr Beijaku dar 5 K s sledecimi vrsficairi: Ob Karavankah zaneže-nih — žive še duše nezlomljenih — tam v tužnem Korotanu ... — Spet v katakombah so se zbrali. — ko Jercc g:od so praznovali — pred sr-dom, jezo skriti... — V nnročje bla-.eo, naša mati — usnjarhvO se ti poslati — tu zbranih jrostov mili dar — za domovine naš oltar ... — In da od bistre naše Drave, — dobiš še več-krat te pozdrave — podružnici pošlji položnic!
ZdravstveTTO stanje mestne ohčine ijubJ.^nske. V času od 14. do 20. marca se je rodilo 24 otrck, mrtvorojcnci so bili 3, umrlo je 29 oseb. Med umrlimi je 17 doniačinov. Umrli so: 4 osebe za Iegarjem, vsi tujci-vojaki: za jetiko 5, n:ed njimi 3 t nj ci. Na zna njen ih infekcijoznih bo-Iczr.i je bilo: 12 slučajev legarja (vsi tujci, voiaki), 1 slučaj 1 vratice (tujec) in 2 slučaja egirtovske očes-ne bolezni, oba tuica, vojaka. Izmcđ Ijnbljanskega civilne^a občinstva ni bi! ta teden naznanjen noben slučaj kake nalezljive boiezni.
Šolfki sh»ga neha biti uradna oseba, kakor hitro zapusti šoisko po-slopfe. Tako fe nzsodilo okrajno so-dišče v Trstu. Neka Amalija Grego-rutti je namrec nahujsknb. italijnn-ske otroke, naj na slavenske otroke, prihajafoče iz sole sv. Cir!!a in Metoda, mcčrjo kanme. SolsM' sliiga ]c prihitcl na cesto, da bi slovenske otroke varoval, na kar jra je Ama!i;a Cirejronitti žalila. Sodišče je to žensko obscdilo na 10 K, ker je hujskala otroke, da so metali kamenje, a jo je oprostio od obtožbe zaradi žaljenja uratjne o?ebe, ker je selski slu^a samo v šelrkcm po>Ioniu uradna ose1"a.
Tn:ci v S!fcc-!!cu. Mariborska ^5tra;'a« poroča: C. kr. okrnjno ?! Pivarstvo žfhcnir.Vo raz^laša: Po odredbi vojaske oblasti se naznnnja, da bodo vsnkemu vofaškemu transportu s rirobrodom ali z žel?zn*co do-dcllcni talci, ki bodo s svojim življenjem jamčili za varno^f rrevoza. Ti talci boclo usnirčeni: 1. alio se udig-.
69. Stev.
.S1OVENSKI NAKOD- dat; 27. iiurca  1315.
Stran 5.
?o vojni oblasti; 2. ako bodo skušali ili ti; 3. ako se karkoli dogcxli pre varu in se krivec ne more takoj najti.
Na Reki je umrla soproga ta-lOŠnjega posestnika gosp. Frana .'agodnika. Jagcdnik je Slovence.
Na Reki je bii obsojen na pet let :c2kc ječe že dvanajstkrat kaznovani han Zeball iz Kranja, in sicer zaradi sedmih tatvin.
Umri je v Zagrebu gosp. Bogdan A u s c h, lastnik boštari^ke graščine rb Savi.
Crne koze v Osjeku. V Osjeku v se pojavile crne koze. V niestu je « oolela ena. oseba, v okoliski vaši Tenje pa sedein.
Našla se je listnica z malo vsoto denarja. Kdor :o je izdubi!, na| se /s:!asi pri tvrdki f\ Meršol, Mesmi
trn-  št    18
Rozns mn.
*  Prcti ccazt:ri. Iz Brna poroča-rf>: Mestni občinski svet ]e soglasno
klenil izraziti se proti sedanji praksi cenzure.
*  Uniformirani oiroci. Policijsko ravnateljstvo v Monakovem je pre-; ovetlalo   otrokom,   nositi   vojaske
niforme, češ, da to resnobi sedanie-^a časa ni primerno.
*  Ocisiovlieni ruski oficirji. Svi-carski listi poročaja, da je rusko voj-ro ministrstvo cćslovilo znatno ste-vilo oficirjev vseh činov. Vsi ti ofi-rirji so doma iz baltiških provinc in nemske narodnosti.
*  Povzročltefi? atenfaia v Sotffi. Baseler   Naehrichten*    poročajo   iz
'lilana, da so v Sofiji    izsleJili    po~ zrcčite'ic atentata v mestni kazini. Kakor se zatrjuie, so to sami makedonski anarhisti.
*  Novo cepivo proti koleri.      Tz Ženeve poročajo:    Pariški zdravnik Vincent je dal akademiji znanosti na •\izpolago novo cepivo proti   koleri. Cepivo se vbrizga pod kožo in itna r-o 12 dneh ta učinek,   da je dotičnik ibsolutno zavarovan uroti koltri.
*  Delavsko gibanje   na    Angle-^keni, - Roitcrdamsche Courant•■< iav-'ia iz Londona:    Razsodišce je primalo kovinskim delavcem v okraju CIvđe zvišanie plač v znesku t pen-ny na nr kot vojno doklado. Delavci
o zahtevaii 2 pennvja  na  uro  kot irajno zvisanie.
*  Iz Inomosta  pcrcCajo    >Miin-Jiener Ne:iecie Naclinchten- z dne 25. marca: Trije znani tirolski politici:  deželni pesianec dr. Anton Ste-fcrelli iz   Rive.    dr. Sembenico    iz \rka in odvetnik dr. Vettori iz Rive. -i pcbegniii v Italijcda se odtegnejo vlaški dolžnosti.
*  yezreča na že!szn*ci. Tz Var-
šave se poroča, da ie v nekem vlaku,
\] je vozil v Moskvo, maštala eksp!o-;ja. Nekdo je iz neprevidn^sti vrge! !ečo vžigalico stran, a padla je tako esrečno. da se je vnel eter, ki je bil * neki posodi. Več kakor 40 potoval* ev je bilo poskedovanih, med numi
13 tezko; dva sta na potu v boinišni-
co umrla.
*  V Nemči?!   morejo bici ženske občinski   uradnlkl.     Kakor   poroča
Vossische Zeitungt. je odredila pruska vlada, da smejo tuđi ženske opravljati občinske urade. Posebno pripravne so v uradih, ki se pecalo s civilnim zakonom in v katerih pride-'■:■' v poštev čestokrat zeio de!:katne
tvari. Žena se ženi vedno raje za-■!pa.   Ta naredba   je   bila sprejeta z
plosnim zadovoljstvom.
*  Beda v Zgornji Italiji.  Prefekt / Vicenzi je imel govor, v katerem :e zahteval, naj se izdajo    radikalne odredbe, da    bo   pomagano   domov vrnivli se emigrantom, ki trpe naj-večjo bedo. Samo v provinci Vicenza je 31.000 takih osebf   ki   nimajo   ne ;:as!užka ne živeža. Vlada je dala za to provinco že 200.000 lir, a to    ne ^adostuje. Treba je tem ?judem pre->krbeti zaslužkov. Na Beneškem ?o
koro vsak dan demonstracije in ženske že plenijo, ker trpe lakoto.
*  Žetev Nemčie. Iz Monakovega poročajo:    V   nekem   znanem   članku lista „M. N. N." izvaja bivši poslanec in   odlični   poljedelec  dr. Jurij Heim: Že v sto  dnevih   smo  lahko  v  položaju  iz žetve leta 1915 delati si kruh. Prve žetve na tujih tleh bodo že lahko koncem  maja.    Naše   čete   so   tamkaj cbdelale več tisoč hektarjev zemjje in so z delom skoraj   pri  kraju.    Ce   le nekoliko    delamo    s   previdnostjo   in pazr.ostjo, ne bo Charles Richet nikdar doživel trenutka,   ko bo  nemško ljudstvo prosilo na kolenih za mir. Mi ne borno nikdar umirali glađu.
*  Krakovsko vseučiiišče. Z Du-naja peročajo: Kakor poročajo poljski iisri, so te dni zaključili na   kra-
kovskem vseučilišču zimski seme-ster, predavanja se v preteklem semestru nišo vršila. Po 514. letih se je prvič zgodilo, da se na krakovski univerzi nišo vršila predavanja. Ćelo med obleganiem Krakova s strani Švedov leta 1655. so se vršila predavanja in je bilo navzočih 630 slušatelje v; 70 slušateljev se je borilo ta-krat proti sovražniku.
•  Mesto,   kl airaa   nakaznic za krah, je Jauer v dolenji Sleziji.    Te dni je    dospelo    iz \va!denburškega okraja v Jauer nad 300 žensk, ki so navalile na ondotne proda;u.lne mo-ke in kruha.   Nekatere   izmed   teh žensk so imele ćelo   ročne vozičke, na katere so    naložile    nakupljeno moko, kruh in žito.    Pred odhodom popoidanskc^a vlakj    te nastala   na kolodvoru silna gnječa. Vsc čakalni-ce 5O bile prenapnlnjene    žensk    in moških, ki so nosili na hrbtu nakupljene zaloge moke in kruha, zavite v posteljne in namizne    prte.    •-Jauer-sches Stadtblatt? pravi, da se je   ta dan izvodio iz Jauera naimanj 100 do 120 stotov moke, ter zaht^va, da se tuđi v Jaueru brez odlaganja uvedo nakaznice za kruh.
*  Kaj, 42centimeterski možnarji,
pravijo lahko Turki, kajti oni imajo topove, katerih krcglje so skoraj se enkrat večje, kakor pa projektili sen-zacijonalnih nemskih »debelih Bert«. In Turki se lahko hvalijo, da so izumili svoje *grromo\ nike : že v Času, ko je bila Kruppova firma tako-rekoč še mala kovačnija. Ti stari turski topovi, ki so streljali kamenite krogljc kalibra 70 cm so se nahajali v dardanelskih utrdbah. Tam jih je vide! takrat pruski stotnik in poznej-ši slavni nemski vojskovodja maršal •Moltke 1. 1S36., katerega je bila pruska vojna uprava poslala kot voja-škega strokovnjaka v Carigrad. V pismu, ki ga je pisal Moltke svoji materi iz Pere. dne 13. aprila 1S36. roDisuje te ogromne turske topove tako-le: Posebno čudni so ogromni 'kemerliki-, ki streljajo kroglje iz mramora ali pa granita. Ti topovi leže v obokenili odprtinah trdnjave hres lafet na kamenitih podstavkih. Nekaiere cevi tehtajo nad 300 cen-tov ter imajo kaliber 2 čeviiev in 9 palcev (po pruski meri — 70 cm op. uredn.) tako da lahko zlezeš v nje. Ba^ejo se s 148 funti smodnika. Ogromne kamenite kroglie dosežeio onostransko obrežle in se valijo se nekaj časa po kopneni naprej. Ce "a-nene taka kreglia ladijo na vodni crti. j:otem ne vem kdo bi iiiogel zamašni luknio v premeri 3 čevljvjv.« Mesto -kenierlikovvT. ki jih je videl Moltke pred SO. leti v dardanelskih utrdbah stoje danes tam dragi strijci, ki so sicer po svojem obsegu mnogo skremnejši, toda po učinkovitosti svojih projektilov tisočkrat strašnej-ši, kakor pa njihovi pr:un k, izza Moltkejevih časov.
* Bo!?ari in Grki. Izdatna ilu-straciia velikega nasprotia, ki vlada med Bolgari \n med Grki, ^c nasled-nji člančič, ki ga je priobčil sofijski •■Echo de Bulgarie-: V velik em r.tenskem časopi>u s-AthinaiV čitamo v razpra'vi o razmerju med Grki in med Srbi: ^Srhi ne linbijo- Orkov tako, kakor Grki Srbe . Vidite, dragi tovariš, vi cd ćrugega naroda, bodi katcrikoli, ne ir:orete zahtevati, naj ima za človeStvo tako silno Ijubezen, kakor jo imate Grki. Vaši rojaki so kar obsedeni tega Čustva in sicer v taki meri, da že nedolgo tega neben tujec ni mogel prepetovati Grške, ne da bi bil s silo zadržan, posebno če je bil bo^at. Lahko bi bilo sestaviti veliko listo tujcev, ki so tako podalj-šal; svoje prebivanje v lepi (jrski in ki so morali pred odhodom v znak hvaležnesti odšteti svojim pregore-čim častilcem znatne svote. To če-sčenje bližnjikov je na Gr.Škem prava strast. Kar ima bližnjik. posebno če je to kaj več vredno, vzbuja obču-dovanje kavalirskih Grkov. Te stvari dobiti in jih priJržati, to je želja vsrkega pravega Grka. Kakih deset let je tega, kar ie pribežala v Atene dama, ki je iz Pariza odnesla več stotisoč frankov vrednih drago-cenosti. Takoj io je več kakor štiri-ćeset iiajodličnejsih prebivalcev Aten zasnubilo in so bili med njimi tuđi najvišji državni funkcijonarji. Tako goreče ne more drugih ljudi nihčc ljubiti. \* drugem članku piše »Echo de Bulgarie*: »Moderne Atene so le senca Aten v Periklejcvih časih. Atene imajo pač spomenike, a podobni nišo nikomur; imajo akademijo brez akademikov in sijajno knjižnico brez knjig. Toda Sparta je Ie mizerna pokrajina in spartanski duh je popolnoma izginil.- Take za-bavljice so gotovo dobro merilo za spoznanje nasprotja med Bolgari in med Grki. •
*  Rusi in Nemci proti slvupnemu ^ovražniku.     Neki ruski vojak piše: Zašel sem bil v gozd. Tam <eni sre-čal nekega ncmškega vojaka,    ki se je tuđi izgubil. Dogovorila sva be. da skupno poiščeva pot iz šume. Modila sva dulgo, več kilometrov, ne da bi bila nnšla pravo pot. Legla sva pod neko    drevo    —    ker se je bilo že zmračilo — da se nekoliko odpočije-va. Puško sva držala v roki, ali ni-sva imela niti ene kroglje. Ker sem bil izmučen, sem knialu    zadremal, ali prej, nego sem trdnr> zaspal, sem čul v blizini neki šum.     Skoči! sem pokonei. Nemec polei; mene je trdno spal in brezbrižno kakor dete. V tem trenotku sem /agledal   v   grmovju dve blesčeči očesi.   Teh iskrečih se oči je bilo potem vedno več. Ni bilo nikakega dvoma: bili    m)    volkovi! Vzhudil  sem  Nemca  in  ga opozoril na nevarnost. ki nan*a prcti. toda — kakor  rečeno  — oba  bva   bila  brez municije. Volkovi so v pofkrogu kazali zobe, ali nišo si upali naju napasti. Eden naivečjih se je priplazil blizu naju.      Gobec je imel odprt in iz niega mu je vise! dolg jezik. »Seđai, ali  nikoh! -   sem  si  mislil. skočil    k njemu  in  ga  prebodel  z  bajonetom. Silno je zatulil. <e zgrudil, potcin zo-pet vstal in se odvlckel    k    svojim \ olčjim tovarišem. Sedaj pa se ves trup navali na najn. Udarial t em po vol!:ovih z bajonetom    in    kopitom, kamor sem zadel. Tuđi Nemec je pošteno udarjal  z bajonetom. Slednjič so se volkovi umaknili. ali so se vedno režali na noju  iz daJiave    kakili deset korakov. Nemec mi je pokaza! svojo roko, ki je krvavela. r>bvezal sem mu  rano s svojim  žepnim  rob-cem, ali nisem odvrnil pogleda    od volkov. Tako sva prebedela vso noč. Volkovi, ki očividno nišo bili lačni, nišo več navalili na naju. Pred zoro so neopaženo izginili. Hve uri pozne-je sem s svojim nein^kim to\ arišem naše! pravo por. Moja pot je vodila na desno, njegova na levo.      Molče sva si pedala roko kakor    najboliša prijatelja. V oči so nama prišle solzc, ko sva se poslovi I a . -.
*  Nova prorokinja. Prorokova rij o koncu vojne smo   slišali  že toliko, da   so   postala   že    dolgočasna.   V -Munch.    Neucste Nachricluen ■    pa čitamo prigodbico, ki jo ptipoveduie neki nemški zdravnik o vojni proro kinji posebne vrste. Stvar je interesantna — če   je resnična.   Zdravnik pripovfduie:  V mesecu julijit. nekaj dni po sarajevskem atentatu, je prišla v mojo ordinacijo neka stara    žena. da io preišceni in ji nasvetujem pri-merno zdravijenje. To sem .storil in ji tuđi priporoc:1. da naj se pr da v ko-pališče. Žena mi je odgovorila, da se sedaj ne raovc podajati od doma, ker bo izbruhnila \*ojna.   Mora:    sem se sniejati resnosti    njene    trditve in v šali sem   jo vprašal:    >No,   ce teko dobro veste,   da bo vojna,   mi pa se pcvejte kedaj.■: j^e^no kakor prči mi ie odgovorila:  -Tuđi to vem — 3. av-sjusta.« >Dobro«. setn dejal, »če sic zadeli, lahko priđete pv) .3. avgrustu k meni in dal vam bom 100 mark.« Žena   je   mojo   poriudbo   sprejela   — in    nar    dni    po   3. avgustn    (dne-vu ubruha    vojne)    si   je prišla    po svoj smotak. Reci T»r>ram. da je n?cna resnost    napravila na me precejšen vtisk in zato som jo pri tem   posetu zopet vprašal:  - Sedaj mi na se po-veite, kdai bo konce vojne?<*     2ena mi   je   mirno in hladno odgovorila:
29. maju . Obljubil sem ji, da ji dam 200 niark. ako se nj sna napoved obistini. - - SVora] ?cm na cei dojrodek 7€ ro^abii, ko se oglasi moja znanka \2. t. ni. pri meni te me presi, da ji - - izplačam obljubljena dva stotaka. Hii sem naravno osnpljen. »Kako? Sui se ni 20. mainika iu vojne se tuđi ni konec! - ■ Res }e,- pravi žen^, ^toda bodite mirni, vojne se bo res dne 29. ntajnika končala. Jaz bi rada de-nar že sedaj, ker boru ž njim plačna svoj pogreb, ki se vrši 17. t. m. Ce ini denarja ne daste danes, ga ne born nikoii dobila.« Njene mirne hladnosti in sigurnosti sem se tako ustraši!, da sem ji brez ugovora iz-plača! ioo mark -- napol prepričan, da govori resnico. In res ie govorila resnico. Umrla je lo. t. m. in 17. so jo pokopali.
* Zagonetna pošiljatev. Pred i]e-ka; dnevi je prispelu v Benetke velika pošiljatev nemškega piva. Milanska špediciiska tvrdka Gondrani', katere lastnik je Francoz m akcijo-nar znanega protinemškega !i.vta »Secolo«, trdi, da ji je bila nošiJjatev nakazana iz Berlina z dolocbo, da jo ekspedira v Tripolis. Pošiljatev je obstojala iz cea 100 dvahektoliter-skih sodov, katerih vsebina je biia deklarirana kot monakovsko pivo. V Tripolisu naj bi bil prevzel blago oni, ki bi se izkazal z duplikatom tovor-
nega lista. Sode so prepelja!i v Be-netkah v magacine Gcndrandove tvrdke in tam se je izvršilo razkrit-je — o icatereni razpravliajo sedaj z velikim ropotom nekateri protinem-ski italijanski listi, češ, da podpira Neriičija — vstajo v Tripolitaniji. Pri spravljanju sodov v masacine je nanireč neki delavec baje slisal v enem sodu trdo klopotanjc. Mož Je takoj -slutil, da gre za nepošteno stvar', obvcbtil svojega šefa (Fran-coza!) in ko so sod razbili se je pokazalo, da se naha.ia v njem le malo piva, većino prostora pa da zavzema kositrena škatlja. Škatljo so ocprli in našli v nje] — 0 modernih pusk .s potrebnim streljivom. Seveda so na to razbili rudi se ostale sode in skoraj v vsakem se ie nahajala mala oro-zarna, tako da so nabraii končno 5 ir> pusk in veliko ;nnožino municije. Strašen nemški naklep je terej od-krit. Pu.^ke :;o bile scvcJa nrunenjene nemškemu konzulu v Tripnlis, ki bi »ih naj bil razdelil med arabske vsta-se. Na ta način bi bil pod pri homati-je v Tripclitaniji in jjoma.cral prepre-čiti, da se Italija — zaposlena v last-ni koloniji -- udeleži evropejske vojne. Reci se mora, da je ta metoda duhovito enostavna in kar je glavno: silno po ceni. Zasigurati nc\tra!nost Itali'e s 546 puškami, ta mih;el je vredna — niagacinov tvrdke Gon-drand. Najboljše pri ceii stvari pa je to. da .-o puške, ki so se bajc naha-jaie v nemSkem pivu — franeoske in da tvrdka Gnndrand ne more povc-dati imena odpošiljateijcvega, ćeš, da je prišlo nivo \z Berlina. Morcbiti, ci a pa odpošiljatelj ni imenovan. Zdi se, da ^re za iako nespretno aranžirano intrigo, ki pa se :z že v početku .svojega razvoja popolnouia ponesre-čila. Berlinski -Lckalanzeiger« na-merava dognati, da pošiljatev spl^h ni prišla iz Berlina.
* Vc*:i2 grozc*e. Zadujič zrno na tem mesiu nekoliko pojasnili,    kako se ie način vojskovanja tekom stole-tii i!h!až:l, četudi je vojna sama    na sebi oftala krvava in strašna.      Naj sveja izvajanja danes še nekoliko \z-popolnimo.      V starodavnih časih je bil niičin vcjskovLiiija zverin^-k:. Kadar bo šli Asirci, Babilonci ali Perzi na vojno, so jo vodili toliko čas2, ca so vse prebivalstvo n^padene deie-■e ali ubili ali za-u^'IH. Jc!c ??irski kralj Asnrnas;pa!  (&?4. pred Kristu-som) je spoznal, di\ je zanj bolje, če kako deželo podvrže in obrani pre-bivalstvo. da inu  daje dob'ck-j, kakor da bi v^e pokončal. Od tedaj ]e poiiehalo  spi osuo   klanje   prermigan-cev, 2. vojna je biia vseeno strahovite. Če se ?e rodvrzen narod tajenju gospodstvu Ie krličkaj    zoperstavil. ga ie zadela strašna kazen. Smrt je biia se milost. Zmagovalci so prema-gancem iztaknili oči,    jim    cd?ekali roke ali noge, jih trpinčili na grozo-vite načine in tuđi je biia či^to na-vadna stvijr, da so kakega čleveka pri živem telesu iz kože cieli i:i ga potem na-aknili na kal. Pozneie se je tuđi zgodilo, da je rrringovalec    ves premagani narod odpeljal z njee:ove-s:a ozcmlja in ga nastani! kj? oružje. Tako se je zgodilo Zidom. Ti 50 bili v Babilon prepcijani in daM so tam Miieli svobodno služiti kruh in kup-čevati, so vendar smatral:,    da    so v sužnosti.      Pri nadnlnjern razvoju držav je postajala politika vse    bo!j odloči'na za ravnanje s premazanim narodom. Zdai se je postopalo z nai-večio grozovitostjo. zdai s čudovito milobo in prizanesljivcstio. Cczarje-ve vojne v Galiciji ka::ejo to naibolj. Ko je Cezar zavoj ova! mesto Uxello-duniun, je dal vseni vojakom, kar jih je viel. roke odsekati, a ko ie zavo-jeval mesto AIes:a. je >jetnike. H'o jih je 80.000, pustil pri življenju in iih samo razdelil med svoje vojake kot sužnje. Ce je Rimu bilo kaj na tein, da si pridobi prijateljstvo knke<ni naroda, je postepal  ž niim pri^ne^iji-vo, a če nm na tem nič n{ bilo.    je ravnal zverinsko. Cezar je priVeson-tiju premasral Ariovista    in Švede in nje&ovi koni.,    ki so zasledovali be-žeče nasprot.. so pobili ne samo so-vrazne vojake, ne^o   tuđi    žeue   in olrcke.     Najstrr.snejšc   so   Mongcli uresničevali svoje načelo, da je treba sovražnika uničiti. Ko je I^žingis-Kan kralja Tanfeutskega na zamrzlem jezeru Kokonov preniagal, je dal poklati vso sovražnikovo annado, 5C0 tisoč  moz.  Tuđi  Wallenstein  je  še strašno divjal. Stal je na stališču, da morajo   njegovo   armado   živiti   in plačevati tišti kraji.    kjer se ra\mo armada nahaja. To se pravi: armada je ropala in plenila, kar je mogla in opustošila ic ceie dežele. Seveda so vojaki tuđi ubijaii mirne prebivalce, klali    otroke in onečaščali    ženske. Takrat je sploh veljalo načelo: če se mrjeno mesto takoj ne vda, zapade
pl^njenju in se potem užge. Kaka zvcrin:-ko krvoprelitje se je pri takih nrilikah zgodilo, 5i je lahko misliti. Takrat so bili kristjani ravnocako divji in strasni, kakor pogani, in ka-tcJičan ni bil prav nič boliši, kakor protestant. V 17. toletju je švedski kralj Gustav Adclf uveljavii boli člo-vekoljuben način vcjevarna. Zavzel je staiišče. da le vojaško delo plemenit poklič in c!a se mera tuđi v vojni delati pravično in ::c z \ ečjo g:rozo-vilostjo, kakor ie ncizogibno potrebno. Seveda se je to načelo Ie iako prčasi uveliavilo in Švedi sami so pri svojem vpadu na Brandenburško uganjali strasne grozovitosti.
BrzoiBsna ponosila.
Nadvojvoda ,Jos?p Franc.
Dunai, 27. marca, i Kov. u rad.) : Armee - N'erordnun^sblatt^ poroča: Ce^nr je irnenoval nadvojvodo Josipa Frana za praporščaka v huzar-skem polku st. 7.
General Bruuerman na dopustu.
Dišna?, 27. marca. (Kor. u rad.) Cesar je rdredil. da se dovoli gene-ra!.i kavalerije. Kudolfu vitezu Bru-dermanu, na njegovo prošnjo dopust iz zdravstvenih ozirov.
Poresrečcn vod morski čoln.
London, 2o. marca. CKor. urad.) Iz Mondlula poročajo preko Nev Vorka: Ameriški podmorski čoln F 4 . se je pri strelnih vajah spustit pod vodo in ni več prišel na površino. Prciskava je dognala, da se naho-ja čoln v veliki globini. Vsi pnsknsi, da bi ga resili, so se rjonesrečili. Bati se je, da se ie posadka, ki šceje 22 me?, zadušila.
PotopJJeiia isdja.
London. 25. marca. (Kor. urad.^ Reuterjev biro javlja: Neki nemški podmorski čcln je potopi! !adio »Del-miro rta vožnji v Boulos?T-e. Posadka ie dobila 10 minut Časa, da ie zapustila ladio, rer se je izkrcala na Wightu.
rraneosk; leizlcl nad Metzom-
Mefz, 26. marca. t'Kor. nrad.) Uradno razgiašajo: Danes opoldne 5e ie pojavilo nad Metzom več so-vražnih Ictalcev, ki so vrgli več bomb na južni del mesta. a so bili prepodeTi; z artiljerijskim osnjeni. Trije vojaki so bi!; smrrno kadeti. Matenjalr.e škode letalci nišo po-vzročili.
jfol^ncteki korak.
flasg, 26. marca. (Kor. urad.) Poluradno javljajo, on je ho!andska vlada nare Čila svojemu poslaniku v Berclinu. naj zahieva od nemske vlade pojasnila radi obsfreljevanja hc-landske trgovske ladie »Zevenbcr-£cn« to nekem ntmškern zrakoplovu ter predlaga, na; se uvede uradna preiskava.
Nemški zrakorlov  nad  Motisconom.
Psriz, 26. marca. (Kor. urad.) ^Teirips^ poroča:Bomba, ki jo je vrsta neka nernska zračna ladja na Pont a Mcusson.je uovzročila veliko škodo V cerkvi sv. Lovrenca so popokaic vse sipe. Tuđi zidovje io trpelo. Rn-nien ni bil nihče.
Zaolenjene švedske ladje.
London, 26. marca. (Kor. urad.) Remerjev urad javlja: Carinske oblasti so zaplenile švedska parnika :>Vera« in ->Jeanne^, ki sta prispela v Glasgovv, natovorjena z rižem. Baje sta ta parnika prevzela tovor od neke nemske ladie v Vigu.
Proti Svcn Medinu.
Loindcn, 25. marca. (Ker. urad.) Predsedstvo kra-jevske geografske družbe je izčrtalo Sven Hedina iz imenika čDstnih članov r. utemeijit-vijo, da se Ie postavi! na stran kraljevih sovraznikov.
Poštne po3?!]atve iz Amerike.
Lenćon, 26. marca. 0<or. urnd.) Reuterjev urad poroča iz Washing-tona: Ker so pripravljali Nemci v Amcriki akcijo, ča bi pošiljali v Nem-čijo živila v peštnih zavoiih, je generalni upravnik poste izda! svarilo, ker bi bili ti zavoji iznostavljeni za-plembi s strani zaveznikov.
Štedite z rnoko, žitom
in z živili ter ne tratite
kruha!
r>e glasi dobrohoten opomin, ki si ^a sami vrečkrat pokličemo v spomin, Ker vemo. da Dri mirnem obtoku krvi
lahko pametno delamo, mislimo in preudariamo. Tuđi pomanjkanje spanca, migrena, mrzle noge, glavo bol in oslabelost srca so samo po-sledice valovanja krvi na tište dele telesa ali od njih. Hladeče, osvežujo-
I če, pomirjajoče vtretie s Fellerjevim I rastiinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsafluid^, hitro provzroči enakoineren obtok krvi, nam pomiri razburjene živce, odstrani migreno in ulavobol ter iz revmatizma, pro-
tina in nevralgije izvirajnče bolsči-ne in je izboren za izpiranje ob osla-belcsti oči, ali migljanju pred oemi, nam pripravi mirno spanje in čisto glavo. 12 steklenic »Elsailuida«, ki je tuđi v mnoeo drugih slučajih po-
treben kct doinače zdravilo, stane franko samo 6 kron, ed'no pristen od lekarnana E. V. Feller, Stubica, EI-satrs st. 238 (Hrvatsko).
reose ----------
Stran 6.
„SLOVENSKI NAKOD*   dne 27. marca  t915.
69. Stev.
Gospodarstvo.
Sferopljcnje in žvepljaiije vinogradov.
Ker se še vedno sliši ta manje kmetov-vinogradnikov, da nimajo dovolj potrebne galice, tako, da ne bodo mogli škropiti svojih vinogradov, sporočam sledeče:
Razmeroma je dežela Kranjska z galico v Avstriji najbolje preskrb-Ijtna in vsak. kdor se je za to brigal, je od kmetijske družbe dobil vsaj toliko galice, kolikor jo rabi za najhtij-šo s;Io.
Dalje je kmetijska družba pre-skrbela perocid, ki mu mnogi, ker je nekaj novega. še ne zaupajo. pa gotovo po krivici, kajti najboljši av-striiski strckovnjaki so prepričani o njegovem popolnem učinku.
Končno nam ostane še eno, pri nas (tuđi od pcdpisanega) že izkuše-no sredstvo, »tena\« (beri: tenaks). Tenaks je modrikast prašek, ki obstoii iz zmlete galice, sode in žveplenokisle gline.
Zadnja je primešana zaradi tega, đa galica na listu bofj drži, soda pa • namesto apna. Raba tenaksa je zelo priprosta. Za 100 i vode se odtehta 1 in pol kg do 2 kg tega praška, se vrže v vodo in se ž njo dobro pre-meša. Prašek se bitro raztopi in škronilna zmes je  pripravljena.
Pripravlja se jo torej jako hitro, snroti. če je treba, lahko za vsako škropilnico posebej. V tem slučaju se vzame za vsako škropilnico 15 do 20 g (2 deke) tenaksa.
Tenaks se dobiva v vrečah po 5, 25 in 50 kg. V vrečah po 25 in 50 kg stane   na   Dunaju l?0 K za 100 kg. Vožnja ne stane veliko, ker je za polovico znižana.      »Tenax« se dobiva pri tvrdki: Dr. O. lieiner ča Ko., che- j misches Laboratorium,    VVien,    VL, | Mollardgasse 69.                                 j
Priporočamo  tištim  vinegradni- . kom. ki še nimajo ali ne dobe potreb- \ re galice ali perocid, dn se takoj pre-f-krbijo s tenaksom.    kaiti tuđi tega sredstva bo kmalii zmanjkalo.
Svetuiem tuđi trgovcem na de-želi, da si nabavilo tenaks. ker bodo s tem zlasti manjšim vinogradnikom i ki so vajeni kupovati galico po kilo- ! grarrrli- v prodajalncih zelo vstresli. j Dalje opozarjam    vinogradnike, j da oddaia c. kr. kmetijska družba v ■ Ljubljani iako fino. bo'onjsko žveplo. Preskrbite si tedaj tuđi tega,
Kakor    galico (perocid, tenaks) in žveplo, tako si pa je treba nabaviti tuđi potrebne škropilnice in žve- ; plaJnike že sedaj, ker se jih pozneie : ne bo dobilo. Opozarjam na to vinogradnike še posebej.                           •
Kot najboljše izkušene škropil-nice »Avstrija« stanejo sedai po zni-žani, tvorniški ceni z zabojčkom vred na Duna.Ui, 35 K 66 v, ročni 10 K 20 v, nahrbtni od 26 K 90 v do 31 K 70 v. Kdor želi strojev kai naročiti, zglasi naj se takoi   pri   podpisanem. ,
B. Skalicky,                    j
c. kr. vinarski   nadzornik v Novem mestu.                           i
Umrli so v Uubliani:
Dne 21. marca: Egidij B;zovičar, ključavničar, 31 let, Spodnja Siska št. 54.                                                         :
Dne 22. marca: Viktor Miholič, kavarnarjev sin, 2 leti in pol, Stre-Jiška ulica 15.                                          I
Dne 23. marca:    Sestra Kasilda Suligoj- usmiljenka, 32 let, Radecke- . ga cesta 9.                                                -
Dne 24. marca: Matevž Alič, de-lavec - hiralec, 70 let, Radeckega cesta 9.                                                     i \
V d e ž e In i b ol n i ci:            *
Dne 20. marca: Viktor Sernjak, j sin    delavca v tobačni    tovarni, 11 j I mesecev.
Dne 21. marca: Franc Potočnik, sprevodnik Južne železnice, 36 let. -— Janez Jerše, dninar, 47 let.             § i
—————————._________________,_________—____________   i
Današnji list obsega 12 stranu
------------------------.-------------------------------------------3.  ;
Izdajatc!i in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lasinina in tisk »Narodne tlskarne«.
Velika svota denarja
se zamore oaključiti -sakomur,  ki po-     I
stane naš naročnik. — Brezplačna po-     I
jasnila pošilja:               545     I
Srečkovno zastopstro 1. Lfnbllaiv   I
Meteoroložlčno DorocIIo.
tl.1aa nad norjem 306*2             Srcdui! zrafnl tltk 73« ■■       I
_; i	Čas opno vanja	Stanje barometra ? mm	n	VetiovI	Nebo
26. 9* 29.	2. pop. 9. ZV. 7. z).	725 8 728jO 7257	126 76 32	sr. jjzah. p.m. zah. brezvetr.	pol oblač. oblaćoo dež
Srednja včerajšna   temperatura   77°, norm. 5 6,   Padavina v 24 urah   mm   1*$. '
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskre-nega sočutja, kakor darovateljem vencev, ra Stevilno časteče sprem-stvo na zadnji poti bhgopokojne Ijublienesoproge O2iroma nepozabne I predobre mamice, sestre, ttte, sva-kinje, gospe
Marile Kosmrl rol. Kos
naj   blagovolijo   sprejeti   vsi    na5r» I najsrčneišo zahvalo.                   788 I
VRHNiKA, dne 24   marca 1915    I
talaleči ostali.
Hnplm dobro ohraajeao
silio za m
novoga sistema.       tsa
PonuH1 e     na      Karei      -_£»V3&,
St-iritrg pri Bakekn.
Zdravf moćan -_-_-fi -P"^ ^l     _P^ BAT
poštenih    statšev.    star    15    let,    teli mesta kol ndenec v trgovini z me«
šaoim  blagom,  lsii je dovr^il  II. gimna-Z"o. —  Cenjene   ponudhe   na   u^rarn,
»Slov.  Naroda«   pod   „deiok 787".
Gli ver pisaini stroji
dokler bo kaj zaloge
po čudovito nizkih cenah, popolnoma novi in nerabljent, dobl'eni naraviiost iz tvornice v Chic^gu. Model V K 475-—f  model VI
E 525*— proti gotovemu denarja. — K;e pove upravm?tvo i>Slov. Naroda«.            789
I Varufte se            /^>
oonaredh, ^^^M-kiniso.FLORIAN4 inzdravju ne koristijo!
Kdor ttljfBf Zabl taiav: Dane«  vege!   fc,
Jutri  bo  »dravl
Naslov za oaročlla: „FLORlATf" Ljubljana. Postav no varovano.
I                       Kupi se
dobno obranjen enovprežen
voz s streho.
Ponudbe naj se pošljejo pod: MF_ D. 10I5 792" na upravništvo »Slow n-Skega Naroda«.                                    793
Iftćem službo Hot         792
skladiščnik.
Na>to^im  lahko takoj.  Voj.^čine pro t. Na-lov   pove   urra~n.    »S!ov   Naroda«
Zlata vei^ižlca
na obroke!
; ^^#§L^»   »nesciao i? 4- . Prve vrst© » _?^j| e  srebrna era s '-i srebrn mi po-
V  ^•^•^ jg   vse   strani.    Kdor   bi rtd   etno t^     r     ff»   i        !<upt!, naj pi-^e takoi.
R LECniTEH. za!o?a rlelalao
2f ca?a (Lundenburg)   233.
"*            -' r-——Ji_7pi-nii~7    L__Z__I '   _Z_Z_!IiT^-iIbmmIVI^l^mJIjI
Zzmina ponudba.
C   J^r    državni   peć u radnik,   50 let   siđr    5e   želi   sejiamfi v   ^v^Mj ysri?Ls j gospodično   ne   nad 25 let \ Staro                                             776
Ccn'cns panitdbs 5 sli^o. %ate>-a Se vrne. a\o nt ugrzdro :e t agrivoi/'ro nastaviti na itoravn. f,$iov. A'aroda'* pod ..?aj 5C-1 še dcbitij7?6'.
L———_—-«—m__i_■____>__. L____ul '"*J^!T^ri--*' iT-i-^-i* -r.^,-^
Vabilo
k
Poscj.iĐfts za Slerf trg. Lož io sosođsivo. j
koji se bo vršil                        j
dz?o 1!. aprila 1S15. popodne | ob X ori, v sađraž..! plsaral. :
SrORED:
1   Potrjenje b'lance za leto  1914.
2.   Razdehtev č stejja dobička.
3.   Vohtev Dačelstva.                       735 4        „       naizo'stva.
5. Skiepanje o premembi pravil. 6   Raznoterosti
Popravila inpreobleke ::  točno in ceno.  ::
Popravila inpreobleke ::  točno in ceno.  ::
Naiceneiše
dežnik©
in solnčnike
domaćega   izdelka   pnporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4.
V  bolesti  fn   žalosti   đrhteCega   srca  javljamo vsem  sorođnTkom, prijateljem in znancem potrjeno prebridko vest, da je naš   iskreno ljubljeni in nepozabni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod
Fran Bnrnlk
enoletni prostovoljec v c in kr. p. p. St. 102 in stud. techn.,
izdihnil svoje mlado življenje v 21. letu daleč od goreče ljubljene domovine v ujetntStvu v Vranji v Srbiji. Podlegel ie teŽKi bolezni, ki je po budem trpljenju uničila na§ up in naSemu Ijubljencu — žal — pre-zgodaj končala zemeljsko pot.                                                           772
Bodi mu pokoj sladak v daljni znmlji!
Svete ma§e zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Barbare.
V  IDRIJI, dne 20. marca 1915. '
ialnjoča ređoTioa Barnikova.
Dva konja
crna,  stara  po  4   leta,   17  pesti   visoka,
krotka, ata na prodaj.                   795
I:v<   se pn Krizmanu, Lanfšče p. Skoilj-ca.
Pređa se đob:o olsranfea Radeckega   cesta   žž.  2
9riw- ..PUCH" fnrna ko!esa in Iiacer mtjd. S913 .,T3nPSDC'S
...                          .,HAPAX" in druge  prcizkušena inamke od kroa 90'" nanrei*
pneviaatiKe,   prostotećna    pesti,   zvonci,   svetiljke,   verige,    pcrfaii,   sedla,   torbe    itd.f "itd"
77^'           —^zz      po čudovito nizkifi cesiah«------ --^u____■.■■:
Popravib, emajlir. in poniklanje najboljSe izvršitve. Katalogi gratis m franko. SIov. dopisovanje.
fi. \hhhzrqf tvorniška zaloga vodnih koles m iivalaih slrolev
Dunaj SI,,   Untere Đonaustrasse   23 IN.   Firma   u = tanov!jena  leta 13SS
Priporoča se medna trgov.na              ]
i
Ia knkovosti možko in damsko parilo, razni gorki predmeti | za VO^alie, liajra.dernejše blaže, Inirasfs ©tlsks, pletene | JOpfce,   razni   aaMSi   in pf;trebgaine   za   gl?H]e.    TJiosUl klo«   i
-  baki in čepića itd.----------_____^ I
J^F"    ^se po  pršznano najfiižj.h cesish,    "?£^ !
________________________________________    .                                                                                                                                                                                                                                                        rt
3Iothii salon
Sli. Sefiej~Strna5
priporoča cenjenim damam                 W!4
; sUnnmhe Ie najfinejše izcrsbe. :
V
Zafnt klvhuki redno na vazpolago.
Ljubljana, Prešernova uhca. Palača Jlestne hranilmce.
P 4531.                                                                                                                          753
Ustanova za vojaške sirote.
Pri   mestnem   ma-n^tratu   ie   za   tetroče   leto   oddati   *3sip   S^Il^Sovu
ustanovo za volas.se sirote v znesku 90 kroza.
Prav co co te ustanove ima reven otrok \oJ3ske^a rodu, ki je brez očeta, naj boie zakonski ali nezakonski, mo-kega al» ženske^a spola.
Voia^kega rodu so Ie t?ki nro-i!ci m nrosiike, katerih oče si je bil izbral voja-ki stan za svoj Ž-Vijeaski pokliCj nmajo pa do te ustanove pravice take sirote, katerih oče je vojake služii Ie vsied postavn^ vojaške dolžnosti.
Prožnjam, kat- re je vladati pri vloinem zapismllU, mestnega magistrata (srednja niša   II. nad-tropj^) najka^neje                                                   °
đo všfetega 20. aprila 19li,
je priložiti   rojstni in krstni   list in,  če iz   niega ni razvidno,   da je bil  oče po pokliču vojaškega stanu,  tuđi Še posebej  dokaz o tem.
dne 24. marca 1915.
Cd 29. marca do 4. aprila
velikonočna oka%qska prodaja
po globoko  znižanih  cenah
in sicer
'   ženske in  moške  obleke, kape, klobnki Ud.
Ljubljansko preje Angleško
skladišče oblek 0. Bernaiocič,
Ljubljana, 31estni trg 5—6.
69. štev.
»SLOVENSKI NAROD*, dne 27. marca  1915.
Stran 7.
Pogled na Ogrsfto.
V zadnjem sesitku »Vede« je dr. Bogumil Vošnjak priobČil zanimivo cccno o novi madžarski knjigi o na-rodncstnlh raznerah na Ogrskem. Iz njegovih navedb razvidimo, kako se preminja razmerje narodnosti na Ogrskem. V letu 1720. je bilo na Ogrskein z Erdeljem (Sedmogra-skim) vred 45°c prebivalstva mad-
Ižarske narodnosti in 55fć prebivalstva nemađžarske narodnosti. Leta 1757. je bilo Mađžarov samo 29rc% Nemadžarov pa 71 rć. Od tedaj nara-šča število madžarskega prebivalstva. V Icrih ].550.-1860. je bilo AAAc/c madžarskih io 55'6/£ ne-madžarskih prebivalcev, v letih 1880.—1890. je bilo že 48*5% prebi-valstva madžarskega in Ie še 51*5^ nemadžarskega leta 1910. pa je bilo že 53*1 c/c madžarskega in 4fr5ro ne-madžarskega prebivalstva. Tega na-raščanja madžarskega in nazadovanja nemadžarskega prebivalstva pa ni morda pripisovati temu, da se madžarski živelj naravnim potom množi. Madžarski element se je po-rincžil. ker se je pomadžarilo mest-no prebivalstvo, namreč nemški Zid-]e, pravi Nemci in pripadniki drugih narodnosti.
Že te številke pričajo jasno, da ogrska dežela ni madžarska dežela, na di »magvar orszag« v polnem po-menu tega izraza, ampak nacijonal-no mešana država. Kdor se spornima govorov, ki so jih imeli od novega leta sem ogrski rr.inistrski predsednik grof Tisza, potem grof Apponyi in drugi merodajni inožje. kdor se spominia. kako so poudarjali. da je Ogr-ska tisoc let samostojna madžarska država, vedno parlamentarno vlada-na in kako so na to odgovarjali dunavski listi, ta bo ume!, da želimo tuđi sirše kroge slovenskega občinstva nekoliko bližje seznaniti    z   Ogrsko,
Izlasri ker igra zdaj ogrska vlada prvo vlogo v monarhiji in je vsled vojne težišce ćele monarhije preme-t-ćeno vsaj začasno v Budimpešte
Z meceni v roki so Madžari nekako 1. S96. zavoje val i današnjo Ogrsko in pogazili tako frankovsko kulturo, kakor slovansko kulturo v nek-cianji Panoniji in v severnih slovaških delih Ogrske, ki so prej pripada-)č veliki Moravski. Poskusi Madža-
Irov prodreti še dalje proti zapadu, so trajali kakšh sto iet, a bO bili odbiti in , Madžari so se morali ustanoviti na \ Ogrskem. Kralj Štetan II. je uvedel ; kristijanstvo in je bil od papeža Si!- i vestra II. priznan kot . kralj in se je ) cal 1. 1001. kronati.
Kralj Štetan je Ogrsko organizi- j ral po komitatih in sicer po načelih i fevdalizma.    Plemstvo   in   duhovni-stvo je bilo pod kralem gospodar v j -!cže!i.    Vsak plemić je    bil   majhen j kralj. Leta 1102.. ko je stara hrvatska dinastija   izumrla,    so    hrvatski -tanovi izvolili ogrskega kralja Ko-omana    za    hrvatskega    kralja.    A Hrvatska je prostovoljno    stopila   v zvezo z Ogrsko in   kot njen   ravno- \ '■»ravni član.   Poleg madžarskih  ple- \ rničev so pa ostali na   oblasti    tuđi j ilemiči različnih   drugih    narodnosti ; i prav zaradi tega je obveljala latin- • Čina kot uradni jezik in tuđi kot ob- : -evalni jezik vladajočih stanov. Sta- i ::ovi  (plemstvo in duhovščina) nišo i i!i vsi madžarsko - narodni in ker i •e bila tuđi večina prebivalstva ne- ! 'nadžarske narodnosti, je pač popol- j *ic;ma nepravično, če   se daje    stari j ^crski    državi    madžarski     narodni ! načai.                                                !
Ko je kraljevski rod Arpadov iz- ! umri. je Ogrska volila za   kralje ne j morda kake Madžare,  ampak   tujce j •zvoljen je bil češki krali Vaclav za S grskega kralia, ki je potem prepustil | rono Otonu Bavarskemu: na    kra- i evski prestol je prišel iz    Neapolja j arel Robert Anjou, ogrski kralj je j T>il tuđi Jasrellonec, poljski kralj Via- j ci.slav in kralj Matija Korvin, ki ga I pozna naša narodna pesem kot kralja j Matjaža, je bil po narodnosti Romun, j a je bil nekaj časa (1.  1890.) vladar i Moravske in nekaj Časa ćelo gospodar Dunaja. Iskal je pač zaslombe na zapadu pred tursko nevarnostjo. Na kraljevskom dvoru se je vec slova-ški govorilo, kakor madžarski.
V bitki pri Mohaču dne   28. av-?usta   1526. je padel    kralj Ludovik j II. Malo plemstvo je tedaj izvoJilo za ; kralja madžarskega    velikaša Ivana i Zapoijo,   veliko plemstvo pa je posebno   iz   ozirov   na Turke izvolilo Kabsburžana   Ferdinanda i.    Turski naval je kinalu potem podrl Ogrsko i kraljevino.    V letih 1540. in 1541. SO \ Turki zavojevali večii del Ogrske s j Komarno in Budo, oziroma Pešto in i država je bila raztrgana na tri dele. Sedmograško   je vladal Zapolja kot ropolnorra        samostojno     državo. Habsburški   kralj   je   imel severni, siovaški del v posesti, ostala Ogrska Hn ravno najbolj   madžarski deli) pa :;e postala turska provinca.    Ogrske kraljevine   ni   bilo več.   Kakor   so t
Turki razdejali   bizantinsko   cesar-
stvo, kakor so razdejali carja Simo-
na Bolgarijo, kakor so razdejali car-
j ja Dušana Srbijo,    tako so razdefcli
» in razkosali   tuđi kraljevino Ogrsko.
{         Madžari   nišo    bili   v   stana se
j uhraniti Turkov, še manj, da bi bili
i mogli    drugim    narodnostim poma-
J gati.
Med Madžari  ni bilo v tej dolgi
dobi    nikakega   duševnoga življenja
in ni iz tistih časov    nobenega   zna-
menitejšega književnega spomenika.
Med tein,   ko   je   bilo   madžarstvo
vsled turškfga   gospodstva v veliki
nevarnosti, se je na severu v slova-
ških in rutenskih pokrajinah krepko
! gojila !:ultura    in   je se dandanes v
I slovaških kraiih ohranjenih še nekaj
• staroslovanskih     spisov   in    mnogo
j staročeških knjig.
j        Cclih 146 let, to Je od 1. 1540. do
! 16S6. je trajalo tursko gospodstvo na j Ogrskem in morda je protestantsko | gibanje najvec pripomcglo, da se je j madžarska narodnost sploh ohrani-j la. V svojem plemstvu ni imela I madžarska narodnost nikake zaščite, kajti plemstvo je bilo stan zase ki mu | še mar ni bilo za narodnost, da, ki ! najveckrat še madžarskega jezika ni I znal^ Plemstvo je govorilo latinsko-| nemško in franeosko, tuđi še pozne-j je, ko so bili Turki pregnani, preletje j so bili de'oma inaJžarske, deloma i pa slovanske ali nemške narodnosti ; in mesta so bila večinoma nemška. ; Sele tekom poznejših stoletji se je i slovaško plemstvo pomadžarilo. |         Tarej: 146 let je bila Ogrska raz-
| trgana in so bili ravno Madžari pod ? turskim gospodstvom. Turke je i pregnala z Ogrske tuja, necgrska ! moč, namreč cesarska armada. V j tej armadi so služili Nemci, Cehi, j Slovaki pa tuđi Slovenci. |         Najpoprei se je turski naval raz-
( bil ob Dunaju. Cesar je Punaj zapu-j stil.   ker ni verjel,   da   bi   se mogel i uhraniti.      Branitelj    Punaia.    knez ; Starhcmberg,   je   ime! le malo   po-\ sadko, kakih 13.000 vojakov in 7000 i oboroženih mestjanov; debil ie sicer \ nekaj remoci,    toda    podlegel bi bil i prav gotovo. Ja mu ni prišel na po-j moč poljski kralj Sobieski.    Le poli-I ska armada kralja Sobieskegra je ob-I varovala Dunaj I. 1583. in Ie tej    ar-; madi gre zahvala, da se turski naval ni mn>j'el razliti dalje po zapadu. Pa i ni prišel Sobieski.    bi bili Turki za-vzeli Dunaj in danes hi bili potomci ponosnih    rođov Starhembergov    in drugih   zanlčevani   sužnji kje doli v Maroku,   kakor   so Turki   odpeljali marsikakega    ogrskega    plemića   iz domovine kdo ve kam.
j        Leta 1686. je    cesarska   armada
; zavzela Budo in presrnala Turke. S i tem je bil osvobojen velik de! Ogr-i ske. Kako so ogrski stanovi znali to ! pomoć ceniti. priča dejstvo. da so žc naslednje leto priznali svojemu osvo-bcditelju cesarju oziroma habsburški rodovini dedno pravico na ogrsko krono. Z bitko pri Zenti je zopet cesarska armada osvcbodi'a še ostali ćel Ogrske in z mirom, sklonjenim v Karlovcih 1. 1699. ustvarila južno me-io deželi. Tuđi Erdel'a (Scdmogra-ške) nišo pridobili ogrski Madžari, amnak pridobil jo je cesar. Ta je namreč pridobil zadnjega erde'jske-ga vladarja za to, da se je odpove-dal vladanju; cesar ga je za to od-škođoval z iastnimi sredstvi in Er- ' de!i združi! z Ogrsko. L. 1718. _*e bil pridoMjen knnčnn še Banat in nastala je nova Ogrska. ne kot uspeh rnadžsrskega naroda, ampak kot , uspeh cesarske armade, čeških, ] nemskih, hrvatskih in slovenskih vojakov, nemških. čeških, hrvatskih in slovenskih davkov.                             »
Ali smejo torej Madžari trditi, da obstoii Ogrska država nepretrga-no ti>oč !et? Gotovo ne!
Tuđi to ni utemeljeno, če trde Madžari, da imajo tisoč let svojo ustavo in če svojo ustavnost primer-jajo angleški.
Stara ogrska ustava sploh ni bila v pravem pomenu besede konstitucija, ampak je bila stanovska: dež. zbor ni bil zastopnik vsega ljudstva, nego zastopnik privilegiranih stanov. Ta deželni zbor ogrski tuđi ni imel zakonodajne moči, ni ni-koli sklepal postav, ampak 1c skle-pal prošnje in nasvete. ki jih je potem kralj kakor je hotel ali popolnoma ali le deloma sankcijoniral ali pa sploh odklonil.
Kakor smo že rekli, so se v de-želnem zboru zbirali samo veliki ple-miči in prelatje ter zastopniki malih plemičev in svobodnih mest. Kmet ni imel več političnih pravic, kakor njegov vol. Ti stanovi tuđi potem, ko je cesarska armada ustvarila novo Ogrsko, nišo bili madžarski, nego samo ogrski in to do prve polovice 19. stoletja. Med ogrskimi magnati so sedeli tuđi češki plemiči, Lobkovici. Schwarzenbergi, Sternbergi, Har-rachi in drugi: sedeli so tuđi pleme-nitaši iz nemških ćcžel, kakor Starhen^bergi, Trauttmansdorffi in drugi in bili so med   niimi   tuđi ple-
menitaši iz slovenskih dežel, kakor Auerspergi, Herbersteini in Lam-bergi.                                                  i
Ogrska mesta so bila tako nemška, da je bilo treba še v 17. sioletju izdati posebne postave, da smejo tuđi Mad/ari v ogrskih mestih kupovati hise in zemljišča.
V dež. zboru se je govorilo samo latinsko, uradni jezik je bil pov-sod latinski in nikoniur ni prišlo na misel, da bi bi! smatral Ogrsko za madžarsko državo, noben človek ie ni imel za magvar orszag in vsak le za Hungarijo. Postavno se je dežela imenovala inclvtum regnuni Hun-gariae.
Lokalna uprava v komitatih in v svobodnih mestih je bila rnzlična j po narodnosti. V madžarskih okra-j jih so vladali madžarski plemiči, v ; slovaških komitatih slovaški, erdelj-! ski Saksi so imeli svojo avtonomiio, ; svobodna mesta so imela nemško | upravo, hrvatska granica je imela j cesarsko vojaško upravo, Hrvatsko j pa so upravljali bani in stanovi, ki so uradovali latinski.
Ogrska   je   imela samo dva sa-
mosrojna centralna    urada,    najvišje
! sod'sCe in najvisio    finančno upravo,
! vsi drugi Ogrsko    ui>r;iviiaioči    cen-
j tralni uradi so bili    na Pnnaju    in ti
j bradi ni«;o bili ocrrj;ki. ampak cesar-
« ski in skupni.    Ogrska je bila uolgo
j časa še tesneje zvezana z Punajem,
! kakor Kranjska,    Štajerska in Koro-
| ška. ki so do cesarja Jožefa I. imele
svoj lastni    \ ojni    svQt    na  Punaju.
Ogrska ni bila    potem.    ko je cesar-
i ska armada prec:na!a Turke v habs-
\ burški državi    prav nič vec,    kakor
i vsaka   druga    kronovina,    namreč
provinca.
Madžarski jezik r.i imel v javnosti do naš^era sioietia skoro nobe-ne veljave. Znameniti in za rnadžar-i stvo veIezasTužni grof Alailath se je ; svojerra »materineea- jezika naučil \ šefe kot cdrasel človek in ga ni ni-: koli dobro obvlailal in Košut je bil žc i 16. let star, ko je znal še samo svoj j slovaški materinski jezik in nemški ? in se je sele potem naučil madžar-! skecra jezika.                 (Palie prih.)
Proti       ! kafsrem !
G'efchenberški
M in UiiiooT vrslet
Cd. W. Ve!. cr:3TJ2 in kralja Franca Jožefa I. reiJnc v rabi.
Sszija    | Psvsod rainošllia
15. 5. do 30. 0. | ravnateljstva vreicev G'eic^nberg.
y^    Z3^ta svetinja Derolin, Pariz, Rim itd. S
Najl!o!jSe kozin.   ^r     —.
iiaoza ^^^
Hr    S StrJtarjeva Dlica 7.
v4*
Dr. J. Z^ soboi^ravniik, Moravska CstTDTa. Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vas zobni prašek, ki ju fe doleo rabim sam kakor rudi moji bolniki, zato Vam z veselicm izrnžam svoje mnenie: llstnih vod in robnih praškov se nafn a veliko, toda v resnicr dobrih ie zelo malo. Holniki nai se torei poslužuieio le ono"a sredstva, o knicrem ie pre zk'.išnjo in večlcma raha izpricaia, da je v resnici dobro. In ta ie: SeydlinM.
Solidno blago. !
! Najnižjc cenc.
preje Bilina & Kasch, Ljcšijans, Ži&ovsiza aL 5.
prinorr ■ č,\     veliko    zalc^o    tkaniU     IU
glace-rokavJc,   modno  blago   za
£7(»spor!r    in    ^imi1,    raznovrstne   fsziS
parfunio« rc>č«a đe!a in r?aferi?al, kSrapfTfčre   predmete-      413
Moderna predfiskarija.
fff    v        g                      •
z eso ali veo so^ami, kclilajo
Hđ.    se   odda    za   iako]    ali
ma]ev termin           4ss
^r    IColflseeJuL*
in
S8 Sprejmeta takOl v večjo trgovino na Gurenjskem; prednost imajo sta-rej^e  z  većletno  prakso.                     777
rjorMdbe   na   unravn.    >S!->^.   Naroda« pod f.KonSorisi5^a 755".
§ Gritzneriev $wzM stroj
najfcoljši   ssSan'osti   za   rodbino   ir.  cbrt.
Krasaa   oprema,   Sahek   tek.   Ućenfe
fcrezplačno v hlšU B9T*   Veza, ^lika, krpa  nogsvice  !a  cerilo.
Edina tovarniška zaloga
LćuSsPjana, Sv. Pet^a nasip £t, 7
blizu   frančiškanskeqa    mosta,   fevo   za   vodo.
Zalitcvajta ccnll*.           Prldem tačl ca dom sorei? dogovora.
IGIeina garaneafa!
najiinejših,  trpežnih   in   nogi   najbolj   priležnih | za   d^me,    gospode    in    ofipoke. |
Viktorija Sterniša i
Jurčičcv trg 3.
Gg.    učiteljem,     učiteljicam    in   |
dr*    umdrvkom   15p'o   rocusta
Zahtevajte cenik!
O
© Uf
»1
PS
o
Zahtevajte cenik!
r^ajvecje priznanje in priljubljenost so si že pridobili
=    moji patentirani    =====           93
ker so resnično najtrajnejŠi vojni spomin ter najprimernejŠi za razno-vr tna darila. — Na mnogobrojna vpra^ania vlfudno naznanjam, da bo isti edinole pri  meni dobiti  ter   blagovolite   zahtevati  brezplaČni ceni'c.
5     za Rđečl križ.
LliO.  CERME:  juvellr in trgovec9
Ljubljana. Itfolfova ulica 3.
Pisernski papir Razglednice
umetniške,   VellkonoČne    in druge pri-poroča priznano v največji izberi
::   MARIJA TIČAR   ::
prva specijalna  trgovina  razglednic in ■          =    pisemskega papirja               —
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 26, Šelenburgova ulica 1.
I'unoro'hi: Jiajrečjo  izbiro   slammLov za dame in dektice
I a kor tuđi  hur/aio  zalofjo zalmk  klobnkov.
J/lodm saion
Stuchly - J\iqsch^Q
JLjubljana Bidovshja ulica št 3   Dvorski irg t.
Soidno b'ago.
Iscoso/cvarjc falnih kicbufov
Granano nnfe cene.
Poorauua to:ni <n vgstno
Popravila iočno m vestno
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 27. marca  1915.
69. šiev.
Vam   rlačam,   ako   moj  untčevalcc  korenin
balgara Ria Vaših kurjih očes, brađavic. 0HP5I otiščancev ne odstrani v 3 dne^i j? 3tš ^rc7 bolečin, Cenn lončka z c;a-^S&:  rarscijskim   pismom !  K    3  !ori*fci
2 50 K **emeny, Kaschau (Scs^a) ?n?os2f.
12 25 Ogrsko.                                      715
proslov, se proda pol are od Zirjreba
vifiagrsS-ss^ovoik
t vrtom, enonadstropna hi>a s 3 soSami in tremi k'etjni, T. šta^al, 4 svinjalci in 2 hleva. — Naslov pove upravni^tvo »Stov. Naroda«.                                  779
ipiii poiiiiiž
vešč gsl&oteriiskega fn gtavb-nsifa đe!a, se sprelice t&bof.
3C^rsI Jfeumann, Jgsenicc, 6x
S?refr?o sa tako!
pod ugoi-nim! pogoji. Zmožna mora biti vodstva večje tcbačne zalcge na dcže!i.                                                        759
Ponudbe pod „gla^aa  zslsga/ 7591* ^a uoravn. »S!or. Naroda«.
Hi &PM u&Ltiit
kl je dovrši!  3 ^irrnazne ev.nt  realke
p^f*   se sprejme    **5a|
v   drc^eri'i   Anton   Kane,
763
POTNIKI    778
sa Uvrstne predmoto (v&sen« arjomin-:        ske slike) se srre'rae'o povs>d.
6ebr. fipjzl Dsnaj 1L, Jonaustrasse 29.
fpvIisirAPiiii HOBBfiiiln
j        sprefine v trajno de!o
JL Oblak, gosposka ulica 5.
774
S6 !££o roSteno <n marljivo dekle sli m!a'5a vćova, Ki bi imela veselje iti na Ogrs!:o (na de3elo) k samostoječi gosoe, S'ovenk1, v traino su'bo. Zahteva se znanie vs<?h h?šn h orravkov m ne^ški ^eztk za silo. Ptsči ro dogovoru. Vo*na prosta. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.                            777
ki je stat 23 000 K in bil kurrrv 3 tedne v raN, se iz proste roke proda za  14.000 K.                                           771
Ponudbe naj   «e   vpn51?rTo do  15. 3nrl*3  t. !. rt.^   jtos-*   Ivana   StiCR9 ?
LfsM^ni,  FalvazcrieF  trg? 5f  ki
daje   tud:  zndrvna  poia ti'la
~         na obrazu ali na rokah odstrani   v   5 minutah
Dr. A. R;xa   671
adsrran;g?3lec Kotin.
Zaf.  neškodTjivo,    gotrn rsneh.    Pusica   ?a 4 K 'adrs*uie. Rir^o^sn'e stropo di?krftno.
Spt ft 5. Plx, I2&or2*orii, Eraai U, fcrfflsassi 17 L
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zbtem iclen'.i",   drocfrvj   A.   Kane  in  .,Adri\r\
^--------—-------------^—^—'-----------------------------------------------------------------    — -------■  — -
Z'i^TTfr^  !1 f-C«  aSi pa dcnar n^zaj. Zđravn'škl iikai o ;^.--t-;■ ;c^iiWt!i   u^<^ii  nem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pisern na og;« d.
Bujne9    lepe    f>r*s*l
dobite <jb rabf -ned.
Jlr     ^T    fflY2   fcr^f«^  T3   t°rci   oblastveno prefskano. ^ar. nel-kodljivo n Si«  JI.   PlAđ  r.i^in^  4đ   :-jldl  vsako starost, zaaesl|!v espeh.   Rab-
se zur.anjc    Edina krema za. prsi, ki : ^ vs!ed   ^udoviteea učinki rrodaja:o lekarnarji. d>orne parfumerije ;td-    Poizkusna pusica K 3.  velika   pusica, zz-do*tna ra asreh   K 8'--      Razpo^'li.injf strofo diskretno.             592 ;
F.GS.   £r.   A.   K!x,   1 at oratori s  9nsa|   IX.,   Bcr^asse   171.         I
X&!ogo   v   Ljab!^ax&!:  LehAro«   prt   „Zlateai   'elane",   <XrogerIff   Esao   Ia   -Ađrlja".         |
£c:žk!j ni'!.'aeJM, * 103 fcg.......    .    3   ? £0
šent aaški s^etlf, Daiicefšf, &. 1Q9 &g      •   •   .    •    „  3a— šeatjacšbi rjavl premcg i 100 lrg      ...... 2-49
dos'alf^n    T!i3»    clnrxi«
Cea© zs cei« vozove od 25CO kg eaprej se znliafo sa Z - '20 pri 1C0 kg.
Cene z^ vagone po dogodim.                                7-1
RICHTER & Ko., Ljubljana, Krakovska ni. 25.
TeSefon št. 296.                                             Telefon ši. 2S6.
POZOE kolesarji, motocykl!sti in avtomobifisti!
i ^EcflnlBo trios?ina„KHTfl"koles Dalmler, dJonđerer m Forđ nutcmcbinv
Mehanična delavnica
za  m  ¥  to  stroko spada{oča  de!a   In   popravila. Celoleten  obrat,   golidno   dalo   pri  nafolijih   ceaab.   |
KARL ČAMERNIK & Ko.,    j
L)nbl|ana, Dnaajska cesta S-12. i
Spretna ta irvežbena, bolfia
MA  ^^k ^V| ^B^  BiS  JHb   OSA 41 ^P^ 0Vk
iiĆe služba. Oiira se samo ca boljke hote'e a!i ze!o prometne sjo5tilne. Ponudbe se prosijo rn^lsti m unravn. Siov. Nar.« pod  „Milena  100.'735cfl.
x ćobro hrano in posfrežbo vrerf, i*ća gespođ.
Ponnrlhe «e prosi: požt.li prdf3a1
78, L^bSjana.                                 741
p t n ^ 5?   ^^
SiOlK
fi* >1 ^ P*' P f*
fc?2iLliI&i£H2£ kd oarne tfostiler'je
rwn t Min
Barko vije
v nrftđ■'».<> *»?c:ab;ps-
Dobiva ss pov^ož'
2?»^ Sespoaka ^Ilcs 4f -»■
Uraffst?? *f3Trel?ena, fe %Q le! obsio-ječa naistareffs !?n^|anska
RSIEUlb St3nO73f!? !l M
v     udobno«t     cpn».   občinstra    zopet      v
ii isHajGte vsi Mi
kakor
jjr.^atao -797ovsko f.^ rrssUlnfslEO osobe
T.*bf ra rs^UŠn^h slnie'j, s!««t! za Ž9?is - 9
Vestoa ia koli^or razino ^itra ^oslrei^*
zagoto^I'ena.
Pn THanjjh vDrašaniih se prosi ra ftdsfovar zns.-aks.
Selsirberfio?3 ri. 6, zrasei -ia?^ rošfe.
Sopki,  venci   r- trskov.   -n  namsi  5?   ]
i^deluie o po o&fnfi^Si cenah. Delo   ,
j   okusno vezano.  Velika  maloga krasnih   j
I                      suhin vencev.                       i
I   PripcroC:a se z odličnim •^roSf'ovanjem   |
Viktor Bajt
f
Vaslov zs brzo?an:                     I
I Viktor Bajt, cvrtličiri sslen, L;ab?taaa.   I
Dobro ohranjen           749
BSSjr* se kupš. "Tg^3 Ponudbe pod „vezlček 74S" na eprar. Slov. Nar.«
Hriliafe liii^ W
(23p ©1   fllten)
v modnih   barvah,   gladke. tuđi s   pisanimi
robovi   pof.:1;am   simo   rreprodajaiceni
proti povzetm a!: < una-sk-m re'erencam.
aLgui H.1123E8. BH5ij. Ka-Inagrgasa 01
j^nroona vma
l>e!.i in rrjpčn K -^O — do K 60'—. pristna 50% sliTOv':a ^"en^^ovsc K    140—,    pri-ten    vlaški    J^sfh    l\
vagns. Piafj Š2ajers>o.               419
P a in (i o n 11/ 5*
sa trgovlco z  mešas. Macass PB^    išče    -"1^
Valentin   Repinc y Premn,
Plača  po  dr-jrovora.                   759
(Mrbništvo graščlne v   Ribnfci,   Kran;sko,
$^r išce -^
■                , ■
756
tuđi kot sta'en, postranski zaslužek si Ialiko v^akdo rr^lužl ^e po vsakchnjem oprav;!u brez   , lnn;ce   in   rizikn    Poinsr.Ma  dn^e zs-
1% t. Stev. 534.                 719
tFeMtnS©©      6°5
gr micaste in ovi jal ke, ccpljcn^, prosto vrgojenc, za vrt :n rožnico (lonce) priznano naiboljših vrst in kakovosli v bogatt izbiri po 40 vin. ra/po?iT>3TTi    *-:cM    lefor.     ^shtevajtc    katalog.
v    trgovino    ^   mešanim    blagom.    Po-nudbe oa na-lov,
Anton Sala, Senožeče.
i^i       i                  n
11 fl ll Q l| Cl 8
i „Tovaroi u lim y LjaSijaoi".
Jrajsb oskrbms!¥a barsna 4acw v St Frianu pri Ssric ima na predaj se več sto hdđo
pođ Đa|agodse]i!m! pokoji — brez vsake volne doUade
g .     ——l,     —-             j      Trc<K?»«»<©«l.m«.S«»                    !■■■.■    ■  .,—c       . ..i     742
EL   Z'SfO^FSilSp    zavarovalni   uradnik, v Liiibijan^  IC^reienskega  cesta 16'g.
rogistrovana zadruga z omejeslm poroštvom
vabi cenjene radružnike  k
i
kl se vrSI
dne 11 aprila 1915 ob 2, uri pop, v posoj« pisarni v Ssl £cgai:u.
DNEVNI RED:
T   Poroci !o ravnateljstva.
?. Či an e revizhsktga porocils ^a 1.1913.
3   Poročuo nadzorstva.
4. Potrjenj-2 računa za 1. 1^14.
5.  Rizdelitev dobitka.
6.  Vo itev ravnateljstva in nadzorsha,
7.  Predlogi in nasveti 2adružnikov.
Cist^ bil^Ti^a d^e 31. dea^mSa^a 1S14«
i	B     ■ "                   "      "   '   I {             Aktiva              !	! *	■ ■ ■  ' V		|              Pasira		V
i 2 3 5 6 7 10	j ! Gotovina v blagajni ■ I Vloga pri post. hraniln. Rač   den. zav.: imov. . | Vređnostni papirji    .    . ' i                                              \ i Obtesti posojil    «   .   . j                                              i i Tro?ki posojil     ... i TekoČi račun strank    . i Inventar...... ■ j Pnsniilmčno pos?stv*«*» . i                                 ; i                     i	203 5 |       121^9 123874 1653.; t ;  U'ii09i 40120 537 14313 2157 129576' 1   *     j	25 81 __ 09 63 21 06 97 54 55	1 2 3 4 5 6	Zadružni delcži   .   .   . Nevzdtgnena dividenda zadr. de!..... Predplačane obr. posojil i Hranilne vloge    .   .   . Rezervni fond: splošni    . K    9570 09 posebni  .   „ 953-6^3 DobiCek v 1. 1914    •   . ! i                    i	i       25938( 2737 1832 U55141 104926 61S6, 12967^31 1                 i i          !	08 30 40 42 36 i 55    i 1
RavnaieEjsivo«
Stanje denarnih vlog na knf. in tek. račun 31.dec. 1914:
::         K 72,109.515-—.          u
O. U:jr*
I>r*i^r#
Stanje den. vlog   na hran.   Knjižice 28. febr.   1915:    j
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje i. C. Mayer
Centrala u Jmaji. — KshiOTlJeu UH. — 29 fdJtižik.    hp| bliil Irj-Il. Ml3 KSt3 (I H „tokDilidjl femali").                        »slnlžki kapital in rcsjrv; »5,005.000 kron.
Preskrbovanje vteh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje 4%nmrnSt vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno upornim obre-stovanjem — Denar se lahko dviga vjak dan brez oćpnvedi. — Kupovanje in prodajanje vređziosiniH papirtev strogo v okviru uradnih kurznih poreći!. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnib napinev in roso ila nanje.                                                                                                                                 15
NajkulantneiSe izvrševanje borznlh aarodll na vseh tuzemskth tn mozemskih mestib. — Izplaćevanje ku-ponov in izžrebanje vrednostmh papnjcv — Kupovanje in prodajanj? devi2, valut in tujih novcev. — Najemod^ia varnih credaiov samoshrambe (safes> za o-jnjevarno shranlevanje vrednostnih paoirjev, i'stin, drđ^otin itd. pod lastni zaklepom stranke. — CpravilišSe c. 2ir. razr. lotarije Brezplačna revizija izžre-.- banih vTednostnih papirjev — Promese za vsa žrebmja. izrila&ila in aaitaiila e Amsrllio 2a iz Amerike.
Uttmtna In pismena pojasnila in nasvcfl • vs«h v bančno stroko   spadajočlh transakcljah vsekdar brezplačno.          »•" Jtzo^tvUc: Frcmetoa banka LifiMjana.  - Tcreloa žtcv. 41
69. Stev.
„SLOVENSKI NAROD-, dne 27   marca   1915.
Stran 9.
Ranjeni in mrtvi slovenski uojaki.
(Kratice: p. = polk; kamp. — kompanija (stotniia); r. = ranjen; m. =-mrtev; v = vjet.)
(Iz seznamka izgub št. 143 z dne 17. iuarca 1915.)
(Dalje.)
Kocančič Josip, (>7. pešp., 3. stot., r.; Kocjančie Lazar, 97. pešp.. 7. st.. r.; Kogoj Anđrej, °7. pešp., 2 stot., r.; Kogoj Peter, 97. pešp., 6. stot, r.; Kogovšek Franc, 97. pešpolka, 8. st.,
Rovte, 1883, mrtev; Kolarić Franc, 3. domobr. pešp., 12.
stot., iz Eggenberga, 1876, mrtev; Komac Anton, 97. pešp., 3. stot., r.; Komel Josip, 97. pešp., 9. stot., m.; Komunjar Vinko, 97. pešp.. 9. st., r.; Korečič Karei, 97. pešp., 6. st., r.; Koren Ivan, 97. pešp., 11. stot., r.; Korenč  Ivan, 97.  pešp,, 4. stot., r.; Kos Rudoif, 97. pešp., 9. stot., r.; Koslović Anton, 97. pešp., 12. st., r.; Kosrnač Filip, 97. pešp., 6. stot., r.; Kossar Franc, 3. dom. p.f 2, stot., r.; Kovačič Anton. 97. pešp., 1. stot., r.; Kovačič Franc,    97. pešp.,    5. stot,,
Opatje selo, 188$. mrtev; Kovačič Martin, 3. dom. p., 9. st., r.; Kovča Ivan, 97. pešp., 7. stot., r.; Kovič Josip, 97. pešp.. 1. stot, r.; Kozem Alojzii, 97. pešp., S. stot., r.; Kralj  Josip. 97.  pešp., 3.  stot.,  r.; Krapež Anton, 97. pešp., 7. stot., r.; Krapež Franc. 97. pešp., 1. stot., i\; Krapež Ivan, 97. pešp., 1. stat., r.; Krašovic  Aleksander,    97.  pešp., S.
stot., ranjen;
Kravama Andrej, 97. pešp., 6. st., r.; Kravanja Andrej, 97. peso., 3. st., r.; Kravanja Rikard, 97. pešp., 10. st. r.; Kresevič Franc, 97. Dešp., 9. st., r.; Križaj Josip.    97. pešp., 9.  stot.,  iz
Slavine, 1SS9. mrtev; Krist janjič Fran. 97. pešp., 3. st., r.; Krizman Mihael. 97. pešp., 11. stot.,
iz Ločnika. 18S0, mrtev; Kušner Ivan,    26. črnovoj. polk, iz
Celja, 1897, mrtev; Kustrin Andrej.    97. pešp.,    8. stot.,
Lokovec, 1882, mrtev;
Laharnar Ivan, 97. pešp., 2. st., r.; Lavrinčič Josip, 97. pešp., 9. st., r.; Lavrenčič Josip, 97. pešp.. 9. st., r.; Lazar Jurij, 97. pešp.,_2. stot., iz se-
žanskega okraja. 18/9. mrtev; Lazar Josip, 97. pešp., 1. stot., r.; Lazar Josip, 97. pešp.,  10. stot., r.; Leban Aloizij, 97. pešp.. 11. stot., r.; Leban Štetan, 97. pešp., 6. stot., r.; Lenarčič Rudoif, 97. pešp., I. st, r.; Lenac Josip,  17. nad. rez. polk, r.; Leskovic Jakob, 97. pešp., ranjen; Lipič Josip. 3. dom. pešp., 9. stot., iz
ljutomerskeg'a okraja. 1S75, m.; Lipičer Andrej, 97. pešr>., 7. stot., r.; Lisjak Ivan, 97. pešp., 9. stet, r.; Longar Peter. 97. psšp., r.; Lošoj Vinko. 97. pešp., 1. st.. r.; Loverčič  Franc,  97.   pešp., 5.  stot,
Ožcijan, IS91. mrtev: Lozar Martin, 97. pešp., 6. stot. r.; Lukežič Josip, 97. pešp., 2. stot., iz
Renč, 1891, mrtev; Mačinič Ivan, 97. pešp.. 8. stot., r.; Madru.šan Jakob. 97. pešp., 3. st., r.; iMa^anja Franc. 97. pešp., 5. stot., r.; Maglica Ivan, 97. pešp.. 11. stot., r.; Marinič Ivan, 97. pešp.. 1. stot, r.; Makovec    Josip.    3. dorn. pešp., iz
Ljubljane, 1SS0, mrtev; Makovec Josip, 97. pešp.. 3. stot., r.; Atalič Ernst. 97. pešp., 1. stot., Sa-
vodnja. 1S86, mrtev; MaJigoi Franc.    9/. pešp.,    7. stot.,
Libušnje, 1893. mrtev; Maljavec Josip. 97. pešp., 2. stot., r.; Mallin Josip, 97. pešp., 7. stot., r.; Mamšič Anton, 97. pešp., 1. stot., r.; Mare Ivan, 97. pešp., 7. stot., Buda-
ne, 1884, mrtev;
Marinič Franc. 97. pešp., 3. stot., r.; Marinič Rudoif, 97. pe^p., 2. stot., r.; Marmelič Anton, 97. pešp., 8. stot.,
Podgrad, 1888, mrtev: Martinčič Aloizij, 97. pešp., 3. st, r.; Maslo Jaokb, 97. pešp.. 1. stot., r.; Matič Anton, 97. pešp., polk. štab, r.; Matjačič Franc, 3. dom. p., 9. st., r.; Matkovec Konštantin, 97. pešp..  11.
stot, mrtev;
Maver Mihael, 97. pešp.. 2. stot., r.; Medved Ludvik, 97. pešp., 7. st., r.; Medvešček Josip, 97. pešp., 8. st., r.; Mejak rranc. 97. pešp., 8. stot, r.; Meze Tomaž, 97. pešp., 3. stot., r.; Mihačič Ivan, 97. pešp., 8. stot., r.; Mihalić Anton, 97. pešp., 2. stot, r.; Mihalič Ivan, 97. pešp., 11. st, r.; Milavc Anton, 97. pešp., 6. stol. Planira, 1^85, mrtev;
MI!!čić Josip, 97. pešp.. 7. st. r.; Milcst Adolf. 97. pešp., 6. .stot.. r.; Milost Štefan. 97. pešp., 1. stot.. r.; Mire Josip, 97. pešp., 6. stot., r.; M!ač Anton, 97. pešp., 1. stot.. r.; Mlakar Anton, 97. pešp., 6. stot., r.; Mlekuž Josip, 97. pešp., 3. stot., r.; Mocibol Ivan, 97. pešp., 10. stot., r.; Modic Andrej, 97. pešp., 5. stot., r.; Mohorčič Josip, 97. pešp., 1. stot, r.; Mohovič Jurij, 97. pešp., 10. st, m.; Monjac Anton. 97. pešp., 10. stot., r.; Morel Anton, 97. pešp., 1. stat., r.; JAozetič AndreL 97. resa. 7. stot, r*i i
Mozetič Ivan, 97. pešp., 6 stot., r.;
Možetič Josip, 97. pešp., 10. stot., r.; Muhic, 26. črnovoj. pešpolk, iz Cvet-
kovice, 1876, mrtev; Murko Franc, 3. dom. p. 2. stot., r.; Muznik Rudoif, 07. pešp., 11. st., r.; Nagode Karei, 97. pešp., 7. stot., rt
Zgor. Logatca. 1892. mrtev: Nemec Kristun, 97. pešp., 7. stot., r.; Viklovčič Ivan. 97. pešp., 2. stot.. r.; Novak Ivan, 07. pešp., 6. siot, Storje.
1878, mrtev;
ObeJ, 97. pešn. 7. stot., ranjen; Ogarevc Josip. .\ dom. p.. 9. st., r.; Okrok'lič Ivan, 97. pešp.. 12. stot.. r.; Orel Anton, 07. pešp., 6. stot., Skopo,
1885, mrtev;
Orel Franc, 97. pešp., 5. stot., r.; Ortar Gašper, 97. pešn., polk. št., r.; Otoničar Ivan, 97. pešp., 6. stot, r.; Ovcarič  Anton, 97. pešp., 3. st., r.; Palior Anton, 97. pešp., 3. stot, r.; Pahor Franc, 97. pešp., 9. st., m.; Pahor  Josip,  97.  pešp.,  7.  stot,   iz
Trsta, 1SS1. mrtev; PalčiČ Ivan. 97. pešp.. 3. stot., r.; Paravan Ivan. 97. pešp., 6. stot.. r.; Pauletič Ivan, 97. pešp., 3. st., r.; Pauletič Ivan. 97. pesp., 7. stot.. r.; Paulič Ivan. 07. pesp.. 1. stot.. r.; Paulovič Josip. 97. pešp., 2. stot., r.; Pavlctič Marko. 97. pešp.. 2. stot.. r.; Peletič Angel. 97. peču., 2. stot., v.: Pere Ivan, 97. pešp.. 3. stot.. r.; Pertot Ernst, 97. pešp.. 3. stot, r.; Peručič Ivan. 07. pešp.. 8. stot.. r.; Petenn Anton. 97. pesn., 7. st, 111.: Petelin Alojzii. 97. pesp., 2. stot., r.; Petrij Ciril, 97. pešp., 1. stot, r.; Pretrkcl Josip, 97. pešp., 7. sto*., r.; Pcrrovič letači], 3. dom. p., 2. st., r.; Pečovnik Pavel, 07. pccp., 5. st., m.; Piša Franc, 95. pešp., 11. 5t, vjet; Pišken Ivan. 97. rešp., 2. stor., Car-
bana, 16S9, rrrtev; Pi^Ier Jakch, 07. rešp.. 3. s;ot, r.; PiiiV Franc. 07. prsa. 7. stot.. vjet: Puek Peter. 97. pe^n.. 2. stot.. vjet; Podberšič licnrik. 97. pešp.. r.: Podgornik Alojzii, 97. peši^, r>. st, r.; Podorck Ivan, 97. nešp.. /. stot.. r.; Pf>T'ščak  A!-;rij.    97. pešp., 2. stot.,
Tomaj, 1??S, vjei;
Polsin Ivan, °7. pešp., 3. stot., iz Podgrad a, 1SS5, r.; Pontelj Don*in:k.    97. pešp.. 8. stot.,
Ajelo. 1S90, mrtev: Pororat Anton. 07. r~*P.* L stot., r.; Poronat  ^'Civ.. 07.  pesn., 4.  stot, r.; Poropat Pc:er, 07. reso., 7. stot.. r.; Poropnt  I^M^. 07. rešp., 0. stot.,  iz
Buzeta. 18^. mrtev; Posedc! BLv?, 07. pešr>.. IV stot., r.; Posega Anron. 97. pešn . 9. ^tot., r.: Potone? j Fm ne, 97. pešp.. 12. st.. r.; Po^ar Blaž. C". pešp., 6. stet, r.; Pcžar Josip. 97. pešp., 3. stot. r.; Praprotnik Franv\ 3. d. p,. 12. st, r.: Prebelic Milan, 97. pešp., 7. stot, v.; Preseli Ignacij, 97. pesp., 6. srot. m.; Presreli Jn^in. 97. pe^n , 6. stot., r.; Prekali Peter. 97. pešp.. 6. stot, r.; Prettner Leon, 07. pe>p., 9. stot., r.; Prezcl; Anton. 97. pešp., 2. stot, r.; Pribctie Stefan, 97. pc^p.. 1. stot., r.; Prinčie Josip, 97. pežv-i 6. stot., St.
FiCrijan, J88S.. mrtev; Puc    Tomaž,    26. črnovoj. pešpolk,
Možganci, 1S73, mrtev; Pueič  Anton.  97.  pe^p., 2.  stot..   iz
Trsta, 1883, mrtev;
Rak Ferdinand, 3. dom. p.. 9. stot. r.;
Rakar  Anton,   17.  pešpolka.  mrtev;'
Rakar Ivan. 97. pešp., 3. stot., iz Buzeta, 1890, mrtev:
Rališ Anton, 98. pešp.,  11. stot., v.;
Raudnič Josip, 97. pesn., 9. stot., r.:
Ravbor Ivan, 97. pesp., 10. stot, iz Velikih Repen, 1879, mrtev;
Razder Josip, 97. pešp.. 2. stot, v.;
Reic Ivan, 97. pešp., 1. stot., r.;
Remec. 97. pešp., 7. stot., ranjen;
Renar Andrej, 97. pešp.. 7. st., ni.;
Repar Ivan, 97. pe.Šo., 7. stot, r.;
Reven Ferdinand, 97. pešp., 6. stot, iz Idrije, 1883, \-jet;
Režek Franc, 97. pešp., 8. stot, r.;
Ribarič Anton. 97. pe.sp., 2. stot., r.;
T?ihtar Josip, 97. pešp,. 1. stot., r.;
Rogelia Franc, 97. pešp., 3. stot., Temnica, mrtev;
Roje Anton, 97. nešp., 2. stot., r.;
Rožanec Franc, 97. pešp., 2. stot., r.;
Ražič Josip, 97. pešp., 1. stot, r.;
Runin Ivan, 97. pešp., 8. stot., r.;
Runko Ivan, 97. pešp., 9. stot., r.;
Rupnik Jakob, 97. pešp., 5. stot., r.;
Rupnik Josip, 97. pešp., 11. stot., r.;
Rutar Josip, 97. pešp., 1. stot, r.;
Ruter Peter, 97. pešp., 3. stot. r.;
Ružič Anton. 97. pešp., 3. stot, iz Pazina, mrtcv;
Slanič Jakob, 97. pešp., 7. stot., r.;
ščurek Franc, 97. pešp., 5. st, r.;
Sederčić Valent., 97. pešp., 10. st, r.;
Sedmak Anton, 97. pešp., 1. stot., r.;
Še^ulin Anton, 97. pešp., 2. stot, Materija, 1883, mrtev;
Sesulin Anton, 97. pešp., 2. stot, r.;
SekeVsek Andrei, 97. pešp., 2. st., r.;
Sekulie Bencdikt. 97. pešp.. 2. st., r.;
Selič Jakob. 3. domobr. pe^p., 12. st., iz Št. Juria pri Celju. 1876, mrtev;
Sernolič Josip, 97. pešp., 7. stot., r.;
Senica Josip, 97. pešp., 4. stot, r.;
Senič Anton, 97. pešp., 12. stot, r.;
Senkovič Matija, 97. pešp., 1. st, r.;
Serdinšck Anton. 3. domobr. pešp., 5. stot, Št. Lovrenc, 1874, mrtev;
Sever Anton, 97. pesp., 3. stot., Sv. Kili. 1889. mrtev;
Siisrar Nikola), 97. pešp., 12. stot, iz Puiia, 1885, mrtev;
Si£oj Jcsip, 97. pešp., 1. stot, r.;
Simčič Ivan, 97. pešp., 3. stnt, r.;
Simčie Josip, 97. pešp., 10. stot., Jel-šanc. 188r\ mrtev;
Simonie Ivan, 07. pešp., 2. stot., r.;
Sineie Rudoif. 07. pešp., 10. stot. m.;
Sinijroi Emil, 07. pešp., 9. stot, r.;
Sirk Franc, 97. pešn., 5. stnt., iz goričke okoiicr.  1^2, mrtev;
(Dalje prihođajič.)
■       ■        ■■"-...       -      H-.      ■                       .                          „........^.....^1
izroti nah.edti    ■
U^nck:.jpiesen«f|jiv! PiiSioi^vmr'
•    f    1      ••   I  #S      B      5           *1
w"fc d4?jfc<u4s-WA^&-    vrač; Ina sredstvo
Ml *
1
Franc Forlan
j     _     nasilnik foxtiiW2 vdcvs
in
!                se nahaJa;             10
^Stbrozsv trg štev. 5.
Proti            9
ub*'* ?  h\ 1     i   /i
izborno delale cobro znana
^ntšseptična
Meiusine ustna in zobna voda
LJ utrdi rttesno in ortsirrnjnjo ne?Ttiei7io sapo iz ust
1 stepenica s navnt!!Ioxs 1 Urone.
[»ezeina lekarna Pilara Leuste'm
r Ivabllanf, Kc«l»eTa cesta štev. 1
poJeif Frafc J«?efftve*a juhilefnesra mostn. V tci leVarni 4«h!va}a jdraviia tuđi član! 1xi1ni5l;i'il)!a^a.in jiiž.železnice, c.kr.tobačne tovarnc   in  okr. !>©T. h\a«a\nc v Ljnbljani.
r^clnsine-^stna fn zobna vođa.
Sunjs,   HrvaSko,   22.   februarja   I9Ca
Binf. FO5D«d lelcarnar1 Pr«sim vijudno, pošijite mi ropet fn steklfnicc V7«i^e 'zborno delujoče antJseutićr-? tnelcsine-itstne zobne vode, kat^rfl ie nenroke^ljivo sredstvo zopfr zohobol, utrja dlesno in od-stranja nepn'ietno sapo iz ust Za obranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakumur kar najbolje priporočaL
Spoštovanjem ^ato Kai-rinović, kr  po.^tt meštar
idjEBMffil
:}% 0 i e"I5a i? š 12 m »h a maj
fl.UOREC
l|URl!AHfl MORIJE TFRE Zljf CFSTfl.Ji.lfi NOVI SVFT HfiSPROII KOJ7FJA   7AH
1 < Vflf tf p r vi ,^ioy c c n » k
A. KUNST
Ljubljana Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnegs iidelka za dame, gospode In oiroke fe veduo na izbero.
Vsal-Tšna  naročila  se   izvršnjejo  toćno  in
po nizki ceni. Vsc mere se shranjnjcjo in
zaznaninicj'^. — Pri zuiir-nH^i naročilih nnj
se bla^ovoli vzorec poslali.         40
fei]3 n\m nava-Jnifi đo naitmejSiU
otroških vozičkov
In navaćne cio najflnejle
^t i_
M. Paklč
v Ljubljani.
ffnnariin naro?n;htrm it
I
F i\$!M, Slila OS 21.
Ve'ika zaloga
aa, svetžllz«, zrcal, i. t. &
§osti!niška in kavarnar-ska namizna posoda
po nainižiifi   cenah.
Parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Hpi*eicspa sukna.
Poljanski nasln - OzKa ulica št. 4. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
; Mt meifie otroRe
J 72     hoćete imeti?
•   Potfm |fm dajte uživati izboljšano,  aro-
J   mntično ribje Olje iz lekarne pri zlatem
i   orlu. Vsflk otrok uživa z lahkoto to ribje
1    olje iz katerega je popolnoma odstranjen
2   zoperni duh in vonj. 1 stekienica K l'80.
i Zoper kašcij, zaslize-nost  in   prehlafenje
je v tem času za otrokc najboljše pre-izku^en in mnogostransko priporočen trpotćcv sok. — 1 stcklenica 1 krono.
Zaloga   vseh   tu-   in   inozemskih
specialitet   ter   preizkuŠenih   do-
maČib zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada".
i Meo sveže gomijeve špetialitele
Odđaj&Io se tndi zdravila za člane vseh bolničkih blagajn.
CaipoSilja se 2krat na dan na vse strani.
Phapm. Mag.
Vinko ProhfrKs
lekarna pri z\a\m orlu
Ljubljana, Jorčfčcv trg št 2.
se kupi V Ljubljani v sredini mesta i event. z vrtom m dvori5čem.            767
i
S        Ponudbe   m   upravo.   »^lov.   Na-
roda« pod „7S3 76711 do 30. 3. 1915.
absolventirija ni^i^ cimnazije, ter tečaja 23 btenograJijo in >trojepisi-.\ \ e>ća ?!ovonščine in nemščinr. teli vslopifl. ~7 kako uisarao lict prakli>;antinia ali ra vzcrofilelfics. Cc~ icrio r'»rsiidbr nas se ro.-lic:o rod šifro: „Praktiliantinja ali vzgojlteljica' 6S7" na upravn. ^Siov. Naroda«.            68/
l!lliSili&t@ uUMiMinH  «li
•         VI                       ■      •      BI
\lWmh piOGdlitiCa
5ISF* se sprejmo takof- "^|
Ponudbe pod „Takoj 760"  na  uprav. »Slovenskega Naroda«.         7t>ij
Stiri in   petletnih,   mešanih,  presajenih, bo oddajala   letos   nekaj   tisoč   kins-
tijska   pedružnica    v   Oorenjah
pri PCSiOjni.  Cena za tisoč  10 kroa
v   đrevesnici     Zavijanje    in   vožnja   se
računi   1   krono   za   tiscč   na   postajo
ali pošto v Postojno.           770
Narccila sprejema načelnik Ivan Jurca st., Gorenje št. 5.y pri Postotni.
Odpošilja se s povzetjem.
Kupimo
proti takojšnji   gotovini   nove ali  ! dobre že rabljene
stružilnike, rcvolverskc stru-žiinike, vrtalnc streje, dol-! bilne  stroje  (frasmasehi- ; nen), ekscentre in /rikcijske ! preše i. t. 9.     7;,s j
Ponudbe s  ceno in   kolikor   mogoče
natančnimi     dimenzijami     pod     „L-
4540" na Haasenstein & Vogler, d. d.
Dunaj I., Schulerstrasse 11.
najiineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne pod-* lage in mrežice — barva za lase in brado ,,Neril" po 2 in 4 E — toaletne potrebščine — Iasulje, brade in druge potrebščine za maskiranie, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Stefan Sirmoli
brivec in lasniČar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega In Starega trga). ::   Postrežba točna in vestna.   :;
Teodor Korn
(poprej Benrfk Kom)
pokrivaiec stresi in Wni vpeljalec slrelofodov, ler instalater vodovodov
LiotljaE M\mu mu if. 8.
Priporoča se  si. občinstvu  za izvrSe-vanje vsakršnih kleparskih de! ter pokrivanje  z  angleškim,  franeoskim   in tuzemskim škriljem z
asbesf-cementnim škriljem (Etarnit) patent Hafscheh
2 izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kle-narska dela v priznano solidni izvršitvi.
HiSaa in kuhinjska oprava. Posfekljena posoda.
Poprave  točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 27. marca  1915.
69. štev.
Tvrdka           7a2
F. Trdina v Ljubljani sprejme trgovskega *3 S?   ^^K ^9C ^^B   ^^l  ^£   ^B       ^^S ^^K 5L>  ^■^I^^b    ^^3 !H
------------------------------------------------------™^—■—^—*     —■—^—■—■—w™-------------1—
•••••••   Viajfimno   zavarovalna   banfca   v   Pragi.   .•.-.".
■ezDrvvf fonđi 2 6* 730.72613. - IipUćaa« odftlttišine   In   kn^italife i 129.935.204*25.
Po vefikosii drogi vzaicmai zivmrtva'nica i-'Se ćrtzve i vseskoit slovaasko-aar^dno upravo.
-----«-—---------------------------        ¥•■   pojasnila   da^u        -------■—■-------■—-----------------
GiieraSi« mWn t lidiiiii
C\gmf   pisarne ^o   v   lasrnt ban-
——^————         T-.    hid                             -
i Gsriciši enti M 12.
Spreicma zavarovanja Čiovelkega življenja po najraznovrstnejSih kombina-cijah pod  tako   ugodnimi  rogoji, ko nobctia druga zavarovalnica.
/sasti je ugodno zavarovanjr na $•• !ivetje in smrt z manj^aločimi st II                      vpfačili.
Zavaru e po^lopja in premičnine ciot; I požarnim ikodam co nainižiih cn* j S'><ode ceni takoi in naj:^u!antnt)c. I U.*iva najboljši sloves, koder poslu1 e j
Pozcr! St-reiema tuđi zavarovania I rroti vloms'\i tatvini rod z^io ugod- 1 n mi   pokoji. — Zahtevajte prospekte  j
Iz koakurzneea sklada Joiofa Cielecz, bivicja trgoFcm v Slove^igruđ^«,
prodala se bode iz proste rcke ceSa ss    še obsfojeca bS^govna ^aSoga.    ss
Natančnej>a   po;asaifa  o proda i i  dar   ptidpi^ani  upiavit^lj  konkjizut^a sklada, kateremu  se moiajo doposlati tadi tosadeTnr panuđbe.                        7ii
%    upravitcij  konk irznega »klada.
Brez konkurence!
F. L Popper čeviji
|             za gospode iu gospe o» o^gam
2             najbolj priležni. Hćni in najb^rše
i   *        ktkovosti.    Nam-odtj   samo   pri
' JULIJI STOR, Ljubljana
Prešersova ulica št. 5.
Goysserski   cevfji   2a   iarisie.   »jjfTesitcl ćevlji   za   uuo^e   in  Lawn - tcasis - CtrljL
K 12-50—16-50-
1
Ljubljana, Kolezijska ulica Št. 16
priocroča »la?ncn:u občin^tvu ^vojc bogato oprerr.l:cno vrtrarstvo, kakor tuđi okusno ::       izdelan«*   ▼fn:e!   sopke  in  traiiOTr.       ::
Da'je ima na lazpolago ::   za izposo;e?an]e   ::
ob »nrtvašSiiSi oirih drevesa^ cvetlir.o, Issilior   tugl    na]Sć-
lT!?m tu i^ ts ako vrstne iad.ke co naižlantnei bih CTCtiic in zelrnjađr. Sprejemarr. tud- narc-Či'a ^3. B2 dsirlo. Vsa naručila se izvr£irejo :: tečno jp solidno :: Br^^iarke' ?, l^«-rt4ar, 5:   \rtnart L|al»l;il!t3.   ::
, SANATORR.JM-EMONA j
-r-n^t*' «-«WJ DR FH.DERGANL-
,fj\ Sulico*   tt rttft,
ka£tr   vtlfti   r«:*{«
radi ci««t'«*rfH:» •r**i»r*    V
^^ v Ljubljani ^eh
v   svoji   iaclni ž^s^frniš
i
!^¥**r*% #* 2 *^ 4'ivOflH^
SJg©4ai© cett^S  zr----------    - -  ■  . ;
¥Si   K3 JXP TTS 3 P1?     tf3 ^ r" P-* T r^r ^ && a,, si, fe* S g fc*:    i*-« «*# -:^- 6-* I   b sj
I vuno |i!isrcwi3tf*f5i]c3^   17sr »rsl5   «ose^y«   '»sTc* fn ze:n-

V lekočffm Irtj  «e borio, v  sn^iški §   104 b obrtne^a reda, vršile
itTri/U i- / - s 11 ^     $ fft    fs JI III fs ?; 111 *4 P
<?sid 18. a^ila, Ili. |>:?ii3s, 15. G^fo^ra iss 1S, decembra,
/Vrd to k^mi.sno se pr*;.usl.j^ va.c.c:, o-ciroma pi»m3^ač'.. ki so se u-ućili v tovfiin^kr.m pod>tiu ali ;>a pri "*o>.tru, kateri n: ftiin kake zadru »e, pri katcrcj ohstoia aadroina izpr<jseva?na k.-.»nii«Ti?». L^s^n .»ročno pisane, neko-ickova.ie   prošnje   ^a   pripu  -itc^   k  pr? izku'-nji   te trrba  opremati   z  učnim  izpti-
, čevalom   ja   z   i/pri^evaii   obrtne   na-Jal-evalri«   =oie,   a-:<j   je   pro-s-lec  tako iolo
] obtekovai.
V LJUBLJANI, dne 15. iharca  19x5
Predsednik komisije :
Trst - koitcž'-iamisst - Ke"K? ^oi'lsosa-
Prihodnji ocl&odi:                      775
3>f   13,,   2J.   aprila,   1B|   7.5   15,:   22.,   29.   ma?a.
I.T I!, in !!!. razred (tadi HL razred je otravljen s kabinarni. Vožnja pc oceanu 7 dni. Najhiirejša in najzanesiiivejša zveza. =-= Parn-ki s 24300 in 32000 re^istrskih ton. =====
HOLLAND - AMERiKA LINIE,   TRST,
Muli: Jiplii. Brzfl]evn! is!o?:il-Iii
j p     ss             ^PBf.                          9                     E?____                2 s  Bj                            iL». -»-               ^                                    I"??     *   .      ?l.   SI *                      ^9

Poslovalnica 1. c. kr. avstnjske državne razredne letenje.
Sprejema vioge na kssjižice us as fešo^ račxa- M t'.5^ rjocl'/z'žeae saioratssiliitc? |Oi otrest, ođ fls^vlo^e pa^suk V!o;?e T-^oti đvcmesečn! odpoveiSi se ^i^atafojo *o 5e|«c
i
411  @:   Ssmi^fi *3& prađsla s?6šlse- i?alfii@ n vreiliE^staie I i                  i    _                   4|         a*                            &                          ?                                              '                                                                                                                    J

obrestujc hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 800.000.
43/ 0/
brez oibltka rentnesa Bavka. Ustanovljena leta 1881.
€9. Stev.
.SLOVENSKI NAROD9, dne 27. marca 1914.
Slrzn  II.
^J*         *±        •
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskama.
Mm]\9 đcnato iafrstri}?!
Siare  aoejaTtc«   se
frgnr Kn
Cjubliaiia, SdBit^ ulica.
^pecialna mehanična pletilna   Industrija !n trgovina   za po-
vrSne m spodnje jopice, moderčke,   telovnike, nogavice,   ro-
kavice,  posebne oblcke zoper trganje,   pletitni   materijal  za
stroje  itd.   na  drobno  in na debelo.
Pletilni stroj r^tent »Wiedermann« je edina in najuglednej^a pri!!ka za dober zasluSek, pouk bresplačcn, trajno delo sigurno Kcr deJnm brer agentov,   so ceno ve!iko   nižjo.
Vse gospcdinje navdušeno hvalfjo
staro renomirana domovinsko znainko (    CiiaaciiUVLgd.  Lđ|a
!;i    se    doMva   le V Originalnih   Zavidih   z varstver.o mamTco „KŽtajS&i  deĆ&O1* t'Oinesenbub) v vsc-h   proda-
jainali  te stro!:e.                               421
Zastopnik za  Kranjsko:  GKUr^!flEFi & Co-,
Trs1.-«!;: >~.-\
*\ I   1C /\ IiT *y   DR5C7M3 ^ ačire!j G!as-Malfffe in ed<:ni »?ris«-/J* I   »   ! 8 i ti #    r* rc w   9 W i 5%
/H. 2~* 2.    Kt? LV MUt    LJ? *\ *** ČU 1 * I &\   reni strokevnia* c. Jer. 2e*. soiHSfa.
Lta£-3*a&ay IšurssfressS trg 1$*
(II as proti nunske cea*kve.) NafveČja  ?n   Ti3iSDOSobne:§a   tvrđka   in   i;poso;eva;^a
na fn^ra Avstriie.    —    Ve!?.k8ns!c:3 zs£©ga -ssge Si3a!  zaicžn'th   '^orn-h in '- ^ «-rnih tvornic   Bc^Cn-
d^rfer,  EoIžI & ueltirnann.  For^ter.  Ehrb?r,   Gcfcrfider Sllngl. Rad. Stelzlianimer,  Czapka, Lauberr:r & GIoss. Rofmann !n Hofbcrg ramenkanski harmort!:i).
Obroci od K 53« - narrei. Naibogatejši izbira v vseh mo-;rr.iri L-!ogiii in lesnih barvah Os!e;te si kbvlrje z anrlcško ronav?»n?o^o n^^rianiko. 10 lefna r^?tav:^o cbrezna garancira. ^tafs^^fna ns'nižja. Zanuna ns;-u^od-'ejša. U^Ia-'e^an'e ?c? TKnrarila strokovno fn cem>. Ker imam zguraj navedene prve rabrikste Izk fnćio 1q *ax za Kranjsko v zilogi, sverim pred rakupom fali,!-fikatGV in nav'dezne^a ,-^ofelaa11 eri kričačih, ki se drzne'o   govoriti   o   f,riotreia *?I*gnlf.   dasi   nimajo ni
Zaloga pohišiva in iapsimšte&a blaga.                 —   J^i^arsivo.
i
Popohta Sfab:a oprala ; 2   postelji,    2 tovari, 2 noćni GftirrzH    hi    1
umivaJnik  s marm.    riosčo
Jamci se za \       solidno defa.
1     /j^htfvajtc nnj-
kat eri      <)h$rqri nad    300   m<h>  i demih slili.
■ Qtroski vo^ičkj'
J. Pogačmk, JLjubliana, }/[arue Jere^iie cesta št- ?3—18.
puškar
pnporoča svojo veliko zalogo ramcvrstmh                    2S0
lE^tss^a iztieika, kakor tuđi belgijskih, snishih m ceškiii strogo
fjrsizJiaŽer.iSl pnšk|   za ka»erc   |amć:ri  ia dober   sirel.   Po^cbn-j   pnpo-ročan:  lahKe   tTOi-SVHe   10 puško BOCk  ^ Kruppovimi   cevmi za brez-
ci;mni smodnik.  — Frtporočain tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
39^    po najnižjih cenah,    ~%&fl Popravila 3a naročbe se izvršnjejo točno £n zaneslf^o.
Cenovniki na zahtc^anjo zaslon; rii pošlnEne prosio«
^^fefflB^^^         kavčtikovih    f*ampilij
Ljubljana Selesbcr^o^s c^ca !•
Ccniki franko.                     Ceniki franko.
•mm                                                                                                                                                                                                                                                      %^.
i EisJloillli Oiiiiii 1
za izdelovanje cunj za v
čcvlje in različneea spod-
njega perila
Pekari ja,
iflp Iilpllill
Stari trg šiev. 21.
Kolodvorska ulica št. 6.
: za gospode :
Franca Joiefa cesta 3.
y©J-sš!!se Isi u rad niske s uniforme;
po im eri
i  v najkrajšem času.
Ljubljana, Mestni trg 15
prifjoroča svojo veliko izber dežnikow in  sofnčnikov«
Popravila se izviSmejo točno in solidno
r                                                                                                                                                                                                                                                          nJ&i   ^°kp d-kJice in   žcr:e  vsslce  starosti, zko
DPO Ir*| rn^h0 mo*e namoveiSe rassilo za Lw'^y US«! Prc*» ra-' -e samo m zunai. cđ?no res-** " * " iiično učmlcujofe sredstvo, ;;aja:r^eio ne-5!vodljivo. Cena K 3, .r> in ;». Zraven spadajore mi!n 61 viri. ^-^li« ^°^e Ji?Pe. polnc teicsne obl'ke z mo;o rcdilno moko ti! ti »^stiie*« zajamčono neškodljivo, mnoro zahvalnih vUiSi Fi5em  Cena kartonu K 2"20 p ^ rov;;c;iu. Od 4 kar-
tonov naprej roit. nrosto.  —  PoSiijatve poste ro-    f
ttante samo ^e ?e posije d^nar nirrei. — Ra2poći'ja ea    ^
Č. kr. uriv. tovarna za cement
ii
priporoča sve? pn-iiiano izvnrton Port2ar5ri-=cesr?en-4 v vedno cnakomemi, vse od avptri'islrcr'.i društva fnž^niriev in arhitelctov določene predpisc uledc ilako\rne hi podornc trdete «!al3č n?.ihi*illvL\oti dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno,
Pr^csr^žISa in  isjsrš£a^?5!a               3910
razni!i    urar!ov    in    naišlovite'ših    tvrdi:     so      na   razpolago.
Ceniralfi! uraci: Dnna?, !.f Max?inn!anstrasse 9,
'£y&£i    JdA    Ol    &IaS
v Ljubljas!, Di2najska cesia 15
pripor, cz. sr/ojo bogato za'c^o f ^ M. ^^ m 3 ^^    |/ ^ 'ifpf%
m& Mm
za rodino 3a obrt.
Imu Irirrzi zž
-  Pis^Ini stroj!
:• „ADLER",
ple-iis! stroji
i
, £ veaiavnos*]c cd f» sspie^br?, 191*  f-jd-- •. L,iH £0 preklica v okraju
tjkaj^ce^a  r3?naUl;stca   s   o-iai   navedeni   tl-iki   po od   1.  maia   1914   veljavnem poleinem  vo^neni   redu.   Teh   visVov    se lahVo   ocslu^ujejo   vsi    civilni potniki
c i. !ir. ^??Ye!;S^a vefne   u'4?©  v Pu! u.
S5HO   OS3S3Et*clS^I :
6'5O s;«tr3- v Krsni (Tr£i*>,  Jesenice^ v
Trt-.!*. 3-05 dopeMne   v *Grosu?!je    ■■'Kn?ev|e\
T:cl:ric 'Sr. J.:n!D,   Novo mesto, (5riaža-
i opire), Bi:>-n-3rc.
1T-3O cSopoldne v Kr^n% Jesenice, TrbiS. f2'3S   poi7c!d?*G    v    Grc^urlie,    TTebnle,
N'.-vf.    n:;:-lo   (Straža-i op'ice).   Bubnjarci S-25 snreče^ v Krarj.i, Tr3i^. Jesenice, Cc-
f ■ c: č:z S^-cbuTZ na Dunaj. 6*2J zvečer v Grcsupije (Kočcv^>,  Trcb- }
t •<■?. Noxo mcs:o, Bubnir»rci.                            '
c-.tChul vi/ kl:
7*15 i?opo?«5r5«! iz Jesentc, KVanja CTr.^ičrO. 8»SS e2«2ji©5«no   iz   Novaca rr.csta,   Tieb-njega '5t   hi^a), Grosurl-a (Xo*ev?av       *
11i«iC t'cjioJdnn i.-. Trbi?a, Jescnic, Kranja 2-35 rjGp&lilne    iz    Babnjarcev,   NoveR^
r."~-_;.H -Sva *c-T"oplic\ Trcbniegn, Grosuplja 8-2.J ponoći   iz   TrbiSa,  Jesenic,   Kranja,
fi7žijay
S'52 pen^či i* Novega mesta, Stra'e-Toplic), T|ei?"'-eE3 (St. Janža), GrosupHa, (Kočsvja).^
^^5i;n?§.ia že^eznica.
s taesa«isfti vlaki 7*40 dsipoJdr.e,   2 30   popoldn« :r. ob
S-4-2 3Ei«ts*sff    %t*OQ   ilopofdne   in   ob B»1S acvecer-
Vb £Ai 5 ^a Ai-«Jtrti&i*m&»*$&&Z:Jk$&2&& Z&,Vi-l€fc:iSl*&6W O W   ft ft Slili
^/^ fjosnode fn dame fs   Amerike.
Sdina predaja čevijatnica
/Ljubljana Sčicnburasia ulica št* 4. \
Mate *7      '^V^ B^tcn. Mass. U.S.A»
Stran 12.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 27. nurca  1914.
69. štev.
Naivec*a izbera ža3si*h kl^Hvkct^r.
Priporoča se
solidna tvrdfta
modni salon
spac^alno damskih svllanh &!©feis» koir in čepić v nalnovelš^lh ©;bžs!cah
MARIJA GOTZLg Židovska ulioa štev. 0,
lrnanta naročila obrafom pošte in na izk?ei*o.
Prizoano najnUje cene. ,
iselila siaiiiio,
MajboMfie
ogrsle in feranlsiie salame
fino, sočno  tanko  (gnjat),  & ran f site   klo-base, prekajeno meso, slanino s papriko,
najboljši   pristni   emendoLsJu «ir   te: siadko : Čajno surovo maslo  priporoča tvrdka ::
J. Buzzolini
delikatesna trgovina
Ljubljana, Lingarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj-vcčje množine po najnižji ceni.                   130
^GS^H        ^B^^B         ^^*V?3       ^BJ^^I                 IRT^^B                         a^^jGlm                i^ ^jM
TU JHJI3 U JA j>f J%. ,    Met* irii   t r|^    10
krasne novosil sporaladnih in   letnih ob!ek in pivršnikov Coii2aŠ3?|a izilslha 10ir    po izredno ra^zkih ceaiala.    "^21
Br*e* konkurence !               Solidna  nosirež&ss!               ^a'niž^e cene !
ov5Joa obrano 5n nsopra^sOj kupim vsako maožliso po aaj-vlšji česi prst! fakojsufema plačSIa tev plačan voz^a zam.
^Mvmlm li Sfermzcli!9
Cita-U341
tas eijiiiii dar/, i3 io Mm
feiefsn
ftevilka
15i
f ■
EBERL
Ljjja
3 noslibiia. lakirano jta*
io poima pHarja.
j        Prodajalniea:
\  Miklošičeva    ulica   št.  6. S        nasproti hotela „^nicR11,
Delavnica:
Igriška ulica štev.  6.
E'ektri'na sila.
Najboij pripopočljivo!              751
Pial! šivalni siisii  hi), mu lim
najnovejše   konstrukcije,    za   vtako         lahka   ?n   fpežna,   priznano   naj-
obrt     na:boH     prpra^ni       lOI^tna         ::          >>o!i«a  v  rronarh'ji.          ::
garancija. Pouk v vezenja brezplačen!            ■       2 letao famslvol   ;
Zaloga  vseh  zraven spa^ajccih  Seiov.   Popravila točno   in  po   ceni.
Ugodne cene event, nizki   meseČni obroki.
IGN. VOK, specialna trgovina šiva!, strojev in koles L]nbl!anay Sodna ulica 7, zraven sođišča.
Zahtevajte cenik.               Zastopniki se sprejemajo.
zastoni ia  -oštnln? prosto trci
°lavni 'TJalo^ s 4^00 pol'h.T^i
ur. zh**^iic «n r»re*>rirne, ^^sbtl,
on^.'i   i. t. d.    i. t. d.
JH H0H3i!D, c. h dvrr. dobsvlsli. fe!!!«. (tešio).
Vi'--I'.i«!ta sr.kerica K .W.9i», boljke ka:<ov.---f K 4 rt0. v sfirosrebrnem kovm«;kf m rokoko ■"»'■<rovuK4-R\s ^vicar knle-^iem m j-^ro K S-— Vo:ne spnrmn-ke ure K S-.>r>r fi- _ radtjeve 'e^ne ure K S ^0. nikha^ta bud:!ka K ?-f>ri. Rizpošilinnie ro r'»vz^tjn. Brcz rizika   Z^nicri dov^lipna ah dcnnr n.i:('i
i Priiti Wn ii.
| Spomladanska io poletna sezija 19!5. !     mon m 3-10 doigo j  j kun0T1 8kr0I1
za cosoin? niif;i elil^o ' {^HJS^
I (sakrra. hlaćc, telovnik) I Uudoti I7kron I   r      stane smo       i \   Iknpon20kron
I   Kupon za crno salonsko obleko JO K.
I   dahe b'a^o 7.3.   D^T>n;ke.   turistovski
I    oden.svilnate kamrarne. blapo za dam-
|     !<c oblcke ttd. razpoš'ha po tvorničkih
I   :enah k< t sol'dna in ^oštena vrio znana:
I       Zaloga tvornice  za  sukno
Vzorc; rjrst's ia fraa^o.
ud *?ea, da direktna   naiočajo  blago  i
rri f;rmi   Siegel-Imhof   na   tvornišuern >raiu  irreio privatni od^emnki veliko rrcdnost   N^i^^PČia  izc;r?   Stalne nnj-   : ni2;e  cene, — Tuđi najrranjša rarocilc   ] se    izvrše   nairozorneie   in   natančno   i I                          fn vzotcm                  ^
vseh dežeta izroslufc inženir                                  3t2
■^8« C«EI>S?2Kf/H II r<%i.   oMastveno avtor. in zaoriseženi patentni odvetnik na Dtnsju VI., R?ariahiffersfr.3sse žt. 37-
I
I
I            Pripcrcčamo *peclia,ln.o
zelo solidne tvrdke
Ljubljana, Stari  trg  štev. 9. — Lešina  hiša.
BLUIE
s    PSašče, iope    s
Salne — doznače oblekc
Perilo, čepiće, modrcs
i     Kožuhovlna     :

(ifr^feo fllliplclfP jn oMpIp 73 iflfeđnnlrfs
Elo^cičsto   cerilo   in   druge   notrebščine   zr  novorovsnčke.
S^r Pošilja na izSsiro ttsdi ma deželo. "^«
^eter SKo%ina <§ ^7.
*
to mu na čeoltev ŠzŠŠMse o Wfziča, S„Z^.
Prodaja svoje lešine ircci^c na detelo in drobno
v Sjubjanu jBreg, nasproti sa. 3ako(ta mosta.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000-—
Vlog...................„   44,500.000-—
Rezervnega zaklada.............»      l,33u.uoo-—
91 V °/
Spreicma vloge vsak delavnik in jih obrestuje po         F ■      /         /           brez odbitka.   Hranilnilnica je  papilarno   varaa  in
*-%  /2   /O
stoji pod kotrolo c. kr. deželsne vlade.
Hranilnica posoja na zcmljišča in poslopja proti 5V4% obrestim in najmanj 3/4% amortizacije.   Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.