V Ljnblfani, četrtek, 20. }8fQa 1922
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POSTI:	§H	1
za celo leto Din 90'—
za pol leta Din 45*—	oHI
V upravi stane mesečno Din 7
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna
Leto II*
Uredništva m opravništvo * Ko* eitanen uliti itev. t — retefon uredništva itev >0 — Telefon ma dpravniitva itn. 318 mm
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'5C za en mesec Din T&
številka stane 50 p
Socialdemokrati proti uersbeinn ponhu.
Belgrad, 20. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji se je razpravljalo o proračunu ministrstva za prosveto. Seja je bila precej živahna posebno, ko je pričel govoriti socialdemokrat Divac, ki je ostro napadel vero in nastopil za to, da se iz šol odpravi verouk. Njemu so odgovarjali poslanci Jugoslovanskega kluba in radikalci in ga je v daljših izvajanjih krepko zavrnil poslanec dr .D e ž e 1 i č, ki je dejal, da je prepričan, da se bodo proti framazonstvu združili vsi kristjani tako pravoslavni kakor katoliki v eno mogočno falango. Na popoldanski seji je v istem smislu govoril tudi poslanec dr. G c s a r. V prvem delu svojega govora je polemiziral s poslancem Divcem, ki je na-glašal, da mora biti šola državna. Govornik je povdarjal, da bi morala šola preiti v
privatno iniciativo, država pa bi jo morala podpirati. Država ne sme monopolizirati solstva. V šolstvo je treba uvesti belgijski sistem. Govoril je nato tudi o verskem pouku v šoli ter poudarjal, da nima država pravice vmešavati se v versko življenje, ker to n6 spada v njen delokrog. Poslanec Divac je izjavil, da je vera nesposobna od-gajati mladino ,kar pa ni resnica, ko je vendar vera najmočnejši moment v vzgoji mladine. Govornik je izjavil, da bi bilo treba v prvi vrsti preurediti srednje in ljudske šole. Na drugi strani pa bi morale biti šole v vaseh drugačne kakor po mestih. V visoke šole naj se uvede praktični pouk. Zatem je podrobneje govoril o ljubljanskem vseučilišču. Seja je bila zaključena, ne da bi se glasovalo o proračunu.
Svarils!
Ako sedanji režim v Jugoslaviji zamudi uro, ko je mogoče socialno vprašanje rešiti mirnim, rednim potom, se njegovi nositelji ne bodo mogli izgovarjati, da niso vedeli, kako važno in pereče je to vprašanje. Parlamentarna opozicija ne zanemari nobene prilike in ne opušča nobenega truda, da jih na to opozarja in jih zaklinja, naj posvete socialnemu vprašanju najresnejšo pažnjo, naj ga skušajo čim preje in čim bolje rešiti. To se je zgodilo s posebnim povdarkom zopet o priliki dr. Gosarjeve interpelacije zaradi delavskih plač v trboveljskem rudniku. Tedaj se je oglasil tudi poslanec dr. Janko Š i m r a k , ki je uvodoma naslovil na vlado in večino to-le svarilo:
»Nemški sociolog dr. Damaschke je v svoji knjigi o zemljiški preosnovi uporabil primero o sfingi v Tebah. Tebet znamenito grško mesto, je imelo sedem zlatih vrat. Pred vratmi je stala sfinga, ki je vsakemu potniku, ki je hotel v mesto, stavila vprašanje. Ako je potnik odgovor pogodil, je smel v mesto, ako ne, ga je sfinga požrla. Tako sfinga je za vsak narod in vsako državo socialno vprašanje. Grki so bili dobri umetniki: gradili so najlepše stavbe in hramove; toda znali niso rešiti vprašanja helotov in sužnjev in Grčija je propadla. Rimljani so bili izvrstni vojaki, dobri državni upravniki, dobri juristi, toda znali niso rešiti vprašanja sužnjev, znali niso ustvariti pravičnega razmerja med stanovi, milijoni in milijoni so postajali berači, na drugi strani pa se je kopičilo bogastvo, med reveži in bogataši je zijala nepremostljiva razlika — zato je rimska država propadla.
Pred vojno se je svet v tehničnih sredstvih dvignil na največjo višino, toda ker ni znal rešiti socialnega vprašanja, je pri-ila svetovna vojna in v njej se je na nasilen, revolucionarni način rešilo socialno Vprašanje v Rusiji in na enak način se bo to vprašanje rešilo tudi v vsaki drugi deželi, če ga ne zna ali noče rešiti mirnim potom, potom evolucije.
Tebanska sfinga stoji tudi pred našo državo od njenega začetka. Kako smo mi odgovorili na njeno vprašanje? V Ameriki je 390.000 Hrvatov in 90.000 Srbov; tisoči, ki so se bili po vojni vrnili domov, so odšli nazaj v Ameriko, ker v domovini niso mogli živeti. Mi smo na to veliko vprašanje odgovorili z »obznano« in mislili: sedaj je vsa stvar rešena, sedaj se nam s socialnim vprašanjem ni treba dalje pečati. Ta misel je zvenela tudi iz slabega odgovora ministra za šume in rude na interpelacijo Jugoslovanskega kluba« zaradi razmer trboveljskih rudarjev, še več: njegov odgovor je pokazal, kako prav ima sociolog dr. Menger, ki piše: »Današnja državna organizacija samo podpira kapitalistične razrede v izkoriščanju revnih razredov.«
Eden najznamenitejših nemških na-rodno-gospodarskih pisateljev, ki je po svojem mišljenju konservativec, pravi: »Kadarkoli so se v 19.stoletju dvignili delavci, da se jim izboljšajo plače, so podjetniki ali kapitalisti takoj skočili in zavpili: »Propadli bomo k Vendar kapitalisti niso propadli, pač pa so neprestano propadali milijoni in milijoni delavcev.« Prav tako se godi še danes.
Govornik je nato prešel na trboveljsko in splošno rudarsko vprašanje ter podal pretresljivo sliko delavskih razmer v bosenskih rudnikih. V Varešu, ki je čisto delavsko mesto in šteje približno 5000 prebivalcev, je jugoslovanska vlada tako zanemarila preje cvetoči rudnik, da dela sedaj v njem samo 30 delavcev, vsi ostali so s svojimi družinami vrženi na cesto. In vendar bi bilo treba le majhnih investicij, da bi se iudnik zopet dvignil. Plače v bosenskih državnih, rudnikih znašajo za kvalificirane delavce po 85 K dnevno, za ostale pa po 60 K in celo samo po 40 K. Razen tega je dobila vsaka rudarska družina 7 kg moke po 3 K kilogram, a ta količina zadostuje za kruh in kuho komaj za 8 do 10 dni. Dodatek za ženo in otroke je znašal preje po 50 vinarjev, sedaj znaša — 1 dinar. Končno dobe delavci za obleko mesečni pavšal po 50—75 K, a delavci pod 14 let ne dobe niti tega. Pri tem se pa ne sme pozabiti, da prodaja država svoj premog iz bosenskih rudnikov po 1080 K, dočim je trboveljski po 533 K in je seveda še vedno dovolj drag. Govornik nujno poziva mini-
strstvo za šume in rude, naj nemudoma po- j skrbi, da se rudarji v bosensko-hercego- j vinskih državnih rudnikih za sedaj vsaj iz- i enačijo z rudarji v Trbovljah.
Končno je poslanec dr. Šimrak opozoril na preganjanje delavstva v Bosni in Hercegovini. Brez dokazov o najmanjši krivdi, pod pretvezo udeležbe na kakem štrajku se delavstvo izganja iz domačega kraja ozir. iz kraja, kjer je dolgo let biva-
lo	in si ustvarilo nekako eksistenčno podlago, drugam, kjer bi moralo začeti popolnoma iznova, in to s številnimi otroci. V dokaz je navedel konkretne slučaje.
* * *
Tako se rešuje pri nas doslej socialno vprašanje z obznanamk in bajoneti. Oblastniki naj ne preslišijo pravočasnih svaril!
Dr. Žerjav se IzvgitrifE damokratslsmn hln-bn.
Belgrad, 20. julija. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri je Ljuba Davidovič na prošnjo kluba zopet prevzel predsedništvo. Na dnevnem redu je bila najpreje razprava o aferi dr. Žerjava in bi moral on podati pojasnilo. Kljub temu, da se nahaja v Belgradu, dr. Žerjav ni prišel na sejo in se na ta način umaknil za enkrat neljubemu zagovarjanju. Njegova odsotnost je vzbudila splošno začudenje in komentiranje. Demokratski klub je vsled nenavzočnosti dr. Žerjava sklepal o raznih drugih stvareh. Tako je klub odklonil zakon o davku na žganje in sklenil, da naj se podpora brodarskim društvom poviša in je v to svrho izvolil poseben odbor.
Politični natrli bližnje boinostl.
Zagreb, 19. jul. (Izv.) »Narodna Politika« poroča iz Beograda o položaju: Po sprejetju proračuna in ameriškega posojila v narodni skupščini pride na dnevni red vprašanje usode sedanjega kabineta Pasica, t. j., naj se zasede mesto ministra za notranje stvari, ter vprašanje kandidatur nekaterih oseb v državni svet. Medtem se zdi, da bo rešeno le drugo vprašanje, dočim se namerava zasedbo ministrstva za notranje stvari zavlačevati, dokler bo potrebno, da ostane sedanji kabinet na vladi. Seje narodne skupščine se bodo najbrže odgodile do 20. oktobra. Dotlej naj bi se vlada pripravila za prihodnjo politično kombinacijo. Gotovo je le, da ni misliti, da bi se izvedle volitve še letos, ampak bi se mogle razpisati šele prihodnjo spomlad. Gotovo je tudi, da sedanja koalicija ne bo izvedla volitev, ampak volilni kabinet pod vodstvom radikalcev. Ta vlada naj bi izvedla le volitve in nič drugega.
PROGRAM ZA NARODNO SKUPŠČINO.
Belgrad, 20. julija, (Izv.) Včeraj so se sešli k posvetovanju glede delovanja narodne skupščine dr. Ribar, predsednik parlamenta, Ljuba Davidovič, predsednik demokratskega kluba in zastopniki radikalnega kluba. Na tem sestanku so sklenili, da bodo za časa, dokler se bodo vršile razprave o proračunu, trajale seje narodne skupščine od 9. do 12. ure, od 16. do 20. in 21. do 24. ure. S tem delovnim časom so posebno vladni poslanci zelo nezadovoljni.
HfigiiiSfea tielaosits strani a.
Prve dni meseca julija je v Edin-burghu konferenca angl. delavske organizacije Labour Party (del. stranka), h kateri pripadajo tudi socialdemokraške delavske organizacije. Konference se je udeležilo nad 800 odposlancev. K Labour Par-ty pripada danes nad 4 milijone delavcev, od katerih je 3,900.000 organiziranih v strokovnih zvezah. Od lanskega leta je Labour Party nazadovala za 350.000 članov. Socialdemokraške organizacije tvorijo v Labour le neznatno manjšino. Število pri njih organiziranih delavcev znaša 36.000 ter je od lani za 6000 članov nazadovalo.
Iz razprav se je razvidelo, da tudi Labour Party teži po novem družabnem redu. Predsednik Jovvett je vzkliknil: »Dajte nam nov družabni red!« V resolucijah se je predlagalo, da se naj izvede nacionalizacija, predvsem rudokopov, in agrarna reforma. Sklenilo se je, da se zahteva po nacionalizaciji sprejme tudi v volivni program za bodoče volitve. Ta sklep je zanimiv v tem oziru, ker pri zadnjih nadomestnih volitvah nacionalizacija v volivni borbi še ni igrala prav nobene vloge.
Z ozirom na praktično politiko se je sklenilo, da mora stranka v bližnji prihodnji dobi skrbeti za notranjo konsolidacijo in koncentracijo in da se vsled tega ne sme udeleževati vlade. Iz istih razlogov se je odklonila vsaka zveza in vsako sodelovanje z drugimi strankami. Delavska stranka mora sedaj v prvi vrsti skrbeti, da si izdela jasen program, da se razširi še bolj med delavstvom in s tem zviša tudi število delavskih poslaniških mandatov, ter ž njimi politični upliv. Stranka se je izrekla za monarhijo in vzela na znanje, da je voditelj železničarjev, Thomas, ob-i enem tudi član Privy Countil, kraljevega
1	tajnega sveta. Zelo ostre besede so padale proti komunistom, (kojih organizirano število znaša okoli 12.000.) Macdonald jih je imenoval zahrbtne sovražnike Laboura, Hodges »moskovske sužnje, ki sprejemajo povelja od Aziatov.« Predlog, da se sprejmejo tudi komunisti v Labour Party, je bil odklonjen s 3 milijoni glasov proti 260.000. Komunisti so se zagovarjali, da je tudi socialdemokraška Independent Labour Party včlanjena pri dunajski internacionali torej tudi ona mora proti demokratičnim načelom sprejemati povelja iz Dunaja.
Zanimivo je, da je bila največja in naj-živahnejša razprava o zunanji politiki. Že predsednik Jowett je v uvodnem govoru izrekel o verzajlski mirovni pogodbi: »Ta pogodba se je zgradila na laži — najbolj pogubni, najbolj razdirajoči laži svetovne zgodovine — na laži, da je samo Nemčija odgovorna za svetovno vojsko.« Sprejela se je resolucija, da se vcrzajlska pogodba revidira in Zveza narodov reorganizira ter se v njo sprejmejo vsi narodi brez razlike.
Z veliko večino se je tudi sprejelo, da Labour Party že vnaprej odklanja vsako odgovornost za vojaške pogodbe in konvencije in da naj izdela predloge za takojšnje splošno razoroženje. V drugi resoluciji pa se izjavlja, da se naj delavske stranke vseh držav uprejo vojski, najsi bo katerikoli njen vzrok.
Angleška delavska stranka je tudi na tem občnem zboru pokazala, da so ji delavski interesi prva briga in da se ne da po- j tegniti v vode neplodnega socialdemo- I kraškega demagoštva.	*
Kriza HaHiansfe« vlado.
Run, 20. julija. Na včerajšnji seji parlamenta je po končanem dnevnem redu Partito popolare (ljudska stranka) stavil« predlog, s katerim se vladi izreka nezaupnica. Predlog je bil sprejet z veliko večine giasov. Zanj je glasovalo 288 poslancev, proti pa 13 poslancev. Proti so glasovali fašisti in demokrati. Ministrski predsednik je vsled tega obiskal kralja in mu poda) demisijo.
vpraisetta Druš£yom narodov.
London, 19. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji sveta Zveze narodov so napreie razpravljali o raznih mednarodnih delavskih institucijah, na kar je prišlo na vrsto mace-donsko vprašanje. Bolgari so v svrho, da se dožene, koliko je resnice o raznih napadih četašev, predlagali, da naj se ustanovi posebna mednarodna komisija, ki se bo na licu mesta prepričala o stanju stvari. Bolgarski poslanik v Londonu je v tem smislu imel daljši govor in podpiral stališče svoje vlade z raznimi dokazi. Proti temu je govoril romunski zastopnik Titulescu, ki sta se mu pridružila zastopnika Jugoslavije in Grške. — Poskušali bodo, da se doseže direkten sporazum med temi državami.
RazboInikS v Hercegovk?.
Mostar, 20. julija. (Izv.) V torek popoldne so v bližini Nevesinja trije razbojniki izvršili ponovno precej predrzen napad. V neki zasedi so počakali na poštni avtomobil, ga ustavili in pobrali vse poštne pošiljatve in tudi potnikom, odvzeli ves denar in dragocenosti, na kar so s svojim plenom pobegnili v gozdnato hribovje. Vojaštvo in orožniki je šlo takoj za njimi, vendar jih ni moglo dobiti, kakor tudi se niso izsledili razbojnikov, ki so pred par dnevi izvršili napad na privatni avtomobil
DanaSnia pradborze.
Zagreb, 20. julija. (Izv.) Pešta 25, Berlin 71—72, Italija 15.65, London 15.10, Newyork ček 333, Pariz 28—28.10, Praga 700, Dunaj 0.890, Švica 65.60—65.70.
Ziirich, 20. julija. (Izv.) Berlin 0.97, Newyork 520.75, London 23.18, Pariz 43.45, Italija 23.75, Praga 11.575, Pešta 0,385, Zagreb 1.52, Varšava 0.09, Dunaj 0.0175. n. a. K 0.02.
3*olittčni dogodki.
+ Za vrhovnega šoaiaštra celokupne slovenske žurnalistike se smatra »Jutro«. Vsakemu daje z dobrohotno nadutostjo nauke, predpisuje, o čem in kako naj se piše, deli rede ter hvali in graja, čisto kakor kakšen pedagog »von anno dazu-mak z velikimi naočali na nosu in palico na hrbtu. Njegovo široko svetovno obzorje sega tja do — Albanije in Macedonije, kjer > Jutro« pozna vsako hišo in vsakega ga-zda. Kdor obvlada s takim znanjem, tega se mora seveda samo pobožno poslušati z rokami na klopi. »Jutro« nas torej uči, da Macedonci niso zahtevali nikoli avtonomije, kakor smo mi v svoji nevednosti trdili, ampak da je bilo to le geslo bolgarskih krogov. Gospod nadučitelj pa ne vedo, da je velika večina te bolgarske inteligence doma iz Macedonije in da tudi danes obstoja odbor, sestavljen iz zastopnikov različnih narodov in ne samo Bolgarov iz Macedonije, ki zahtevajo avtonomijo te dežele. Če danes ti ljudje bivajo v Bolgariji ali pa drugod v inozemstvu, niso tega oni krivi, ampak so pregnani. Za avtonomijo Macedonije pa so se zavzemali in se še zavzemajo tudi mnogi evropski državniki, ker vidijo v tem najpovoljnejšo rešitev tega nesrečnega vprašanja. Za iaW rešitev so dani ravno v naši državi najugodnejši pogoji, ker bi se poleg avtonomne Slovenije, Banovine, Vojvodine, Bosne, Dalmacije itd. tudi Macedonija kot avtonomna provinca na istih načelih v.okviru naše države kulturno in gospodarsko lahko svobodno razvijala in tvorila nekak most med našo državo in Bolgarijo, da tako pridemo do velike jugoslovanske države. To bi bila rešitev tudi za one mnogoštevilne Jugoslovane, ki po krivdi velesrbske politike g. Pašiča ječijo pod grškim
Sjubljanski dogodki.
Jj Okrožni urad za zavarovanje dclav-
ccv v Ljubljani pozivlje s tern vse dobavitelje in druge upnike (bolnišnice, zdravilišča, lekarnarje zdravnike itd.), da predlože najkasneje do 31. t. m. v obliki običajnih, računov polom pristojnih poslovalnic vse svoje zahtevke do bivše Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani, ki je v likvidaciji. Računi ne smejo obsegati nobenih postavi (zneskov) nastalih po 30. juniju 1922.
lj Glasbeni paviljon, ki ga je vladni komisar dovolil postaviti pred Zvezdo, je v glavnem že postavljen in bodo v kratkem pričeli v njem koncerti.
Današnja predborza.
in romunskim jarmom in katerih je po podatkih dr. Červenke 770.000! Namesto da zasledujejo ta veliki res jugoslovanski cilj, pa demokratje slepo drvijo za Pašičem, ki se veže še danes z največjimi sovražniki slovanstva, da zgradi in utrdi svojo veliko Srbijo. Zato naj »Jutro« svoje nauke ob-flrži zase, ker mi nobenega takega šoma-štra ne rabimo.
+ Nove dobi£k»nosne kupčije Rade Pašifca. Osiješki >Jug« poroča, da je bila v Orahovici v Slavoniji podpisana kupna pogodba med baronico Guttmann in nekim radikalnim bankokratskim konzorcijem, ki mu je baronica prodala svoje velikansko posestvo v Orahovici, ki meri 15.000 juter. Med tem so obsežni kompleksi polja, gozdov, kamenolomi in znani ribniki. Konzorcij bo posestvo razparceliral in prodal ter pri tem zaslužil velikanske vsote denarja. List pravi: »Če vemo, da se veleposestva ne smejo prodajati, ! c” spadajo pod agrarno reformo in da j radikalom kljub temu uspelo proti z . orn in proti interesom ljudstva, — ki so jim vedno tako sveti! — lahko razumemo, kakšna »plačka« je bila zopet narejena. V konzorciju se nahajajo neizogibni Pašičev edin-ček, famozni Rade Pasic, dober prijatelj ministra Puclja — in neki Jovanovič iz Pančeva, radikalni poslanec Grgin in še drugi. Pogodbo je podpisal brat poslanca Grgina, belgrajski odvetnik dr. Grgin. Po zanesljivih informacijah so plačali za to ogromno posestvo 75 milijonov kron.
3)nevni dogodki
— Javna prošnja. Silen požar je dne 15. julija t. 1. uničil 28 hiš na Boh. Bistrici. Prizadeti vaščani, ki so zdaj brez strehe in tudi brez sredstev — večinoma niso mogli rešiti prav ničesar — so potrebni takojšnje nujne pomoči. Da se bednim po-gorelcem takoj priskoči na pomoč, se pomožni odbor županstva občine Boh. Bistrice, ki je prevzel pomožno akcijo obrača do širše javnosti z vljudno prošnjo, naj po svoji moči pomaga. Vsi darovi v denarju in naturalijah naj se pošiljajo na občinski urad na Boh. Bistrici. — Pomožni odbor županstva občine Boh. Bistrice.
— Umrla je danes zjutraj v Stobu pri Domžalah v 67 letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni gospa Helena Cerar roj. Peterlin, soproga tovarnarja g. Fr. Cerarja. Pokopali jo bodo v soboto 22. t. m. ob 9. uri. Blaga rajnica naj počiva v miru! Cenjeni rodbini iskreno sožalje!
— V deželi verske enakopravnosti. Kakor znano, so v naši državi glasom vidovdanske ustave vse priznane vere enakopravne. Tako je zapisano. Kako je v resnici, navaja šibeniška »Narodna Straža« nov dokaz: Ko je prišel v Šibenik novoimenovani katoliški škof, je o tem obvestila oblasti in korporacijo samo cerkvena oblast, ko je pa došel novi pravoslavni vladika, je pa to oficielno naznanila državna oblast in poslala vabila na vdeležbo pri sprejemu in vstoličenju. Tudi je prišla ob tej priliki v Šibenik vojaška godba iz Splita. Nov dokaz, kako prav je imel dr. Žerjav, ko je trdil, da vživa v Jugoslaviji predpravice — katoliška cerkev.
— Maribor. V nedeljo 23. t. m. ob 5. uri popoldne se vrši redni mesečni shod
za člane in članice JSZ v dvorani Splavarska ulica 4. — Delavski shod se vrši v petek dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani JSZ. Pride govornik iz Ljubljane. Krščansko socialno delavstvo se vabi k obilni udeležbi. — V petek 21. t. m. se vrši ob 8. uri zvečer v Splavarski ulici 4 občni zbor Krekove posojilnice v Mariboru. — Na splošno željo članov in članic JSZ se vrši začetkom avgusta izlet v Kamnico pri Mariboru, združen s cerkveno pobožnostjo in delavskim zborovanjem na prostem pred cerkvijo.
— Celje. Tukajšnja skupina ,>Strok. zv. tov. del.« priredi dne 30. julija t. 1. izlet v Griže. Ob tej priliki uprizori v lokalu požarne brambe (gosti. Piki) igri: »Tri sestre« in »Eno uro doktor«. Po igrah prijateljska zabava. Prihod skupine je ob pol 10. uri, ob 10. uri sv. maša na »Gradišču«. Vse bližnje skupine vabimo na prireditev, ki se vrši ob vsakem vremenu.
— Vpoklic letošnjih rekrutov. Letos rekrutovani mladeniči se letos ne bodo vpoklicali v kader, le mladeniči, rojeni 1901 in starejši, rekrutovani za železniško komando (saobračajni bataljon) bodo vpoklicani v začetku meseca oktobra 1922. Oni mladeniči, rojeni 1902 in rekrutovani za železniško komando (saobračajni bataljon) in vsi otsali rekrutovanci za železniško komando (tehnični bataljon) bodo vpoklicani v kader v začetku meseca aprila 1923.
— V vednost vpokojencem južne železnico. Med vpokojenci južne železnice se zadnje dni širi govorica, da je vlada razpustila društvo vpokojencev južne železnice. To pa ni resnica. Resnica je, da je vlada razpustila prvo društvo Jugoslovanskih vpokojencev. S tem razpuščenim društvom, pa društvo vpokojencev južne železnice nima nikakega stika. Vpokojenci južne železnice naj vzamejo na znanje, da društvo vpokojencev južne železnice deluje še naprej. Obenem prosi člane, kateri še niso poravnali članrine, da to čimprej store. Vse vpokojence južne železnice, kateri še niso člani društva, se pa opozarja, naj ne gledajo od strani kaj društvo dela, ampak vsi od prvega do zadnjega naj se društvu pridružijo, da bo tem lažje delovanje. — Društvo vpokojencev juž. žel. v Ljubljani.
— Izgubljene obveznice vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije: postopanje za njih nadomestitev. Finančna de-
legacija objavlja uradno: Finančno ministrstvo razglaša z razpisom z dne 9. julija 1922, I). br. 12.836, da je v svrho nadomestitve (amortizacije) izgubljenih obveznic vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije enako postopati, kakor je to razglašeno glede predvojnih posojil s tukajšnjim razglasom z dne 8. julija 1922, sf. 961-V (Val. ex 1922) Uradni list št. 75 z dne 15. julija 1922.
g Povišanje takse na igralne karte in domine. Kakor nam javlja delegacija ministrstva financ v Ljubljani, se je z zakonom o budžetskih dvanajstinah za mesec julij 1922 z veljavnostjo od 1. julija t. 1. povišala taksa na igralne karte in domine iz tar. post. 236 taksnega in pristoj-binskega zakona od 30 Din na 50 Din. Vse kvarte in domine se morajo ponovno žigosati in razlika takse po 20 Din najkasneje do 1. avgusta 1922 plačati. Lastniki kvart in domin se opozai’jajo, da morajo pismeno prijaviti (prijava brez kolka) pri pristojbinskem davčnem uradu posebej že rabljene in posebej vse še nerabljene kvarte in domine ter doplačati takso 20 Din, odnosno, ako sploh še niso bile taksirane, takso po 50 Din. Proti strankam, ki ne bi donesle prijave in plačale takse d o 1. avgusta 1922, se bo kazensko postopalo.
— Skupščina prodajalcu I. del. kon. drnštva v Rajhenburgu in na Senovem bo v nedeljo 23. julija 1922 ob 7. uri po prvi službi božji v kaplani ji v društveni sobi v Rajheburgu.
— Gibanje ruskih Nemcev. Pred kratkim se je vršilo v Moskvi nemško zborovanje, ki ga je sklical odbor za združenje Nemcev v Rusiji, za pobijanje bede med njimi in za pospeševanje nemške kulture in nemškega gospodarstva. Na zborovanje so prišli zatsopniki iz vseh delov Rusije iz naselbine ob Volgi, s Krima, iz Ukrajine in s Kavkaza. Iz navedb raznih govornikov je bilo razvidno, da se težki položaj v Rusiji polagoma izboljšuje. Novi gospodarski pravec in obetajoča se dobra letina vzbujata precej nad. Zbor je sklenil, da se dne 25. septembra t. 1. skliče v Moskvi kongres vseh ruskih Nemcev. (Na samem Povolžju je 2 milijona Nemcev, ki so se naselili tamkaj 1764. 1.)
otirajte za »Novi čas«
JCaša društva.
d Orlovska prireditev se vrši v Komendi pri Kamniku v nedeljo dne 23. julija na vrtu g. Mejača popoldne ob 3. uri s sodelovanjem sosednih odsekov. Pri prireditvi bo sviraia mengeška godba. Okoličanom, posebno Ljubljančanom se nudi prav prijetna prilika za izlet v prijazno Komendo, ker je ugodna zveza s kamniškim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13. uri, pride okoli 14. v Jarše, oziroma Homec, odkoder je pičlo uro uro pešpota v Komendo. Zvečer odalija vlak ob 20.22 uri. Izletnikom, če se pravočasno priglase, se lahko dopošljejo vozovi na postajo Jarše— Mengeš.
Odgovorni urednik Jožef Rutar. Izdaja konzorcij >Novega Časac. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Več spretnih
RB. .
sprejme Jakci Pavlič, tesarski mojster, Domžal«.
TOVa^na Barva vsakovrstno blago. Ke-
n v ir n m,ž"°
II	UlJ* Aulull obleke. Svet2o> .....	_ „	,.	,	,	Sika	ovratnike,
Ljubljana, Poljanski nasip 4 zapestnice In
Podružnica; Šelenburgova ul. 4. srajce.
Podružnica: Maribor Gosposka ul.38.
BSomo mesto Glavni trg. Kočevje štev. 39.
m
m
■
m
Pomnite I List krščanskega delovnega ljudstva
NOVI ČAS
je odvisen le od Vaše pomoči m Vašega sodelovanja I »NOVI CAS« le glasilo krščanskega delovnega ljudstva m Vaš listi
Delujte neumorno, da se razširi m da se po njem razširijo ideje krščanskega socializma v vsako kočo I
Prometni zaood za premog uianujiaNi
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in do-m&b® uporabo, kovaški in črni premog ter jajčne brikete
Naslov:
■mrm i
Zlatorog
ZLATOROG -milo
prve Mariborske tovarne mila, prej C. Bros, Maribor
je najboljše I
Glavno zastopstvo jea Slovenijo in zaloga :
Ljubljana — Celje — Maribor M. Birne in drug Ljubljana — Celje — Maribor
Zitiierog
Tunel.
Roman.
Spisal Bernhard Kellermann.
Mlakar.
91
Poslovenil Peter
Na hodniku je ležal debel, temen, pljuča dražeč dim. Bil je skrajni čas. Med nepreslanirn klicanjem so dospeli do ozkih železnih stopnic in na streho, na kateri so se na ireh slraneh sukljale sive stene dima kvišku ter zakrivale razgled.
Prispeli so na vrh baš v hipu, ko se je pogreznila steklena kupola ter se odprlo sredi strehe vulkansko žrelo, ki je bljuvalo dim, iskre, ognjene kepe iri goreče papirnate ogorke. Ta pogled je bil tako sira-šen, da je Lion začel glasno tarnali.
f otograf je pa bil izginil. Fotografiral je žrelo. Pavnal je lečo na New Vork, navzdol na cestne soteske, na skupino na strehi. Polotila se ga je divia sla po fotografiranju, da se je častnik čutil nazadnje primoranega, da ga je zagrabil za ovratnik ter vlekel k lestvi.
»Stop, you fool! - Nehajte, Vi tepec!« je besno zavpil častnik.
»Kaj pravite: fool?« je ogorčeno odvrnil fotograf. »To boste plačali. Jaz lahko tu fotografiram, kolikor me volja. Vi nimate nobene pravice —«
»Now shut up and go on!« - Tiščite zdaj gobec in hajdiU je vpil častnik.
»Kaj pravite: shut up! Tudi to boste plačali. Moje ime ie Harri$son od Hcra|da. Boste že še culi e meni.«
»Gospodje, ali imaie rokavice? Meso Vam ostane na železnih leslvah!«
Častnik je ukazal fotografu, naj gre prvi.
Toda fotograf je holeč fotografirati baš odhod protestiral.
»Naprej!« je dejal Allan. »Zapustile streho! Nikar neumnosti!«
Fotograf je vrgel jermen čez ramo ter splezal čez naslon.
»Vi imaie pač edini pravico, da me podile s svoje slrelic, gospod Allan,« je dejal globoko užaljen, dočim se je počasi pogrezal. In ko sc mu je videla še jedva glava, je dostavil: »Toda da govorite o neumnostih, to obžalujem, gospod Allan. Od Vas ne bi bil kaj takega pričakoval.«
Za fotografom je splezal Lion, ki je gledal plašno okoli sebe, nato Sirom, potem Allan in na koncu časlnik.
Plezali so morali osem nadstropij, približno sto klinccv. Dim je bil redek, ioda dalje spodaj so bili klinci tako debelo zamrznjeni z ledom, da so jih komaj objemali. Neprestano je pršela voda nad njimi, ki je v hipu zmrzovala v zrna na oblekah in licu.
Strehe in okna v soseščini so bila natrpana radovednežev, zročih seslop, ki se je zdel mnogo nevarnejši nego je bil v resnici.
Dospeli so vsi brez nesreče na streho Mercantilc Safe Co, in tu jih je že čakal fotograf in vrtel lajno.
Streha je sličila ledeniku in maihna. ŠDičasta le-
dena kepa se je približala Allanu. Bil je poveljnik Kelly. Med njima, starima znancema, so se izmenjale sledeče besede, ki so stale še isti večer v vseh listih.
Kelly: »1 am glad l got you down, Mac! — Vese! sem, da sem Vas spravil dol!«
Allan: »Thanks, Bill! — Hvala, Bill!«
12.
Pri lem velikanskem požaru, enem največjih požarov v New Vorku, je čudovito, da je bilo samo šest ljudi ob življenje: Joshua Oilmor, blagajniški sluga, ki ga je ogenj presenelil obenem z blagajnikom Reichhard-iom in blagajniškim načelnikom Websterjem v jekleni sobi. Varnostno omrežje so bili prežagali in razsekali. Reichhardl in Webster sla se rešila. Ko so hoteli izvleči Gilmorja, ga je zasul plaz grušča in ledu. Gilmor je primrznil k omrežju.
•Arhitekta Capclli in 0’Brien. Skočila sta iz 15. nad-1 stropja ler se razbrizgnila na cesti. Gasilec Rivvel, pred katerim sla se razletela, si je pretresel živce ter umrl Iri dni potem od strahu.
Poveljnik Day. Pogrezajoča se Ha tretjega nad-* slropja so ga potegnila v globočino; ubil ga je grušč. Konjar Lin, Kitajec. Pri pospravljanju so ga našli zaprtega v ledeni kepi. Ko so kepo razbili, se je v nemalo grozo vseh prikazal petnajstletni Kitajec v svojem krasnem modrem fraku s čepico na glavi s črkami A. T. S.
(Dalje.)