Poštnraa plačana v gotovini. Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. Cena posamezni SiAui&I 11 ‘K>2. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO ' _ - ..... ... z*r 4 y Uredništvo In upravniStvo Je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo. — Številk«* V\-£P&‘' * LJnblJanl 11.953. — Številka telefona 552. > JW J, 0 NaroCnlna za ozemlje SHS: letna K 180, za poi leta K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za LKTO IV. & -ceno K 10 več. — Plača In toži se v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 29. septembra 1921. ŠTEV. 1C3. Politični pregled. Od prevrata dalje se slovenska politika giblje v novih smereh. Politična sloga, ki je nastopila v zadnji tazi svetovne vojske, je bila kmalu razbita, in z vso strastjo so se zopet oglasila razna politična gesla. Predvojna strankarska grupacija je bila precej omajuna; saj smo tudi sedaj živeli v novih razmerah, v Sloveniji, ki je preje skoro poznali nismo. Naravno je, da se je tudi po prevratu vse naše novo politično življenje začelo razvijati iz predvsem kranjskih vidikov. Mnogobrojni begunci iz Primorja, ki jim je bil naš stari strankarski boj neznan in nesimpatičen, kot tudi koroško in prekmursko ljudstvo je v početku stalo popolnoma ob strani in politično ni prišlo v poštev. Stan liberalno-klerikalni boj je zopet vsplamtel in se v novih razmerah začel po svoje razvija«. Obžalovati je, da v tej prvi dobi politične svobode, ko je šlo za naše vitalne narodne interese, strankarska sloga ni imela daljšega življenja. Najbridkejše narodne krize, ko jo slovensko ozemlje naravnost kopnelo pod zavezniškim pritiskom, smo že preživljali v strankarskem boju. Videli Bmo pri tej priliki, da je slovenstvo na šibkih no-8ah, ker se niti v najtežjih trenutkih njegovi sinovi niso našli v popolnem bratstvu. Krivda je seveda vsestranska in je tragična krivda. Primorci so z gnusom spremljali to početje in mnogi izmed njih so obupavali nad slovensko bodočnostjo. V tem času smo izgubili Koroško — velika doba jo našla majhne ljudi. Kaj nam pomaga ,da je naša javnost klicala po slovenskem Kor!anty-ju, ki bi preko razsodb zavezniških komisij ustvaril iait accompli, ko pa tak mož tedaj med nami ni vstal in ni dvignil našega poleta in poguma 1 Medtem se je strankarsko življenje pri nas vedno bolj razvijalo. Opazili smo predvsem dosedaj za nas nov pojav. Začeli so se gibati stanovi, ki so odklanjali dosedanja zanje presplošna politična gesla in so se skušali politično samostojno organizirati. Ta razvoj smo spremljali in tudi sami preživljali s posebno pozornostjo, ker sta bila tukaj angažirana tudi trgovski in obrtniški stan. Moč-ua skupina slovenskih kmetov je sla k°t SKS to pot, in reči moramo, z velikim uspehom. Trgovstvo in obrtništvo ni moglo slediti, ker mu števi-k> njegovih pripadnikov tega ni dopuščalo, a vendar je tudi pri teh dveh stanovih proces dozorel tako daleč, da sta, oprta na svojo prisilno stanovsko, gremijalno in zadružno organizacijo, v obstoječih strankah prišla do primerne veljave, ter v teh strankah več ali manj potisnila v ozadje neplodno doktrinarstvo in teoretiziranje s tem, da sta postavila na dnevni red stalno svoje gospodarske zahteve. Kakšno pot bo ta razvoj v prihodnosti šel, ne vemo, ali mnenja smo, da se bodo v prihodnji dobi jugoslovanske politične stranke, če bo- do količkaj iiot©l© stopiti v osprodj©, morale še vedno naslanjati na širok program, ki bo segal preko stanovskih vidikov. Ali ta proces ni zaključen in stanovsko vrenje zaenkrat raste. Poleg omenjene SKS je Slovenija danes organizirana v petih politi- čnih strankah, odkar je bila šesta politična stranka oficijelno ukinjena in se ne sme več udejstvovati. SLS je danes opozicijonalua stranka in pričakuje izpolnitve svojih političnih ciljev od popolne izpremembe sedanjega sistema, predvsem od revizije ustavnega zakona. Za njo stojijo široke mase slovenskega ljudstva, ki mu je stranka ustvarila lepo gospodarsko organizacijo. Ta ljudska stranka je sodelovala v vladi pod Protičevim ministrskim predsedstvom, ko je bila podoba, da dobimo ,federalistično ureditev države, pri kateri bi tudi ona v ožji domovini mogla ohraniti vodstvo. SLS je glasnica političnih zahtev konzervativnega kmetskega ljudstva, ki se le počasi vživlja v nove razmere in mora premagati še mnogo ukoreninjenih prepričanj. Kdor pomisli, da političnega razvoja ni mogoče forsirati, bo njeno politično moč pravilno ocenil in tudi njenih sedanjih ostrih izpadov ne bo vzel dobesedno. JDS je danes vladna stranka in je skupno z radikali ustvarila ustavni zakon. Na njenih ramah leži že delj časa vsa odgovornost vladne politike in zato je naravno cilj za napade od vseh strani. Ta stranka, ki v ožji domovini izgleda bolj šibka, je v Beogradu najmočnejša stranka, ki združuje poslance iz vseh delov države. Kakšne so njene zasluge, bo pokazala zgodovina. Pesimisti pravijo, da je dozdaj izvršila že veliko pa-triotično delo, ker je v največji meri doprinesla k konsolidaciji države, ker je namreč upoštevala potrebe vseh delov Jugoslav., optimisti pa pravijo, da je njeno delo reakcionarno, ker je premalo upoštevala individualnost posameznih pokrajin in hoče, da slednje utonejo v enoličnosti pro-\ Strane države. Dejstvo je, da si ta stranka, deloma vsled svojega do-ktrinorstva, deloma vsled lastnosti svojih voditeljev, ni pridobila mnogo zaupanja širših mas. Glavni boj proti JDS bije v Sloveniji mlada NSS, ki je nov strankarski pojav, kateremu težko najdemo pravo vsebino. Ako gornji boj vzamemo načelno, gre za boj socijalizma proti kapitalizmu, /tu v vsem tem boju najdemo prav malo socialističnih gesel, in nimamo utiša, da imamo opraviti s prepričanimi socialisti. Podoba je, da se pod tem imenom tvori strunka, v kateri se mnenja še krešejo in da je zaenkrat glavni boj naperjen proti izrastkom družbe sploh, proti korupciji, nepotizmu 1td. Stranko sestavlja duševni proletari-jat, množica inteligentov, ki pa nimajo zaslombe v širokih masah naroda, in tudi ne bodo mogli dobiti nikdar pravega stika z manuelnim proletariatom, ako ne bodo opustili svojega nacionalističnega stališča. Zato ves ta socializem izzveni v nenevarni kate-derski socializem. Ako pa je firma samo krinka za drugačne cilje, to seveda ne velja. Vendar ,kot smo že omenili, ta stranka, ki je vsled svojih radikalnih gesel v mestiu pridobila mnogo popularnosti, še nima prav jasnega programa in je še nedovršena tvorba. Kot narodna stranka, kot se sama nazivlje, je brezdvomno dosedaj komunistični pokret preveč ba-gatelizirala. Vsak objektiven opazovalec razmer je moral majati z glavo, ko se je JSDS v večji meri spu- ščala v boj proti anacionalnim komunistom kot stranka narodnih socialistov. Ta boj se seveda ni vršil v znamenju narodnosti, ampak vsled razlike v naziranju o proletarskem boju. Zato smo vedno pričakovali, da bo NSS nasproti komunistom vrgla v boj poleg zmernejših razrednih bojnih metod, ki so lastne tudi socialni demokraciji, predvsem narodnostno načelo, ki se ga vedno poslužuje. Jasno Je, da danes med našim narod-no-zuvednim duševnim proletariatom in med pravim proletarijatom zija še globok prepad, ki ga bo premostila še le prihodnost. Videli bomo v bližnji bodočnosti, v katero konkretno smer se bo podala NSS, posebno ako bo enkrat prešla iz opozicije k pozitivnemu delu. 0 naši socialni demokraciji in tvorbi radikalne stranke bomo govorili drugič. Hrvatske razmere. Politične razmere na Hrvatskem so dandanes take, da se bodo mora. Te vladne stranke z njimi čimpreje pečati ter, ako se jim ne posreči ustvariti večjega izmirjenja, iz tega tudi povleči konsekvence tor eventu-elno prepustiti vlado spretnejšim ro-kam.Že Slovenija sama nudi sliko bojišča, kjer se glasijo z vso vnemo avtonomistična gesla, ali na Hrvaškem Je pokret za federalistično obliko države povsem drugega značaja, ker temelji na hrvaškem drž. pravu in vsej politični zgodovini hrvaškega naroda. Hrvatstvo je spričo današnjega ustavnega položaja globoko užaljeno in je že zdavnaj stopilo v politično pasivno rezistenco; deloma Je celo ptvorilo boj proti državi sami, ker je v novi domovini doživelo mnogo razočaranj. Ako pri nas čujemo ostro kritiko sedanjih razmer in klic po plemenski samostojnosti, je ta pojav zaenkrat bolj idejnega značaja, ker nimamo dovolj tradicije in je naš pokret v veliki meri kranjski pokret, ki se razvija brez upoštevanja koroških in primorskih prilik, vsled česar je težko reči, da je to vseslovenski pokret, ali hrvatske politične razmere moramo motriti bolj resno, že z ozirom na to, da imajo deloma ost naperjeno proti državi sami. Hrvatstvo si je v boju z Madžari izvojevalo nekako suvereno stališče, kopico ustavnih svoboščin, nagodbo, bana in sabor, ter je v tej dozdevni svoji neodvisnosti v bivši dvojni monarhiji zavzemalo posebno stališče. Imelo je svojega kralja, čeprav Habsburžana, — Cehi niso reflektirali na to čast — ter je vsaj na zunaj nastopalo kot nekaka država. V Jugoslaviji, kjer velja načelo enakopravnosti vseh treh plemen, Hrvatje vidijo v vsakem pojavu hegemonijo srbskega plemena. Nočemo zanikati, da dejansko večkrat pride do tega, du je podoba, kot da vlada srbsko pleme, ali to je prehodna doba, in niso tega krivi Srbi v toliki meri, kot razvoj dogodkov, ki je ustvaril Jugoslavijo in srbski vojaški in ostati centralni upravni aparat sam po sebi porinil v ospredje, ker niti Slovenci niti Hrvatje v početku niso ničesar doprinesli praktično k ujedinjenju, ker zanj v tehničnem oziru še niso bili pripravljeni. Kdo se ne spominja časov, ko je hrvaški poverjenik za trgovino in indu- strijo v Zagrebu v nekem govoru po-vdarjal pomen sueškega prekopa za hrvaško izvozno trgovino in je osuplim poslušalcem povedal, da se je z zlomom monarhije hrvaškemu izvozu odprl pot v širni svet, v času, ko se je sleherni zagrebški trgovec bal za svojo najožjo eksistenco, ker so tik pred Zagrebom stale tolpe zelenega kadra, proti katerim je bil poverjenik za narodno brambo brez moči, ker mu je pri prevratu vse vojaštvo ušlo domov. Takrat so srbske čete ustvarile javni mir in rešpekt pred tujo lastnino. Ali preko te reminiscence hočemo pozabiti to razvojno dobo Jugoslavije, ker vemo, da politično življenje ne gleda nazaj, ampak išče vedno novih potov za nanovo porajajoča se gesla, in hočemo hrvaške razmere upoštevati, kot danes Izglodajo. Mi bi želeli z vsem srcem, da hrvatstvo ohrani neokrnjeno svojo individualnost, kakoršna je, in da bi njegov politični razvoj ne moral utrpeti kakih premočnih tresljajev, k) bi jih narod ne mogel prenesti v svojem ukoreninjenem pojmovanju. Zdaj, ko je Konsolidacija države že močno napredovala, bo treba brez odloga stopiti hrvatstvu nasproti, drugače ne pridemo do notranjega miru, kajti hrvatski pokret je tako globok in splošen, da ne moremo za daljšo dobo preko njega. Slovenska veja jugoslovenskega naroda je na tem razvoju silno interesirana, ker nam v najhujšem slučaju gre za to, ali naj kot res derelicta pripademo Nemški Avstriji ali Italiji, ozir. Madžarski. So struje na Hrvaškem in tudi v Sloveniji so krogi, ki bi tako likvidacijo Jugoslavije v dosedanji obliki le želeli, in zato je nas vseh naloga, da pri uveljavljanju političnih gesel mislimo naprej na vse eventualnosti svoje propagande ter napravimo pri tem trne korekture, ki nam jih diktira ne samo dobrobit celokupne države, ampak boljša bodočnost slovenskega naroda sama. Ako verujemo v zmago slovenstva, moramo to vero postaviti na realnejšo podlago in ji dati tako vsebino, da bodo tudi stare naše sosedne države napram nam brez moči. Dokler pa kličemo brez ozira na razvoj v ožji domovini in v sosednem inozemstvu po avtonomistični svobodi, smo na nevarnem potu. Usoda nam je tukaj za svarilni vzgled postavila žalostni spomin koroškega plebiscita in ta memento naj bi bil spričo hrvaških razmer posebno nam Slovencem dovolj glasen, da na vse strani oprezno uveljavljamo politična gesla in ne silimo preveč v ospredje še nezrelih političnih zahtev, ker drugače utegnemo doživeti nove narodne nesreče, ki ne bodo dobrodošle niti onim, ki preko narodnosti zidajo svoje politične, cilje v komunistični državi, ker bi tudi ona propadla spričo močnejših sosednih komunističnih sose-dov.Hrvatstvu pa želimo nekaj več idealnih mož, ki bi našli formulo za prehod iz sedanjih žalostnih razmer v mirnejšo strugo jugoslovenskega državnega življenja. Obveznice državnega Investicijskega posojila 1921 se obrestujejo .7° |0 (sedem od sto). Izvzet je le šampanjec, na katerega se plača vedno in povsod trošarina za fina vina po 6 dinarjev (24 K) za liter. Kdor namerava prirodno vino naknadno začiniti ali osladiti (izdelati pelinkovec), mora vsaj 6 ur prej prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Poleg svojega imena bivališča mora prijaviti tudi količino vina, ki ga namerava začiniti ali osladiti in vrsto ter količino (težo) snovi, ki jih hoče vinu pridjati. Trošarinski organ se uveri, alj prijavljeno prirodno vino že samo po sebi ne spada y vrsto finih vin ali vin, ki vsebujejo vsaj 15% alkohola ali vsaj 5% sladkorja. Če se to iz enega ali drugega vzroka ne da natančno ugotoviti, se posije vzorec dotočnega vina laboratoriju generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu. Za vino, ki se brez vednosti in nadzorstva pristojnih trošarin, organov naknadno začini ali osladi, se pobira troSarina 600 dinarjev za hektoliter, če je vino že obdavčeno kot navadno vino pa le razlika med trošarino, ki se je že plačala in trošarino za fina vina. Proizvajalci finih vin morajo prijavljati proizvajanje in količine finih vin, kakor tudi vsako manipulacijo z njimi, ako se s tem količina izpre-meni, pristojnemu oddelku finančne kontrole ter voditi trošarinsko knjigo o izdelovanju in oddaji finih vin. Še preden pa začno proizvajati fipa vina, morajo svojo namero prijaviti prisilnemu okrajnemu upravnika finančne kontrole. Kdor bi začel proizvajati vina, ne da bi bil to prej prijavil,' se kaznuje s 100 dinarji, povrh' tega pa zapade vse izdelano fino vino z vsemi predmeti in pripravami za izdelovanje tega vina v korist države. Kdor da neprijavljeno fino vino v promet ali ga porabi, se kaznuje radi trošarinskeea tihotapstva razen s plačilom redne trošarine še s pet do deset-kratnim zneskom odpadajočo trošarine za oddano vino. Povrh lega se tihotapljeno blago proda na javili dražbi v korist državne blagajne. Na vsaki posodi, v kateri se daje vino v promet, mora biti dobro pritrjena firma proizvajalčeva. Za dokaz, da je trošarina plačana, velja trošarinski znak (na zabojih trošarinski pečat, svinec ali žig, na steklenicah pa trošarinski trak). Fina vina, ki niso po predpisu vznakovana, se smatrajo za tihotap ljene, kjerkoli se zalotijo v prometu ali potrošku. (Dalje prihodnjjč)- letina glede kvalitete le srednja, glede kvantitete pa izborna, dalje če premotrimo prej opisano situacijo na svetovnem vinskem trga in preudarimo nizko vrednost našega denarja, pridemo do zaključka, da letošnja’ vinska cena ne bode nižja od lanske, nasprotno pa, da je celo pričakovati višjih cen kot lani. B. Skalicky. Izvoz in uvoz. I|T«pf v Švico. Švicarski konzulat v ZagrpJ>M opozarja interesente, da ee Švicarska v)a4a ranima za uvoz jajc, ii-yi), lesa in drugega blaga in da *a-ipprp dati našim tvrdkam na razpolago naslove zanesljivih tvrdk, ki pridejo v tem oziru v poštev. Obenem vabi konzulat, da se eksporterji pred uvozom obrnejo d« njega radi informacij. narodno sospodorshe zadeve. Trgovina. Zvišanje eea poljedelskim strojen ▼ Nemčiji. Po poldragem letu so »e za ppljedelske stroje v Nemčiji prvič zvi-fiale eene za 10 dq 15 odstotkov. Otvoritev graškega semnja. 24 t m. je bil ob navzočnosti zveznega predsednika dr. Hainischa, večih ministrov in podkanclerja dr. Breiskega otvorjen graSki veliki semenj. Po otvoritvi, ki se je vršila v *ejni dvorani deželnega zbora, so se gostje odpeljali na razstavišče. Nemško cene za kalij. Med nemškimi producenti kalija, državno vlado in nemškimi poljedelci je bil sklenjen dogovor glede povprečnega zvišanja kalijevih cen z« 35 odstotkov. Svobodna trgovina s premogom as Poljskem. Z 1. oktobrom t. 1. bo na Poljskem državna kontrola nad premogom ukinjena. Državni urad za razdeljevanje premoga stopi s tem dnem v likvidacijo Investicijsko posojilo. Poteka zadnji teden za podpisovanje velikega notranjega posojila v znesku 500 milijonov dinarjev, ki naj služi v investicijske s vrhe, za izboljšanje železniškega, brzojavnega in telefonskega prometa- Že evojčas smo kritično oavetliU p°m«n Podojila in navedli posamezne investicije, ki naj iz izkupička posojila najdejo svoje kritje. Danes izvršujemo ne toliko svojo državljansko dolžnost, ko ponovno poživljamo k podpisovanju, temveč opozarjamo na koristno in varno naložitev razpoložljive glavnice. Kes je, da so banke zajamčile »uspeh notranjega posojila, ker so prevzele ves znesek subsidiarno, ali za posameznika in državo je ugodnejše, da čim najširši sloji sodelujejo pri subskfipciii, vsled česar je tudi najmanjši znesek določen a 100 dinarji. Tako pgpdna prilika Za naložitev kapltyj« se nudi le redkokdaj, pqaebno zaradi svoje varnosti. Posojilo se ho porahilo izključna Y svrfoo spHnega dobra, kakor popravilo, izvr^tev in razširjenje železniškega omrežja, za stavbo novih in dovršitev že započetih železniških pjpg, za naitUP in popravilo lokomo-tjy jn vodnega p^rka, za napravo in PppravUa pristanišč, cest, potov itd. f psojilp bo izdano al pari V kosih po 160, 500, 1000, 5000 in 10.000 din., opresti SP *elQ visoke, namreč 7 % nft leto tef »e ^plačujejo dekurzivno %e? vsakega odbitka v polletnih ku-Rpnih, in sicer 15. marca in 15. septembra vsakpga leta pri vseh javnih blagajničar in za to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnegakoli davka, kojka in takse. Pr-Yi kuppn se i?p}ačuje 15. marca 1922. Y tejcu 10 Ipt sp to posojijo ne moro lcpnvertiFati, niti V fe?n Času obrest-n$t mera znižati. To je posebno važna določba, ker jamči za prvih deset lpt stalno 1% obrpstovanje. Pri eventualni poznejši konverziji se mora imeiiteljem obyp?nic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo ip apiprtizjicijsjsp jn se izdaja na 50 ipt. Amortizacija počenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto po 'določenem amortizacijskem načrtu, fti je na obveznici natisnjeni. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna eyota za obrpsti in amortizacijo (anuitete) bo Stavljena vsako leto v državni proračun, za pokritje pa bodo sjpčili predvsem dohodki doti čn ega invpsticijskega objekta. Posamezni kuponi zastarajo 5 let po zapadlosti, a obveznice 30 Jet po izžre-bjnijp. Vežna je tudi posebna določitev, da uživajo obveznice pupilar-no varnost ter se lphko polagajo kot kavcije, uporabljajo za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. Opozarjamo tudi na to, da se morejo obveznice tega državnega posojila lom-bardirati pri Narodni banki in njenih podružnicah pp drugače veljavnih Zakonskih predpisih, s čemur bo ustreženo vsem kreditnim potrebam subskribeptov. Obveznice in kuponi so prosti vsakega sedanjega in tudi bodočega davka in doklpd, kakor državnih tako tudi ostalih n. pr. občinskih, kakor tudi vseh taks in pristojbin. Kot poročajo časopisi, vlada v Beogradu kot v Zagrebu veliko zanimanje za to posojilo; posebno v Beogradu tekmujejo ysi pridobitni krogi, od najmanjšega obrtnika in trgovca do največjlh podjetij, da se vsak po svojih močeh odzove apelu države. Tudi v Zagrebu je podpisovanje v zadnjem tednu zelo napredovalo. Zato tudi Slovenija ne sme zaostati. Kot naši mladeniči vršijo vojaško dolžnost, tako naj naši veliki in mali kapitalisti brez izjeme izvršijo svojo finančno dolžnost. Toliko je pri nas slišati zabavljanja črez neurejeni promet, slabe proge, pomanjkanje lokomotiv, razbiti vozni park, pomanjkanje odprtih vagonov itd. Vsi tisti, ki so te upravičene rekriminaci-je dvignili, ker so jih na svoji koži občutili, naj zdaj z dejanjem pokažejo, da res pojmujejo ozko zvezo med jsasebno-gospodarskimi In javno-gospodarskimi interesi. Splošen odziv na vabilo finančnega ministra bo na vse strani, posebno pa napram inozemstvu, česar ne moremo dovolj po vd ari ti, viden zpak zaupanja v državo in njeno gospodarsko prihodnost Usoda vojnih posojil naj nikogar ne plaši. To so bila prisilna, konsumptivna posojila, ki nimajo nobene podobnosti z našim investicijskim posojilom. Pri tej priliki naj Slovenija dokaže, da ima vps *fl|i§el za vitalne državne potrebščine, ki so itak potrebe vsakega posameznika, ip naj stopi na niveau gospodarsko-izobraženih narodov, ki smatrajo obilno udeležbo pri podpisovanju državnih posojil za eno prvih nacijonalnih dolžnosti. Sami sebi kujemo usodo, in vsak premožnejši državljan naj se zaveda, da v tem trenotku razpolaga s svojo lastno gospodarsko prihodnostjo. Avstrijska doba prisilnosti je minula, in treba je preokrenlti ukoreninjene nazore. Ne glede na državljansko in nacijo-nalno dolžnost podpisovanja državnega posojila je iz gornjih izvajanj razvidna tudi visoka rentabilnost teh titrov, ki mora vsakega, še tako trezno računajočega gospodarja dovesti do tega, da se udeleži subskrip-cije. Investicijsko posojilo je predhodnik zunanjega posojila, ki je v svrho zboljšanja 'valute ravnotako neobhodno ' potrebno. Zato naj vsakdo pp svojih močeh sodeluje pr! podpisovanju, da bo uspeh eklatanten, zaupanje inozemstva v nas dvignjeno lil s tem osigurano tudi inozemsko posojilo, ki nam bo skupno z notranjim posojilom pomoglo do boljše gospodarske prihodnosti In splošnega blagostanja. Trošarina na vino. Specialna trošarina na vino po 32 kron za hektoliter je s koncem meseca avgusta t. 1. ukinjena. Mesto nje je vpeljana izza 1. septembra nova državna trošarina na vina, ki so ji zavezana tako fina vina kakor tudi navadna vina, vinski mošt in vinska brozga. Za fina vina se smatrajo: šampanjec, malaga, pelinkovec (vermut), šeri, ciprčan, kseres, malvazija, mo-škat, kapsko in portsko vino, madej-ra, maršala in druga slična vina (n. pr. samos), kakor tudi vsa vina, ki se pod temi imeni prodajajo ne glede na vBobino alkohola in sladkorja. Za šampanjec se smatrajo tudi vse one tekočine, ki vsebujejo vino ali sadno vino, če imajo nad 1% alkohola in se pri odpiranju enako penijo. Bazen teh vin se smatrajo za fina vina tudi vsa vina, ki imajo l&% ali vež alkohola (prej je bilo jpredpi-sapo 16$) ali pa 5% ali ve« sladkorja, ne glede na ime, ceno in izvor. Vina, ki imajo nad 22.5% alkohola se smatrajo za špirit in plačujejo po 20 dinarjev na hektolitrsko stopnjo alkohola. Trošarina na fina vina znaša 600 dinarjev ali 2400 kron za hektoliter. Trošarina na navadna vina (vsa vina, ki se ne smatrajo niti za fina vina niti za špirit) kakor tudi na vinski mošt in vinsko brozgo se pobira v pokrajinah, kjer se je doslej pobirala na vino (specialna) trošarina, izza 1. septembra t. 1. državna trošarina po 35 dinarjev (140 kron) za hektoliter, a če se vino prodaja v zaprtih steklenicah za vsako steklenico, ki ne drži več nego 0.7 1 (prej je bilo */< 1) po 50 para (2 kroni). Pri steklenicah, ki držijo preko 0.7 1, se pobira za vsakih popolnih ali nepopolnih 0.7 1 po 50 para trošarine. Za 1.5 litrsko steklenico n. pr. znaša trošarina 3-krat po 50 para, skupaj toraj 1.50 dinarja trošarine, prej pa je znašala le 2-krat po 60 vinarjev. Na navadna vina, ki niso od prirode močna ali sladka, a se naknadno začinijo (okrepijo) ali sladijo n. pr. pelinkovec, se plača le po 35 dinarjev trošarine za hektoliter (odnosno po 50 para za steklenico z največ 7/10 1 prostornine), če se začinjajo in rom pristojnih trošarinskih organov, ostajajo v tuzemstvu in pod nadzo- Kamor pridem, povsod slišim vprašanje, kakšne da bodo oene letošnjemu vinu. Ker je dandanes sploh težko kaj zanesljivega glede cene kakega blaga prorokovati, treba je, da si najpr-vo ogledamo situacijo na svetovnem in domačem vinskem trgu, da iz tega lahko potem sklepamo na razvoj vinskih cen v bodočnosti. Povsod v Evropi obeta biti letos kvaliteta vina dobra, ponekod celo izvrstna, posebno obilne letine pa v splošnem ne bo. Posamezne pokrajino kažejo sicer bogato letino, druge — in sicer večina — kvantitativno le srednjo letino. Tudi je skoraj povsod opaziti, da so ceni jeseni 1. 1920 bile nižje nego so sedanje. Največja vinska dežela je Francija. Oktobra 1. 1920 je tam veljal hi navadnega vina 80—85 fr., majnika 1. 1921 je padla cena na 35 fr in danes je cena že zopet nad 80 fr. in se pričakuje, da bode prišla celo na 100 fr., ker je vinska letina na Francoskem bolj slaba. Isto velja glede Španske, ki Je trpela vsled neprikladneg* vremena, toče is trtnih bolezni. Industrija. % Požar v tovarni kemičnih izdelkov Golob in Komp. na Glineah. V pon-deljek, okolu pol 11. ure dopoldne fe nastal na neznan način v delavnici tvornice komičnua izdelkov Golob is Komp. m Glineate velik požar, ki Je na- pravil okrog 400.000 K a&ode. Ceni se, da je zgorelo samo anlunsklh barv za 200.000 K. Požar bi bii gotovo uničil celo tpvaroo in napravil večmilijonsko škodo, da ee ni posrečilo požar lokalizirati na delavnico. Nezaposlenost na AngleSkem narašča. Po zadnjih uradnih izvidih je popolnih n^zaposlenoev 1 mil. 527.00D, 400.000 delavcev dela tri dni na teden. Angleška vlada misli to težko gospodarsko vprašanje rešiti na ta način, da bo dovolila velike kredite tistim občinam, ki bi hotele pričeti z javnimi deli, pri katerih b* se uporabljali nezaposleni deigvcL Qbrt. Posestnikom gUne (ilovice). Urad za pospeševan je obrti v Ljubljani naproša vse posestnike, na katerih zemljišča se nahaja finejša ilovica, da mu to sporoče in če le npogoče, dopogljejo oziroma ob) priliki donesejo tpdi manjšo mnoiino «a vzore«. Na obrtni Soli bo vae doposlane gline preizkusil učitelj za keramiko glede njih vporablji-vosti. V interesu vsakega posestnika gline je, da se radevolje odzove, da se dognati kakovost in množina naših glin, od katerih se da na lahek način doseči lep zaslužek, posebno, akp bi bile sposobne za izvoz. Oenarstvo. Nova naredba o prometu ■ derizv mi in valutami. Ministrski svet je v svoji meji dne 23. t m. sprejel nov pravih ni* o regulaciji prometa z devizami in valutami, ki stavlja ve# promet pod nadzorstvo generalnega inšpektorat« ministrstva financ in Narodne banke. Pri vsaki podružnici Narodne banke se osnuje odbor, sestavljen iz vladnega za-stopnika, enega zastopnika Narodne banke in dveh zastopnikov trgovskih in industrijskih krogov, predlaganih od trgovskih zbornic. Ta odbor bo cenzuriral prošnje uvoznikom, da se jim dovoli nakup deviz. Odbor bo cenil predvsem, če je predmet, ki se namerava uvoziti, prebivalstvu res potreben, 6e se ga ne da morda kupiti doma, oziroma če nakup opravičuje nerazmerna razlika med domačo in tujo ceno, in končno, če ju dotični uvozitelj sam konzument robe, oziroma, če gre za trgovino, ali ni špekulant, oziroma verižnik. Po tej ocenitvi bo uvoznik na podlagi dovoljenja odbora zamogel dvigniti pri Narodni banki, oziroma pri eni za promet z devizami in valutami poblaščeni banki, devizo proti obvezi s 25%, da bo dotič-no blago v teku 6 mesecev uvozil. Industrialcem se zamore v to svrho pri nakupu strojev itd. podaljšati rok na eno leto. Poleg vsega tega morajo uvozniki dokazati protokolacijo tvrdke in predložiti potrdilo, da so plačali davek za preteklo polletje dotičnega davčnega leta. Izvozniki morajo pred izvozom sledečih predmetov pri Narodni banki, odnosno pri bunkah, pooblaščenih s trgovino z devizami, dobiti potrdilo o zasiguranju valute: vse vrste žita, moke, živa živina, meso, mast, surove in predelane kože, vsi mesni izdelki, les, predelano in sušeno sadje in jajca. Izvoz vseh drugih predmetov je dopusten za naš ali tuj denar. Osiguranje valute je nepotrebno, če je tuji kupec plačal robo z dinarji, ki jih je v inozemstvu ali naši državi kupil preko Narodne banke. Sicer mora uverenje zagotoviti, da bo kupnina najkasneje v treh mesecih po izvozu robe dana na razpolago, oziroma prodana Narodni banki ali pooblaščeni banki. Država si pridrži pravico, odkupiti eno tretjino osigurane vsote po beogradskem ali zagrebsKem borznem kurzu od onega dne, ko ae de-vjza prezentira. V slučaju takega nakupa Narodna banka to tretjino takoj plača.. Vsakomur je zabranjeno, otvoriti tujim tvrdkam kredit v dinarjih, rav-notrtKo je zabranjeno, zadolžiti se v dinarjih v inozemstvu. Od tega se izvzema Narodna banka in ovlaščene banke za dosedanje posle, za bodoče pa je zato potrebno izrecno dovoljenje odbora pri Narodni banki. Zn devizni promet daje finančni minister ovlaščenje domačim svodom, kojib kapital zuaša deset milijonov kron. Proračun za leto 1922. Na pondelj-kovi seji je ministrski svet podrobno razpravljal o proračunu za L 1922. Po-^unezna ministrstva *o »v oje postavk« že skrčila, v koliko je doseglo ravnovesje med dohodki in izdatki, pokažejo prihodnji dnevi. Uplačevaaje 20 odstotpega »abitka. Uradno se objavlja: Se iffcom tega meseca se bo vršilo izplačevanje )e0 odstotnega pdbitka do tisoč k^on, a za \sote Pad 1000 K se bodo izdajale državne obveznice s 3 odstotnimi obrestmi in rokom amortizacije do leta 1935. Cim se objavi zamena kron v Dalmaciji se reši odlok v vprašanju tisočkronski h bankovcev s ponarejenimi kolki- Popisovanje in žigosanje obvemic vojnih in predvojnih posojil bivie Ar-stro-Ogrske. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Go- , spod finančni minister je z odločbo D br. 11.969 z dne 19. septembra 1921 odločil: 1. da se vrši popisovanje in žigosanje vojnih in predvojnih posojil bivše Avstrc^Ogrske, nahaja jpfiih se na ozemlju, ki je po rapalski pogodbi pripadlo naft kraljevini, i« ds vštetega 30. septembra 1921 in 2. da se smejo prošnje za naknadno popisovanje in žigosanje obveznic predvojnih posojil iz celega našega ozemlja sprejemati pri delegacijah ministrstva financ še do vštetega 15. oktobra 1921. Promet novčanic na Madžarskem se je zvišal tekom prvega tedna tega meseea za 101 milijon m. K na 18,34 milijard madžarskih kron. OavKI. Volitve v cenilno komisijo za mesto Ljubljana. V nedelje so bile od 7. zjit*w j>a do 5. |*$ofckae. vnkitve davi-nih obrezancev v oenilno komisijo ia odmero dohodnine za mesto Ljubljano. Glasom imenika j« bilo volUcev 15.375, udeležba m W bila ^krajfto ^b*. V komisijo so bili iavoljeni: Ivan Jelačin st., trgovec; Alojzij Sutaik, trgovec; Josip Medved, trgovec; Ivan Rozman, čevljarski mojster; Sr. Kavčič, gostilničar in Janez Ogrin, stavb, mojster. Vpogled v odmerne iikaie. Davčno okrajno glavarstva v Krškem razglaša: V smislu začawega zagona o proračunskih dvanajstinah z dne 27.6. 1921, Uradni list št. 240 «. 86 »-II, toč. 11 se objavlja, da Be je odmera kontin-gentirane in nekontingentirane občne pridobnine za leto 1921 za vse davčne zavezance izvršila in sicer v- smislu člena 36 B-I cit. z^konju — Dvačni zavezanci se opozore, da se jim posebni plačilni nalogi ne, bodo vročili, da pa odrnerni /izkaz lahko vpogledno pri pristojnem davčnem uradu v času od 1. do 15. oktobra 1921. Vsak davkoplačevalec ima pravico vpogledati le njegovo davčno dolžnost zadevajoče pred-pisne postavke, za druge davkoplačevalca pa le, če se izkaže s kolka prostim pooblastilom v davčnih zadevah. Morebitne prizive proti predpisu davka je vložiti v 15 dneh po preteku roka za vpogled, torej, najkasneje dne 80. oktobra 1921 pri davčnem okrajnem obla-etvu v Krškem. Promet. Izdaja potnih listov. Naredba vojnega ministra prepoveduje izdajanje potnih listov za vse one osebe, ki v tekočem in prošlem letu niap vstopile v vojsko. S tem so najbolj prizadeti trgovci, ki morajo radi svojih poslov potovati v inozemstvo. Smatra se, da bo vojni minister storil« vse, da se trgovcem olajša potovanje v inozemstvo. Vse trgovske in obrtne zbornice so se obrnile na ministra za trgovino in industrijo, da bi se ukinila ta naredba. Otvoritev telefonske centrale v Cerkljah. Pri poštnem in brzojavnem uradu v Cerkljah se je dne 12. septembra t. 1. otvorila telefonska centrala * javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet terje zelo važne naredbe je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Prenosljivi motorji za čelne. Neka angleška tvrdka izdeluje prenosljivo motorje za čolne. Katalog tega izdelka je interesentom na vpogled pri trgovcu in qhriniški zbornici v Ljubljani. |z BOilh orsantzoclj. Vpisovanje v gremijalno trgovsko nadaljevalno Šolo se vrši v sredo, četrtek, petek, to je od 28. do 30. septembra t. 1^ V^ajti dan od 8. ure do 12. ure opoldne v greraijalni pisarni, Gradišče št 17. Zglasi^ se morajo v$i oni vajenci in vajenke, t\idi on?, fci s,o ze obiskovali gremijalne šole. — Potrebne tiskovine se dobe v gremijalni pisarni. V pondeljek, dne 3. oktobra t 1. ob 2. uri popoldne se zbero vsi vajenci in vajenke, tudi one, ki so *e obiskoval šolo, na I. mestni dedki ljudski šoli na Ledini, da se sporede v posamezne raz lede. — Načelnik. Dobava, prodaja. Stare šatulje in rabo jo iz pločevine ima na prodaj vojna oprava. Ta ma- terijal se nahaja v intendantskih skladiščih in sicer v Ljubljani 10.000 kg, v Mariboru 15.000 in v Celju 2600 kg. — Materijal je spravljen pod streho ter se nahaja v dobrem stanju. Interesentje si naj ga ogledajo in naj javijo svoje ponudbe komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Nabava olja, * ‘*nci»*- Na podstavi člena ffc »*ona o glavnem državnem računovodstvu, bo v ekonomskem oddelku ministrstva za promet javna ofertna licitacija, za nabavo olja, petroleja in bencina, in sicer: I. dne 5. oktobra 1921 za: a) 799.500 kg lokomo-tivnega in vagonskega za postna uporabo; b) 931.500 kg lokomotlvnega in vagonskega olja za zimsko uporabo; c) 385.000 kg cilindrskega olja za nasičeno paro; č) 211.000 kg cilindrskega olja za razgreto paro; II. dne 10. oktobra 1921 za: a) 706.000 kg olja za proizvajanje plina in za pogon Dieslovih motorjev; b) 1,370.000 kg rafiniranega petroleja; c) 484-000 kg b«nci*a. Ponudbe sp. sprejemajo za enega ali vež omenjenih predmetov. Podrobni pof# « #»bav*, kakor tudi obrazec za ponudbe se dobivajo pri ekonomskem oddelku ministrstva za promet ali pri oblastnih direkcijah državnih železnic, v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Subotici, vsak delavnik od desetih, do dvanajstih. Vsak ponudnik mora najkasneje do pol enajstih dne odnosno dne 10. oktobra položiti kavcije pri glavni Magajni fcaterekoft železniške direkcije. Kavcija služi za garancijo, da bo nabava točna, ter se polaga v gotovini, ali v istovrednih, državno garantiranih papirjih, sme s* pa položiti tudi v garantnem pismu ugledne domače banke^ki ga je prej registriralo ministrstvo za finance. Kavcija se polaga po višini ponujene cene, in sicer polagajo naši državljani 10%, inozemski podaniki pa 20 odstotkov. Ponudbe se sprejemajo pri ekonomskem oddelku ministrstva za promet najkasneje do pol enajstih dne 5., odnosno dne 10. oktobra 1621, otvori pa jUi istega dne ob anaj$Ub določena komisija pred ponudniki, ki bi bili prisotni,. Ponudba, opremljena s kolkom za deset dinarjev, mo*a biti v zapečatenem pismu, na katerem bodi zunaj jasno napisano: ^Ponudba za ofeir-talno licitacijo olja«, odnosno petroleja ali bencina. Ponudniki se opozarjajo na to, da se ne bodo upoštevale ponudbe, ki v katerikoli točki ne ustrezajo predpisanim pogojem, ali lil Ste &ro&>, brzojavno ali priglase naknadno. Borza- Zagreb, devize: Berlin 192—196, Dukarešt 175-186, Milan izplačilo 910 do 615, ček London 818-820, Pariz 1625, Praga 234-236, Švica 3800 do 3850, Dunaj B.iO—-9.V0, Budimpešta 04—35. y ni ute: dolar 216—218, avstrijske krone W—12, fflMji 20, napo-leoni 730—735, marke 187—195, leji 196-198, lire 910-012. Ziirieh, devize: Berlin % 4.80, Newyork 5.80, London 21.60, Pariz 41.25, Milan 23.85, Praga 6.20, Budimpešta 0.82, Zagreb 2.60, Bukarešta 4.65, Varšava 0.09, Dunaj 0.*2, avstrijske žigosane krone 0.32. ki govori več jezikov, želi takoj vstopiti pri veliki tvrdki, zadrugi, družbi vsake vrste, ki se bavi s poljskimi ptideHci, železnino, manufakturo itd. Prevzet bi tudi večjo trgovino v najem. Ima lastno hišo na deželi s >. .govi no na drobno« Po dogovoru bi se niogta t« preurediti za na debelo, ker jo položaj ugoden. Naslov: Motel L!oyd «oba Ljubljana. vil* ZV 23 0 izdeluje Tovorno lesenih žebljev Ivan Seuolt ml. tmm m faro bot m linami llnlibi Tilnm dvokoles, otroških vozičkov, IcIlKd ZdIUjJu šivalnih in različnih strojev, Enevmatike in vsakovrstnih delov. i*. Bajfel, jubljana. Stari trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, za emajliranje z ognjem in ponikljanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4. ▼DIRIIMft** tovarna dvokoles in J WIPWHM otroških vozičkov. LiUBLJAKA. Karlovška cesta itn. 4, Znanka ilicalL t Prazne nove in rabljene vreče (djakove) v vsaki množini naj* nižje pri FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, bri-njevo olje. LANG in DRUG, OSIJEK prevzame zastopstva in samoprodajo ad raznih industrijskih podjetij v Slovenj v svrho vpeljave slovenskih produktov. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. Naznanila trgovske in obrt« tilifce zbornic« v Ljubljani. 4 mlinski kamni za mletje ajde so interesentom na ogled v artilerijski delavnici tuk. divizije v Ljubljani. ga odkup teh kamnov naj interesenti po ogleda sami stavijo komandi dravske divizijske oblasti svoje ponudbe. Boljši krediti za trgovce in industrialce, ki kupujejo blag« v Angliji-Britsko trgovsko niinistrtsvo je izdalo nove naredbe za dajanje kreditov trgovcem in industrijalcem, ki kupujejo blag« v Angliji- E* izvod ta za tmpoc- FRANCOSKA! ŠPORT! Jugoslovan za Francosko Išče jzvozna In uvozna zastopstva. Ponudbe na: JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, FRANCE, L’RUE CHAR1ES APPEL, brzojavni naslov: Slovenia Strasbourg. A/VVNAAA / Veletrgovina \ s A. Šarabon ( v Ljubljani \ / \ S S \ / \ < s \ > \ \ < prlporoia Špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10—10 vodo, Lastna pralarna la kavo In mlin xa cflSave s elektrlinlm obratom. Coni ki na razpolago. > \ > / \ SAAAAAA/ m m & m m m m m m m m m m m •Ag ^ AAO *A§ OAa AA« Vr# / "N MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO NA DEBELO IN DROBNO K. WORSCHE MARIBOR GOSPOSKA ULICA ŠT. 10. oao a^a §|a ******* X * Pristna terpentinova :: krema za čevlje :: NEOSAN DV* naiboliša *V6 Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. prej: A. Zanki sinovi. Medič, Rokove & Zanki. Tovarna kemičnih In rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novlsad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emaflnl laki. Pravi fflrnei. Barva za pode. Priznano najbolj!« in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbollnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! 11 i l RHnii i j Gazela milo ■ j je prvovrstne kakovosti in | S ca 20°/« ceneje kot enako-5 vredno importirano milo. Milama in svečarna d. d. v Ljubljani. I s S ,MERKUR* Veletrgovina z manu-: fakturo na debelo : Maribor. • e • Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni. Galanterija, drobnarija, p*~‘r in pletarski izdelki na debuo. Jurjevo, Ilirija, Cipulin-krema po tovarniških cenah. Baloh in Rosina MARIBOR, Grajski trg it. 3. Priporoča se tvrdka Josip Peteline Uutifona, Sv. Petra nasip J tovarniška zaloga šivalnih strojev Igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih stiojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje in sedla,je ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke 1 Postrežba točna t X Na debelo: Kava. laj. kakao. aA. olje. vinski tis. Miiiski ii trapistov-sli sil. salami, sanka in slanina. liitomeisto steklenično vino letnik 1917. Slatina. š T. MENCINGER X UubUonn, Resljevo cesto 3. S I. C. MAYER LJUBLJANA UstanovlJ. 1834. MANUFAKTURA EN OROS EN DETAIL J Sprejema vloge na hranilne knjižice žiro in druge vloge po najugodnejših pogojih. Y A/*' Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, ------- Zadar, Zagreb. ----- Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsem! večjimi kraji v tu- in inozemstvu. | ZHZecLžet Sz Koritnils — ZLj-uiToljsLnsu | Ta.li.ca, -a= KTTTR ST.A. lola.g^OTrnn.ica, h.sl c5Le"belo |