IZHAJA vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: tol ^rst' U’- D'Annunzio 27/E, opii ax 040/630824. Pošt. pred. (ca-a»Postale) Trst, 431. Poštni teko-račun (C.C. post.) Trst, 13978341 0 tnina plačana v gotovini D N I K NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE ST 1919 TRST, ČETRTEK 28. APRILA 1994 LET. XLII. Kdo ute imeti škodo Slovenska narodna manjšina laliji je v zadnjih tednih predle l *akšnih pritiskov in groženj, % . ih ze zlepa ne pomnimo. °raj ne mine dan, da ne bi tu-^esnem italijanskem tisku , i članka ali vesti, ki se na zu-re **<;er Wčeta Slovenije, a ki v snici zadevata predvsem nas, ovence v deželi Furlaniji Julij-kl krajini. . ot znano, se vsaj dve od treh jj “tenih grupacij zmagovite vo-Vane naveze zavzemata, da bi no-, vlada vodila odločnejšo in p.j Pogumno zunanjo politiko. 1 tem izrecno zahtevata, naj P^dvsem izniči Osimska po-^oa iz leta 1975. Če bi nova v ada tako zahtevo sprejela, bi Qarstvo naše narodne manjšine al.o brez mednarodnega jam- stva Pravi m bi zato lahko bilo tudi od- se \ J?no- ^aša narodnostna skupnost Ze ta^o čuti opeharjeno, ker tjanske oblasti niso izpolnile neVeZ' *** izhajajo iz že omenje-joJ^dnarodne pogodbe iz leta • 7 in ker se s to pogodbo za-Cena zaščita vrh vsega tolmači r„ ^voljno in za našo manjšino ^^/'ktivno. To najbolj nazorno v Ze stanje v Benečiji, Reziji in *** dolini, kjer naše Ijud-stv° .SP^°b nima nobenega var-trfla in ga oblast še vedno sma-Za nekaj bistveno drugačne-°d ostalih pripadnikov slo-lij”ske manjšine v Italiji. Za Ita-.gre le za ljudstvo »slovanske-° 'Zvora«. CahV °beh zakonodajnih zborni-n: Ie bil tik pred koncem zad-Zjk Zakonodajne dobe vložen Š£j,°nski predlog za globalno za-°st Ven^ar smo Slovenci spet Um Praznih rok, ker je bil par-da *nt Predčasno razpuščen. Topu C?s tiepopravljivo beži (tem-latj lrreParabile fugit, bi rekli po šin in naša narodna manj- sitia ,j& večjo in čedalje bolj otip-ln ri . kodo. To se na primer ze- tma zaradi takšnega stanja lo primer: p**? vidi pri naši šolski podi j aa.ClP (slovenskih učencev in ne °v je vedno manj), da niti pj ^.^njamo trajnega spremi-Ia slovenskega naselitvene-"fostora, saj na nekaterih ob-DRAGO LEGIŠA IIII+ 0 Kdor zaupa v odporništvo, zaupa v ustavo Množica na proslavi v tržaški Rižarni Letos je 25. april ponovno združil ljudi, tudi mnoge, ki jim doslej ta praznik ni veliko pomenil in mlade, ki so premalo poučeni o tem, kaj ta datum pomeni. Dovolj je že, da pogledamo udeležbo v Rižarni, kjer so našteli kakih 3 tisoč oseb. Tudi na drugih proslavah tako v naših krajih kot drugod po Italiji je bila prisotnost številna, na osrednji proslavi v Milanu, (foto D. Križmančič) ki jo je organiziral dnevnik II Mani-festo, pa je bilo tristo tisoč ljudi. Prav pri mladih pa bi bila potrebna še večja zavest, ki je, kot so tudi pokazale raziskave javnega mnenja, prešibka. Mnogi ne vedo, kaj je 25. april, ne poznajo njegovega pomena za demokracijo, ker jim tega v šoli ne razlagajo, saj se navadno učni programi ustavijo pri prvi svetovni vojni. Za- to lahko mladi brez pravega znanja o lastni preteklosti tudi verjamemo demagogom in tistim, ki bi hoteli sedaj zgodovino »nanovo napisati«. »Zgodovino bi bilo res treba napisati znova«, je za naš list ob tem prazniku dejal pisatelj Boris Pahor, »a ne le tiste iz časa fašizma, pač pa od leta 1870, torej od združitve Italije, ko se začne tudi njena osvojevalna politika, do današnjih dni. Izrednega pomena je delo, s katerim sta začeli slovensko-italijanska komisija, ki preučuje prav to obdobje. Vprašanje pa je, kako bo sedaj ravnala nova vlada, če namreč ne bo pustila »zaspati« to komisijo.« Prof. Pahor je vsekakor prepričan, da izgubljajo vpliv poskusi zastrupljanja ozračja od Osima do danes. Tudi ekstremna desnica je razumela, je dejal, da s takim pristopom ne more nadaljevati in začenja zato postavljati stvari na teren pogovorov. Sploh pa se bo morala italijanska politika ravnati po mmčjv ki vlada v Fvropi in ki je naklonjeno vstopu Slovenije v »evropsko hišo«. Osrednja proslava na Tržaškem, ki je bila 25. aprila v Rižarni v organizaciji Pokrajinskega odbora za obrambo vrednot antifašizma in odpor-(hj) 11+ 0 Po dveh zaporednih pokolih Podobno kot februarja, ko je zavezniški ultimat zaustavil obleganje in vsakodnevno bombardiranje Sarajeva, je bil tudi za prekinitev množičnih pokolov v vzhodnobosanskem mestecu Goražde potreben odločen nastop z ultimativno grožnjo. Tragedija mesteca ob Drini je trajala polnih 28 dni, ko so srbske bombe in granate sistematično uničevale stanovanjske bloke, šole in bolnišnice, še predvsem pa zbirna begunska taborišča. Streljali so v množico, je dejala irska zdravnica, ki jo je srbska ofenziva presenetila v Goraždu, da bi .povzročili čimvečje število žrtev. V dolgih 28. dneh obleganja je bilo ubitih preko 700 civilistov, ranjenih pa nad 2.000. Če Združeni narodi in Atlantsko zavezništvo ne bi pokazali zob, bi Goražde čakala ista usoda kot Vukovar. In vendar je srbsko politično vodstvo iz dneva v dan obljubljalo skorajšnjo prekinitev ofenzive. General Mladič, ki ga je francoska sekcija Združenja zdravnik sveta prijavila kot vojnega zločinca mednarodnemu so- dišču v Haagu, je vedno našel razlog za nove napade. Skoraj histerično je poveljeval ogenj na bolnišnico in zbirne begunske centre. Srbske granate so pobijale bolnike, ranjence, bolničarje, zdravnike. Po dveh zaporednih pokolih je Zahod končno reagiral, dobil na svojo stran Moskvo, postavil ultimat. Na Palah so spoznali, da gre zares, in se uklonili. Srbske čete so se umak- SASA RUDOLF nile tri kilometre od mestnega središča, odvažati so pričeli tudi težko orožje, kot je zahtevalo Atlantsko zavezništvo. Za generala Mladiča je bila nova moralna klofuta, saj je do zadnjega prepričeval Karadžiča, naj se ultimatu ne uklone, češ da ima za sabo Srbijo in večji del ruskega parlamenta. Ko se je pred dvema tednoma Mladičeva 22-letna hčerka odločila za samomor, ker ni mogla prenesti sramote, da ima za očeta krvnika in vojnega zločinca, je general dejal, oba sva na koncu ostala sama. Umik iz Goražda predstavlja verjetno konec Mladičeve slave. Če in ko se bo spremenila uradna politika bosanskih Srbov, ko se bodo pričela nujna pogajanja, se bo politični vrh moral znebiti jastrebov, vojnih zločincev. Nova odločnejša politika do Srbov bo prav gotovo vplivala na dogajanja v Rusiji. Skrajnodesničarska opozicija je namreč izkoristila v svoje namene kritike, ki sta jih na račun Beograda izrekla zunanji minister Kozirjev in njegov namestnik Čurkin. Naveličala sta se namreč neizpolnjenih srbskih obljub in pristala na odločnejšo politiko Združenih narodov. Za Zi-rinovskega in ostale ruske nacionaliste je bilo to izdajstvo pravoslavnih bratov na Balkanu. Tudi iz tega vidika bi moral Zahod pri reševanju balkanske krize upoštevati dokaj težki položaj ruskega predsednika Jelcina. Podobno kot Srbi tudi Rusi ne smejo in ne morejo z enostranskimi odločitvami izgubiti obraza pred lastnim ljudstvom. Srečanje predstavnikov slovenske manjšine z zunanjim ministrom L. Peterletom Pogovor v Kobjeglavi med slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predstavniki naše manjšine je bil predvsem posvečen odnosom med Italijo in Slovenijo ter obravnavi številnih vprašanj, od manjšinskega varstva do informiranja italijanske in evropske javnosti s problematiko naše narodnostne skupnosti, iskanja novega modela skupnega predstavništva manjšine, pa do volilnih reform in finančnih težav slovenskih ustanov. Srečanja, ki je bilo v torek, 26. t.m., so se udeležili še državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj, svetovalca Rudi Merljak, Zorko Pelikan, šef kabineta Rok Steblaj, generalni konzul in vicekonzul v Trstu Jože Šušmelj in Tomaž Pavšič, manjšinsko zastopstvo pa so sestavljali: senator Darko Bratina, podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, Martin Brecelj, Marjan Terpin, Viljem Černo, Fabio Bonini, Marija Ferletič, Boris Peric in Suadarn Kapič. (foto D. Krizmančič) Kdo utegne RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 28. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andric: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z naj-bližnjega vzhoda. ■ PETEK, 29. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Ju-rin); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 30. aprila, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta ro-zajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Mala scena. Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!« Smešna politična zgodba o človeku, ki ga politika ni marala. ■ NEDELJA, 1. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Peter Klepec« (France Bevk); 11.45 Vera in naš čas; 12.45 Orkestralna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«; 17.00 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 2. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 13.50 Orkestralna glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Potpuri; 15.00 Juli-us Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.10 Vlado Malačič: Pregled oceanografskih raziskav v Tržaškem zalivu in problemi razvoja ob morju. ■ TOREK, 3. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Popoldanski potpuri; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«. ■ SREDA, 4. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Ivo Andrič: »Most na Drini«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Made in Italy; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« — trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov. 4«ll I D močjih Slovence danes tudi z lučjo težko najdemo. Že omenjeni grupaciji zmagovite volilne naveze očitata Sloveniji tudi tole: da njena zakonodaja ne dovoljuje vrnitve nepremičnin nekdanjim lastnikom, ki so zdaj italijanski državljani, in da jim tudi ne dovoljuje nakupa nepremičnin ter da je varstvo italijanske manjšine pomanjkljivo. Na prvi očitek so po našem zelo jasno odgovorili Slovenski krščanski demokrati, ki jim pripada tudi slovenski zunanji minister, na zadnji letni konferenci v Zagorju (končala se je v nedeljo, 24 t.m.). Poudarili so, da bo »Slovenija sprejemala takšne zakone, ki bodo v njenem interesu ter v duhu evropskega sodelovanja« in da se ne bo »uklanjala grožnjam in pritiskom«. Kar zadeva stanje varstva italijanske manjšine v Sloveniji, pa velja omeniti, kar je v tej zvezi pred dnevi izjavil tržaški župan Illy. »Imam tesne stike z Unijo Italijanov v Sloveniji — je dejal — in lahko zagotavljam, da je varstvo naših rojakov odlično. Včeraj sem bil pri županu v Kopru, ki je sijajen primer dvojezičnega mesta. Rekel bi, da je raven zaščite italijanske manjšine višja od podobne ravni zaščite Sloven- cev, ki živijo v tržaški pokrajini (intervju za torinski dnevnik »La stampa« z dne, 22.4.1994). Čeprav nisi prerok, smeš trditi, da s takšno zunanjo politiko Italija ne bo prišla daleč, kajti Slovenija ima že danes v Evropi in svetu vplivne in zanesljive prijatelje, tako da ji zares ne grozi nobena nevarnost. Tisti, ki utegnejo imeti največjo škodo, pa so pripadniki slovenske narodne manjšine kot tudi pripadniki vseh ostalih jezikovnih manjšin v Italiji. S tem je treba računati in ustrezno ukrepati. 4ini n ništva, je letos res izzvenela svečano, ustvarila je nekakšno nevidno vez med udeleženci, ki jih je bilo tokrat mnogo več kot prejšnja leta. Veliko je bilo tudi nekdanjih taboriščnikov v nacističnih lagerjih. Proslava se je začela z molitvijo — skupaj so molili katoliški duhovnik, judovski rabin in pravoslavni pop. Nato sta po uvodnih besedah izrednega pokrajinskega komisarja Mazzurca stopila pred mikrofon zgoniška županja Tamara Blažina, ki je govorila v slovenščini, ter zgodovinar Elio Apih. Slavnostni govornik je poudaril, da je antifašizem gibanje Z zadnje seje deželnega tajništva Ssk Nevarna demagogija ogroža sožitje Stališča nekaterih predstavnikov gibanj Forza Italia in Alleam za nazionale o Osimskih sporazumih predstavljajo nevarno demagogijo, ki bi lahko hudo skvarila mirno sožitje v našem obmejnen1 prostoru ter dobrososedske odnose s Slovenijo in Hrvaško. Vse ko- , ristne in pravične rešitve je mogoče iskati le z vzpostavljanjem vzdušja prijateljstva in medsebo|" nega zaupanja. Italija bi mogla ij1 morala k temu pomembno p11" spevati tudi s tem, da bi zagot°" vila slovenski manjšini praviČn0 zaščito v skladu s svojo ustavo U1 mednarodnimi obvezami. Tako je ocenilo deželno tajim štvo Slovenske skupnosti na svo]1 prvi seji po kongresu v petek, 22-t.m., v Nabrežini. Seja je bila sl' cer v dobršni meri posvečena prlj pravam na evropske volitve, k1 bodo 12. junija letos. Ssk bo njih nastopila skupno z drugi1111 manjšinskimi strankami in avt°" nomističnimi gibanji v državi z 1>' sto Federalizem. Solidarnost med manjšinami se je v preteklosti Ze večkrat izkazala kot posebno dragocena tudi za Slovence v Itak' ji, zaradi česar jo moramo pose' bej okrepiti zdaj, ko se manjšina111 v tej državi ne obetajo dobri Časi. Tajništvo je poverilo ožjem11 strankinemu vodstvu mandat, da sklene z ostalimi partnerji liste Federalizem volilno zavezništvo 111 se tudi dogovori za kandidature' Na seji, ki je bila izrazito delovnega značaja, je tekla beseda tudi o organizacijskih vprašanji' Tajništvo je sprejelo nekaj P°' membnih sklepov o tem, kak0 utrditi strankino organizacijo- Ob koncu je pozvalo vso slovensko in sploh demokratično jav' nost, naj se polnoštevilno udeleži proslav ob 49-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. »za« in ne gibanje »proti«. Kdor zidK pa v odporništvo, zaupa v ustavo," je iz njega izšla. Kdor pa hoče, je ’ dejal zgodovinar Apih, resnično P° častiti spomin na ubite, se mora ločneje zavzeti za mir. Županja Blažina je v svojem P°' segu poudarila nujnost ohranitve zf. dovinskega spomina, ki ga neka^[ skušajo brisati. Ta spomin pa jo ^ ločljivo povezan z vrednotami svoN de, demokracije in strpnosti. Obe no slovesnost v Rižarni je z borbe’11' mi pesmimi zaključil Tržaški pom' zanski pevski zbor »Pinko Totndzl pod vodstvom Oskarja Kjudra. Kdor zaupa v odporništvo.*' k 10-letnici smrti Franca Jeze so v Trstu priredili simpozij v njegov spomin Neutrudni ustvarjalec, ki je izgoreval za ideal samostojne Slovenije F>eset let, trije meseci in nekaj dni I minilo od smrti časnikarja, publi- tek U j* fisa*eVa F™™™ Ieze in v peci ' aPriia, smo se s posebnim mpozijem spomnili tega izredno de-,Jnega človeka, ki se je razdajal za e]o samostojne in neodvisne države avenije. Simpozij sta priredila Dru-* ^venskih izobražencev in Krožil 1^ 'z Trsta in glede na od-ahko trdimo, da je še vedno živ P°mm na Franca Jezo in njegovo vse-™nsko pisanje za Radio Trst A, No-zu lst: Mladiko in za razne revije in otjnle, ki jih je sourejal ali sam iz-J use od svojega prihoda v Trst. a°gi pa so ga poznali tudi kot so-avca listov, ki so izhajali v zdom-v Buenos Airesu, v Kanadi, Mun ■ . v Buenos Airesu, v ntQ n°hnu in drugod. Pri tem ne sme-0 Pozabiti na izrazito literaturo, na 2e^°Ve dramske tekste, ki jih je pisal viH°tre^e Radia Trst A oziroma »Ne-be in raznovrstnih zanimanj, Utic 1Cn° Mteč in pripravljen na po-stn° delo v korist slovenskega Ijud-yj if naroda, ki lahko resnično zaži-sUv' Ce b° Slovenija postala povsem in Jrena država. Ta ideja slovenstva no r-niost°jne države je v Jezi verjet-v Wela vse od najmlajših let, ko je l$tah krščanskih snrinlistmi hil da je bil Franc Jeza človek med cialističnega akademskega kluba »Zarja« in tudi ožji Kocbekov sodelavec, čeprav se v marsičem ni strinjal z njim. Goličnik je na koncu še kratko spregovoril o svojem povojnem srečevanju z Jezo med krajšimi obiski v Trstu. Prof. Martin Jevnikar je predstavil »Literarno ustvarjanje Franca Jeze« in še zlasti tri njegove samostojne literarne knjige, to so »Moč ljubezni«, s podnaslovom »Povest iz časa naselitve Slovencev«, nato »Nevidna meja«, povest iz daljnje prihodnosti in druge fantastične zgodbe, ter že omenjene »Spomine iz taborišča«. Omenil je tudi podlistke, ki so izhajali v Novem listu, in sicer fantastični roman »Povratek iz vesolja«, roman »Smrt v pomladi« v spomin na brata Maksa ter druga dela, zlasti mladinska, kijih je objavljal v Pastirčku. Marko Tavčar je ta pregled dopolnil s krajšo predstavitvijo dela, ki ga je Franc jeza opravil na Radiu Trst A, pri katerem je v glavnem pisal za kulturno kroniko pri poročilih, a tudi za govorjene sporede in za dramski odsek. Slednji hrani tudi seznam njegovih izvirnih dramskih del oziroma prevodov in priredb za radijske potrebe. Naj povemo, da je Franc Jeza napisal 16 izvirnih otroških in 9 iger za odrasle poslušalce. Med slednjimi naj omenimo vsaj igro — kriminalko »Zadeva je končana«, ki je leta 1964 dobila 1. nagrado na natečaju Radia Trst A. Prevedel je 64 radijskih iger za odrasle in 6 za otroke, med temi je tudi več svetovnih klasikov, ob tem pa je priredil tudi več romanov. Prof. Janko Prunk je na simpoziju o Francu Jezi podal strnjen pregled zgodovinskih pobud in predlogov za rešitev slovenskega narodnega vprašanja, s posebnim poudarkom na razvoj misli o neodvisni Sloveniji, ki se je prvič pojavila prav v krogih slovenskih krščanskih socialistov in to v letih tik pred drugo svetovno vojno. Franc Jeza, je poudaril Prunk, pa ima gotovo izredno mesto, saj je med prvi- mi, ki so v letih po drugi vojni delali za neodvisno Slovenijo. Naš glavni in odgovorni urednik, dr. Drago Legiša, je utemeljil, zakaj moramo Franca Jezo smatrati za politika. Iz njegovega izvajanja se je jasno pokazal lik globoko politično čutečega, mislečega in aktivno delujočega človeka, ki je že v svoji mladosti, ko je bil star 18 let, v sestavku, ki ga bi kazalo referat, ki ga je napisal, razširiti na Jezovo delovanje iz Trsta. Simpozij je končal Saša Martelanc. Uvodoma je dejal, da bo njegovo razmišljanje nekakšna komemoracija Franca Jeze ob 10-letnici smrti. Naslov »Nedočakana sanja velikega idealista« je popravil v »Nedočakano vero velikega idealista« ter poudaril, da je Jeza veroval v pravičnega člove- Resolucija udeležencev simpozija »Slovenci iz zamejstva in matice, zbrani na simpoziju ob 10-letnici smrti velikega narodnjaka in kulturnika Franca Jeze, opozarjamo slovensko javnost na njegovo nesebično in naporno delo pri spodbujanju, pospeševanju in utemeljevanju ideje o samostojni Sloveniji, ki jo je več desetletij tudi ilegalno širil iz Trsta. Udeleženci simpozija se obračamo na pristojne slovenske oblasti — in v prvi vrsti na skupščini mest Ljubljana in Ptuj — vabilom, da primerno obeležijo tako na rodnem Ptuju kot v glavnem mestu Slovenije delo, ki ga je Franc Jeza opravil v korist celotnega slovenskega naroda.« je napisal kot gimnazijec o položaju slovenske manjšine na Koroškem, pokazal veliko narodno-politično znanje in nakazal tudi vrsto rešitev za ohranitev manjšine na Koroškem. To Jezovo politično mišljenje pa je z leti zorelo in se poglabljalo ter doseglo največji razmah v člankih in esejih o samostojni in neodvisni Sloveniji, ko je dejansko začrtal pravo ustavo nove države. Navedki iz raznih Jezovih del so jasno utemeljevali ta izvajanja. Znani zgodovinar prof. Vlado Habjan je Livija Valenčiča prosil, da je prebral nekaj strani njegovega referata z naslovom »Franc Jeza med Ljubljano in Trstom« ter podnaslovom »Kamenčki za poskus mozaične upodobitve«, in sicer tiste odlomke, ki so govorili o njegovem delovanju v študentovskih letih v vrstah krščanskih socialistov, nato pa je prosto nadaljeval in spregovoril o stikih, ki sta jih z Jezo ohranila tudi po vojni ter njegovem treznem razmišljanju o politični situaciji v domovini. Napovedal pa je, da d0r ^aktivnejšimi in najbolj pro-v tispu n>Meci ter je še zlasti, vsaj ga ■ prvih predvojnih letih svoje-nasioPania' veliko pisal in ne z^f)Za^utrievanjc slovenske narodni eja s‘mpoziju v Peterlinovi dvora-F-afkfr, P°Mravih prirediteljev, dr. in se 0fharja za Krožek Virgil Šček Vertsi-f.1^ Pnhorja za Društvo slo-g°o0L Kvbražencev, kot prvi sprelet na n ZOV prijatelj iz gimnazijskih Hasio Franc Goličnik. Pod 'ilirimn■ “Zrele misli mladega ra-P°dna t 'n Pl^telj11 Franca Jeze« in n° Ze f'ov°m »Življenje za samostoj-]ezWonJen° ^ovenijo«, je predstavil in pr7ri!e!(>VanJc v njegovih dijaških ^eP°seb ^fvnlovskih letih, ko je bil '■] aktiven član krščansko-so- Simpozij o Francu Jezi je bil v Peterlinovi dvorani v Trstu (foto D. Križmančič) ka, v vrednote, v uresničljivost neodvisne slovenske države. Poudaril je, da je Jeza predvsem verjel v slovenskega človeka, ki mu je Slovenija dom in da mu je ta vera pomagala, da je reševal vse težave in premagoval vse ovire. Na koncu pa je poudaril, da bi bilo treba nekje v Sloveniji obeležiti spomin nanj in predlagal je, da bi se po njem poimenovala kaka pot v Ljubljani ali na Ptuju, pot zato, ker je ta beseda pomensko širša od ulice ali ceste. »Pot Franca Jeze« pa bi bila »simbol neke vizije in spomin na neko življenje, ki je izgorelo v mislih na domovino ljubljenih ljudi, imenovano Slovenija«. Za podobno misel se je na simpoziju že med pozdravi izreklo več ljudi, podprli pa so jo vsi udeleženci simpozija. Prisotne so uradno pozdravili vladni svetovalec za Slovence po svetu Rudi Merljak, podkonzul Tomaž Pavšič in deželni tajnik Ssk Martin Brecelj. Na simpoziju je bilo tudi rečeno, da bo izšel zbornik predavanj in da bi ob tej priložnosti zbrali tudi najbolj značilne odlomke iz Jezovega političnega pisanja, da bi tako njegove misli postale dostopne širšemu krogu slovenskih bralcev. Petkov posvet ob 10-letnici smrti Franca Jeze je gotovo le nakazal pomen in širino njegovega dela. Bodoči preučevalci Jezovega političnega, literarnega in zgodovinskega pisanja, bodo morali poglobiti ta vprašanja in priznati, da je Franc Jeza neutrudno ustvarjal in nam je prav s tem svojim zgledom lahko za izziv, da bi vsakdo od nas na svojem polju in v svojem okolju deloval za narodni napredek, ki mora biti vsestranski. V torek, 3. maja, bo ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, Korzo Italia 55, predstavitev zbirke pesmi Ljubke Šorli v italijanskem prevodu »Canti spez-zati«. Delo je prevedla Diomira Fabjan Bajc. Knjigo bodo predstavili Alojz Rebula, Celso Macor in Hans Kutzmiiller. V Edi Žerjal razstavlja v Gorici V Katoliški knjigarni v Gorici so v torek, 26. aprila, odprli razstavo tržaškega slikarja Edija Žerjala, umetnika, ki je v letih svojega ustvarjanja preizkusil veliko tehnik, tudi monotipijo in lesorez, v zadnjem času pa se posveča akvarelu. Uveljavil seje tudi kot ilustrator, narisal je nekaj plakatov in scenografij. Razstavljal je že marsikje po Evropi pa tudi v ŽDA. V Katoliški knjigami je njegovo delo predstavil Jožko Vetrih. Razstava bo odprta do 14. maja, ogled pa je možen ob urah delovanja knjigarne. »Pohod prijateljstva« za preseganje meja Uredništvo pričakuje tudi prispevke iz zamejstva Novorojena revija Kras cev na Primorskem popolna. V pri1 številki, prispevkov iz zamejstva ri Glavni urednik novorojene revij0 je Lev Lisjak, odgovorna urednica f Ida Vodopivec — Rebolj. Kras ja ljubljansko podjetje Mediacari0' Uredništvo ima sedež v Komnu. Revija Kras je po načrtu pobuda1' kov »odprta vsem, ki bi radi stvari10' strpno in s širokim razumevanje soustvarjali njeno vsebino.« Zato^ vabljeni k sodelovanju vse tiste, hoteli s pisano besedo ali fotograf1!0 prispevati k obogatitvi revije. Se posf' bej in izrecno so vabljeni šolarji, diftf ki in študenti. Uredništvo odgovam na telefonsko številko 061/223-234° delavnikih od 8. do 14. ure. Prisp°v' ke pa je mogoče poslati na revijo Kri5, 66223 Komen, poštni predal 17-* * * Na gledališkem šolskem tekmovanju Uspeh dijakinj liceja F. Prešeren Sredi prejšnjega tedna je bilv Trstu dvodnevni gledališki čaj pod pokroviteljstvom trža$e pokrajinske uprave in šolske!? skrbništva, na katerem so nastop1' le dijaške gledališke skupine sed' mih tržaških višjih srednjih Tekmovanja se je že tretjič usp° šno udeležil tudi licej France Pfe šeren. Med italijanskimi zavod') prejšnja leta nastopil s tekstotf1^ ki ju je napisala Matejka GrgiČ' glavnih vlogah pa se je uveljaVl la Nikla Panizon. Ob njej so stopili tudi drugi dijaki. Nekate re, med njimi Daša Bolčina, va Pincin in Maja Mezgec, so s letos odločile, da v razširjeni ^ sedbi spet nastopijo. Tokrat so d brale Oskarja VVilda in sicer » lo »Pomen iskrenosti« ter s pre stavljenim delom navdušile °v činstvo. Zaigrale so zelo prepričljiv0' čeprav so nastopale v tujem bientu in v tujem jeziku. Nagrar, vanje nastopajočih bo 28. april3 plesni dvorani Paradiso v Trsi3' Nova Jančarjeva drama slovensko gledališče v Tr^ V petek, 22. t.m., je pisatelj go Jančar v Trstu izročil ravnal > Miroslavu Košuti svojo novo dr3*3 Delo so v Slovenskem stal**3 gledališču pričakovali z veliko strpnostjo, saj mu je bilo nameflJ no že pred začetkom pisanja. O **je je trenutno dano vedeti le, da je igra za pet oseb, o vsebini pa je 13 goče ugibati po naslovu »Halš*3 ' znamenitem arheološkem najdb*5 keltske kulture. ^ S študijem Jančarjeve novitet SSG pričelo že v maju. Medtem ko italijanski desničarski krogi govorijo o premikanju meja, sta društvo Mavhinje-Cerovlje in krajevna skupnost Gorjansko dokazala, da je treba meje presegati in da je to z odkritim in prijateljskim dialogom tudi mogoče. Konec prejšnjega tedna je bil namreč prvi »Pohod prijateljstva Mavhinje-Gorjansko«; v načrtu organizatorjev je, da bi se ta pobuda ponavljala vsako leto. Odziv je bil res odličen, saj so našteli kakih 1.500 oseb, med temi tudi nekaj Italijanov. Na mejnem prehodu je bila tudi prijetna slovesnost. Med drugimi sta govorila član državnega sveta Republike Slovenije Polde Bibič in senator Darko Bratina, pela pa sta tudi dva zbora iz zamejstva: »Fantje izpod Grmade« iz Devina ter moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine. Na sliki: (foto S. Ferrari) Udeleženci »Pohoda prijateljstva Mavhinje-Gorjansko« so bili res številni Februarja je izšla prva številka nove revije — po načrtu urednikov naj bi šlo za mesečnik — z naslovom Kras, ki naj bi bila, kot pove že naslov, posvečena poglobljeni obravnavi dogodkov, zanimivosti, problemov na tem področju ter predstavitvi primorskih tako ali drugače zanimivih osebnosti. »Revija Kras bo obravnavala predvsem tista vprašanja o Krasu, ki jih drugi časopisi stalno in načrtno ne predstavljajo,« piše uredništvo v spremni besedi prve številke. Ta pa so: spodbujanje njegovega gospodarskega in družbenega razvoja z upoštevanjem naravnih danosti, ohranjanje njegove identitete, varovanje krajine pred onesnaževanjem ter smiselno posodabljanje kraške bivanjske arhitekture. Izrisovala bo značaj kraškega človeka, ki ga je klesal njegov tisočletni boj z naravo. In to bo revija predstavljala na poljuden in berljiv način, s strokovno poglobljenimi in argumentiranimi besedili, podkrepljenimi z ustreznimi likovnimi prikazi,« beremo še v uvodni besedi. Uredništvo obenem izraža namen, da bi krog sodelavcev razširili tudi v zamejstvu, saj bo samo tako lahko slika življenja Sloven- V Katoliški knjigarni v Gorici Predstavitev »Križevepota« ob 1. obletnici smrti Ljubke Šorli janje štirinajstih postaj in prve ter zadnje pesmi, istočasno pa s sporočilno simboliko barv in zabrisa-vanjem figur doseže, da bralec in gledalec s svojo domišljijo, občutki in znanjem podoživlja sporočilo besedila in slik. Spremno besedo je napisal Marijan Brecelj, ki je znan poznavalec pesniškega ustvarjanja Ljubke Šorli. Na predstavitvi bodo o pesnitvi spregovorili Marijan Brecelj, v imenu založbe prof. Marija Če-ščut in avtor slik. V Katoliški dvorani na Travniku v Gorici bo v soboto, 30. aprila, ob 17.30 predstavitev knjige, s katero se Goriška Mohorjeva spominja pesnice Ljubke Šorli ob prvi obletnici smrti. Gre za izdajo pesnitve Križev pot, ki jo je napisala leta 1979 na prošnjo tolminskega župnika Štrancerja. Objavljena je bila sicer v župnijskem listu tolminske fare, a dejansko je bila širši slovenski javnosti neznana. Šorlijeva v tem Križevem potu, ki ga je posvetila Onemu, ki visi v cerkvi njene rojstne fare, ostaja zvesta tradicionalnemu če-ščenju, molitvi sami. Uporablja tudi one prispodobe, ki jih Cerkev tradicionalno uporablja pri razmišljanjih ob 14 postajah. Šorlijeva se potrjuje kot pesnica trpljenja, a tudi trdnega upanja in vere v lepšo prihodnost. Ta vera se v njenih verzih odraža v obliki prošenj. Oblikovno je pesnica izvirnega pristopa. Običajnim 14 postajam dodaja nekakšno uvodno pesem, ki govori o zadnji večerji in sklepno, vstajenjsko razmišljanje, pravo himno vstalemu Kristusu. Pesnitev bogatijo izvirne upodobitve Franka Žerjala, ki se je sicer odločil za figuralno ponazar- Zaključil se je Film video monitor V goriškem Kulturnem domu se je to nedeljo zaključil 9. pregled filmske in video produkcije Film video monitor, ki je tudi letos privabil veliko število obiskovalcev. Na tej prireditvi je bil tokrat predstavljen samo en slovenski film, »Morana« Aleša Verbiča. V okviru Film video monitorja je bila zadnji dan na sporedu tudi zanimiva okrogla miza, ki so se je udeležili slovenski in italijanski filmski kritiki. Pogovor z ravnateljem Vitom Svetino Povišanje kapitala nujen korak za rast TKB zb ^rza^a kreditna banka je prejšnji teden sklicala izredni in redni občni 5 0r' čredni je bil potreben zaradi povišanja kapitala s 35 na 50 milijard lir. y. em korakom, je v pogovoru za naš list dejal ravnatelj denarnega zavoda * o Svetina, se slovenski banki odpirajo nove možnosti za uspešnejše poslo-TKR V ^rzav‘ *n *udi v tujini. O samem občnem zboru in o delu ter načrtih pa je sam natančneje spregovoril v intervjuju. Najvišji predstavniki TKB na občnem zboru. Na sliki so z leve: ravnatelj V. Svetina, E. Kraus, A. Stefančič in S. Mesesnel Zakaj je bilo potrebno povišuje kapitala? Je to samo znak cJe solidnosti banke ali pa je ta fj zahtevala tudi nova ban-zakonodaja, kakršno določa-o^opski standardi? Kako so to 0citev sprejeli delničarji? n Povišanje kapitala je bilo potreb-jJ^vsem za razvoj banke. Ker se ko T V zac^njih dveh letih s hitrimi sku Pr*P^uje zakonodaji Evropske s Pnosti, mora seveda v skladu s tem lUc^inove direktive na podro-^ bančništva. Vsak denarni zavod n°m 'meti najmanj 8 odstotkov last-j£ Premoženja na razpolago za na-tflf6- te8a n^ma’ ne sme investi-j-,.1 in podeljevati kreditov svojim Njen razvoj se torej na ta Cln ustavi, ni ra.di tega smo torej sklicali red- tal ' z^or Podlagali dvig kapi- S na milijard lir. Banka je jrtreč v zadnjih letih imela velik J°n in brez tega koraka ne bi moki hsvoiega poslovanja tam, kjer nij' rfe-a' na Primer v deželi Furla-u!l }iiski krajini, Venetu, Sloveniji, šški in sosednjih deželah. ob* dovoljni smo, ker so bili na tem H^em zboru delničarji prisotni v ve-Pitcri to ie ^ar ^ odstotkov ka- leteV tei na^ odločitvi smo na- ših a na veliko razumevanje na-u^j J^iearjev, da se dviga kapitala tem 6ZP° !n do jeseni izvršijo. S Ure Se"b° Pšnka še bolj okrepila in bo Po s h lCevaia sv°j razvojni program še op el s tem, da bo odpirala nove ClJe v naši deželi. d KaJ Pa je bilo pomembnega na ra ?et?' rednem delu občnega zbo-Vase banke? pre^a rednem občnem zboru smo tokrVsem Predstavili bilanco, ki je bila r0o a. Pripravljena po kriterijih Ev-razh? skupnosti. Vsi podatki so bili gl0blZeni v detajlih in natančno po-merj,eni Opravljena je bila tudi pri-s0 nQVC!s Prejšnjim letom. Udeleženci Željo nem zboru predvsem izrazili jatj v0 se mora banka naprej razvita ako, kot se je do sedaj in da mo-l’arjati tudi rezerve. Bilo je kank P°stavljeno vprašanje, ali naj krepi razdeljuje dividende ali pa naj tnnen SVOie rezerve. Prevladalo je tudi le’ da banka, ki je uspešna, deli ' dividende. 4 I • Usta' ste naleteli, kot slovenska Vani °Va' na kake ovire pri poslo-u tako v Italiji kot v tujini? Letos poteka 35-letnica odprtja našega bančnega zavoda. TKB je začela namreč delovati leta 1959. V tem času smo naleteli na nešteto težav prav zaradi tega, ker smo slovenska ustanova. Banka je namreč nastala ob robu Londonskega sporazuma. Zavezniki so Slovencem dovolili ustanoviti banko v Trstu; več kot 20 let je bilo treba čakati, da smo dobili dovoljenje za poslovanje s tujino, še dodatnih 10 let pa, da smo lahko odprli prvo agencijo. Danes so se razmere bistveno spremenile. Nimam namreč občutka, da bi nam kdo postavljal kake ovire. Sedaj veljajo zelo strogi parametri za delovanje bank. Treba je imeti zadosten kapital, spoštovati obstoječo zakonodajo. Kdor se teh pravil, kot mi, drži, nima težav s poslovanjem. Kakšno pa je sodelovanje vašega denarnega zavoda s drugimi slovenskimi bankami na Trža- škem, Goriškem in tudi na avstrijskem Koroškem? Ko so se, po drugi svetovni vojni, s ponovno oživitvijo gospodarstva začele ponovno krepiti tudi banke, smo slovenski zavodi ustanovili v okviru Gospodarskega združenja bančno sekcijo, ki ima nalogo, da usklajuje določene posege slovenskih bank v korist gospodarstva, pa tudi slovenske kulture in družbenih dejavnosti. Nasploh lahko rečem, da dobro sodelujemo s posameznimi slovenskimi bančnimi zavodi. Na avstrijskem Koroškem imamo stike z Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu. Kaj bi povedali o vašem poslovanju v tujini? Vedno bolj tesno je sodelovanje predvsem z bankami v Sloveniji in na Hrvaškem, tako na primer z zavodoma Noricum iz Ljubljane in Kvamer z Reke, v katerih je prisoten tudi slovenski kapital iz Trsta. Nasploh lahko rečem, da je TKB banka, preko katere gre največ prometa iz hrvaških in slovenskih denarnih zavodov. To je seveda odvisno od poslov naših klientov. Odprti pa smo tudi do drugih držav, tako v vzhodni — Madžarska, Češka, Poljska, Rusija — kot tudi zahodni Evropi, pa tudi v ZDA in celo na Japonskem. Koliko oseb je zaposlenih v vaši banki? Danes je v banki zaposlenih skoraj 200 oseb. To so predvsem absolventi tako višje slovenske šole v Trstu in Gorici kot diplomiranci. Veliko damo na to, da se naši ljudje izobražujejo in strokovno usposabljajo, zato prirejamo vrsto specializiranih tečajev za naše zaposlene. Najmanj, kar jim nudimo, so brezplačni tečaji jezikov. Pogovarjala se je Helena Jovanovič * * * Organizacija in kadri št. 3/94 Pred kratkim je izšla 3. letošnja številka strokovne revije Organizacija in kadri, ki jo izdaja Fakulteta za organizacijske vede Kranj in založba Moderna organizacija v Kranju. V tej številki so zajete številne razprave priznanih strokovnjakov, med katerimi so: vodenje informatike, karakteristike managerjev, varstvo informacije zasebnosti v zdravstveni dejavnosti, pisanje znanstvenih objav, uvajanje sistema kakovosti. Prof. dr. Miran Mihelčič nas je informiral o letošnji podelitvi statusa ve-ščaka pri Zvezi ekonomistov Slovenije na področju upravljanja in ravnanja. Zajete so še druge zanimive informacije in ocena knjige »Logistika v proizvodnem podjetju«. dGD IMS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BILANCA 1993 Občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke je odobril bilanco poslovne dobe, ki se je zaključila dne 31.12.1993. Glavni bilančni podatki potrjujejo rast poslovanja v vseh sektorjih delovanja banke, kar je posebej razvidno iz naslednjih postavk (v milijonih lir): Skupna bilančna vsota 1.053.909 (+10,60%) Vloge klientov 651.263 (+ 3,76%) Vloge bank 301.913 ( + 33,05%) Naložbe 454.222 (+16,94%) Lastne vrednotnice 118.116 ( + 42,21%) Čisto premoženje 53.426 (+ 7,26%) Rezultat upravljanja 18.216 ( + 28,07%) Čisti dobiček 5.050 ( + 25,94%) Občni zbor je sklenil nameniti delničarjem dividendo v skupnem znesku 1.750 milijonov lir ali 500 lir za vsako delnico, ki bo plačljiva od 1. junija 1994 pri blagajni družbe. Izredni občni zbor je odobril povišek družbene glavnice proti plačilu s 35.000.000.000 lir na 50.000.000.000 lir. Tržaška kreditna banka, ki ima danes skupno 194 uslužbencev, si prizadeva povečati svojo prisotnost na teritoriju z odprtjem novih okenc. Prijavilo se je 30 kandidatov, tekmovalo pa jih bo 16 Festival slovenske prihodnji teden v Kulturnem domu Konec prihodnjega tedna, natančneje v soboto, 7. in v nedeljo, 8. t.m., bo v Kulturnem domu v Trstu svojevrstna prireditev — Festival slovenske popevke v Trstu, ki ga prireja SKD Barkovlje. Na tem glasbenem srečanju bomo slišali 16 pesmi domačih popevkarjev, komisija bo izbrala najlepše, glasovalo pa bo tudi občinstvo. O tej prireditvi je kaj več povedala predstavnica društva Vera Poljšak. Letošnji Festival slovenske popevke v Trstu je že 30. po vrsti. Koliko je bilo kandidatov in kakšna je kvalitetna raven pesmi? Najprej bi povedala, da je bila 30-letnica Festivala lani, vendar nam leta 93 ni uspelo speljati te pobude, ker zahteva res ogromno dela. Okroglo obletnico bomo torej praznovali letos. Prejeli smo kakih trideset pesmi, ki jih je ocenila strokovna komisija. Od teh je bila izbrana polovica, natančneje 16 pesmi. Kandidati so v tem času imeli že dve avdiciji. Kar zadeva kvalitetno raven, lahko rečem, da je veliko odvisno od aranžmajev, od izvedbe, od glasu pevcev. Sedaj so v teku vaje z orkestrom MIX, v katerem je 16 članov. Pevce vadi glasbenik Aleksander Vodopivec. Mnogi vadijo tudi doma, saj gre večinoma za ljudi, ki so zaposleni, in torej nimajo časa, da bi prišli na vaje. Svoje znanje bodo nato skupaj preizkusili na generalki pred glavnim nastopom. Naš Festival je zrežiral Boris Kobal, za sceno je poskrbel Peter Furlan, igralko Miro Sardoč pa smo zaprosili, da nekoliko popravi izgovarjavo in dikcijo nastopajočih. O čem govorijo pesmi, ki jih bomo slišali na Festivalu, kakšna je srednja starost nastopajočih in od kod so? Večina tekmovalcev pripada mlajši generaciji, nekaj pa jih je tudi že v letih. Njihove pesmi govorijo o ljubezni, nekaj je romantičnih, druge pa so bolj vsakdanje, kot na primer tista o vožnji s »šestico«. Tekmovalci so vsi s Tržaškega. Veliko vabil smo sicer poslali v Gorico, Čedad, in še kam, saj je Festival namenjen vsem Slovencem, vendar na žalost ni bilo odziva. Koliko dela sedaj čaka odbornike društva in kako bo tekmovanje potekalo? Boste koncert priredili še kje? Veliko dela smo sicer že opravili, veliko pa ga moreno še izvršiti. V soboto, 7. t.m., torej v prvem delu koncerta, ki bo v Kulturnem domu, bo strokovna komisija izbrala prve tri uvrščene. Komisijo bodo sestavljali član Radia Trsta A, Radia Opčine, Radia Koper, Radia Ljubljana in znana pevka Nora Jankovič. Zmagovalce bomo razglasili naslednji dan. Tudi občinstvo bo lahko glasovalo za pevca ali skupino, saj je predvidena tudi nagrada občinstva, Primorski dnev- Nastopajoči na enem od prvih Festivalov slovenske popevke v Trstu pred tfe' mi desetletji nik pa bo nudil nagrado za najboljše besedilo. Oba večera bomo ponovili vseh 16 pesmi. V nedeljo, ko bomo pregledovali glasovnice, se publika vsekakor ne bo dolgočasila, ker bo na sporedu Vikj shoiv. Koncert bomo 14. maja ponovili tudi v športnem centru v Zgoniku, kasneje pa verjetno še kje. Ste za nagrade najboljšim pevcem in kantavtorjem že zbrali vsa sredstva? Za glavne nagrade sredstva že imamo, ne pa tudi za vse nastopajoče. V prejšnjih letih so namreč priznanje dobili vsi tekmovalci, zato še potrebujemo pomoč. Kakšne načrte pa ima SKD Barkovlje za bodočnost, ko bo ta zahtevni Festival za vami? Ste rešili problem s sedežem v Ul. Cer-retto? Prva naloga, ki nas čaka, je organizacija vsakoletnega srečanja 50 in 60 letnikov. Letos smo sicer nekoliko v zamudi, vendar ni mogoče prirediti toliko stvari hkrati. V načrtu imamo, kot vsako leto, tudi zaključni izlet našega društva. Naša dejavnost pa je v tem obdobju nekoliko upočasnjena zaradi tega, ker iz dneva v dan čakamo, da bodo začeli popravljati sedež našega društva. Krajevna zdravstvena enota namreč ta dela že dve leti zaustavlja zaradi enega samega podpisa. Kljub vsemu pa skušamo, kolikor se le da, nadaljevati z našo dejavnostjo. Kar — čeprav začasno — zamre, je namreč težko ponovno oživiti. (hj) Sprejeti so bili tudi štirje popravki, ki sta jih predlagala svetovalca Ssk Novi statut tržaške občine Tržaški občinski svet je prejšnji teden z dvotretjinsko večino izglasoval statut in sprejel tudi štiri od osmih popravkov, ki sta jih predlagala svetovalca Slovenske skupnosti Peter Močnik in Andrej Berdon. Najpomembnejši je prvi popravek, saj vsebuje priznanje zgodovinske prisotnosti Slovencev na ozemlju tržaške občine. V drugem je dalje predvideno, da bodo pripadniki naše manjšine lahko uporabljali svoj materin jezik v odnosih z državljanovim pravobranilcem, v tretjem popravku je zapisano, da občina goji stike z državami in deželami Alpe Jadrana, ki predstavljajo njeno naravno zaledje, četrti pa govori o referendumih o ustavnih pravicah. Zapisano je, da o teh vprašanjih (sem sodijo tudi pravice slovenske manjšine) ni možno ljudsko glasovanje. »Predvsem priznanje zgodovinske prisotnosti Slovencev v Trstu je za nas izrednega pomena,« je dejal svetovalec Ssk Močnik, »saj se s tem izpodbija obrabljene fraze o takoimenovanem italijanstvu tegu mesta. Mislim, da smo s tem zadeli v živo in da smo z uspehom lahko zadovoljni. Ssk je sicer tudi predlagala — vendar predlog ni bil sprejet — dvojezično poimenovanje okoliških oblin. Sedaj pričakujemo opozorilo in protest okoliških županov, ki morajo zahtevati popravek k statutu in torej uvedbo tudi slovenskega imena občin«. DAROVI IN PRISPEVAJ AC V spomin na Franca Jezo, ob 0 setletnici njegove smrti, daruje d . Drago Štoka 25.000 lir za tisk°vl1 sklad Novega lista. Razstava je v Galeriji Tržaške knjigarne Akvareli avstralskega Slovenca Kodriča Do 14. maja bodo v Galeriji Tržaške knjigarne na ogled akvareli slovenskega likovnika Johna Dimitrija Kodriča, ki živi v Avstraliji. Njegovo umetnost navdihuje narava. Kodrič razstavlja v Trstu predvsem pejsaže v precej izpopolnjeni akvarelni tehniki. Slikar je bil rojen leta 1941 V Brjah pri Braniku in se je konec 50-ih let odločil, da poišče srečo v tujini. Najprej je leto dni preživel v Italiji, nato pa je iz Trsta odplul v Avstralijo. Nekaj časa je preživel tudi v Novi Zelandiji, nato pa se je spet vrnil v Melbourne, kjer še danes živi. S slikarstvom se je začel Kodrič ukvarjati že kot otrok, v izseljenstvu pa je obiskoval razne likovne tečaje. Za svoje delo je prejel več nagrad, imel pa je dvajset samostojnih razstav. V Evropi se predstavlja prvič. Na sliki: (foto S. Ferrari) slikar Kodrič v TK Galeriji Zgodovina Ricmanj in Loga v raziskavi Borisa Kureta rV/J Bori« Kuret RICMANJE in LOG Malo je pri nas vasi, ki se lah-° kot Ricmanje ponašajo s tako a ančno in bogato knjigo o svoji m i ' k°t Je delo domačega aziskovalca Borisa Kureta. Raskava nosi naslov »Ricmanje in °g« in je izšla ob 100-letnici do-acega kulturnega društva »Slavec« v zbirki »Breg skozi čas«. Avli lSe z raz*skavami sicer ukvarja P iteljsko, a z veliko resnostjo Pravim znanstvenim pristo-Napisal je pravo zgodovin-knjigo o življenju v Ricma-nekdaj, o društvih, ki so se °u- . jn zantirala v istem času, tud ^ 'n navadah, delo pa je 1 nptemljeno z bogatim foto-rih h 'm §radivom, kopijami sta-dokumentov, razglasov, sta-itd 0P*sov (predvsem Edinosti) Delo so predstavili sredi mar-rg ,v okviru niza kulturnih pri-dev na tradicionalnem »Ric-Drt vem tednu«, izid pa so pod-1 občina Dolina, Hranilnica in v, sojilnica na Opčinah ter Trža-s,a kreditna banka. V zbirki »Breg čas« je Boris Kuret leta 1990 »B v Prvo knjigo z naslovom let°r^<(' Posvečena pa je bila 90-nici prosvetnega društva »Slo-nec«. Sedaj pa bi želel podrob-)e raziskati še preteklost Boljun-Ca »n Doline. »Ricmanje in Log« je posvečeno »dragemu, plemenitemu prijatelju in neutrudnemu sodelavcu« Saši Oti, članu časnikarske ekipe RAI, ki mu je granata v Mostarju pretrgala življenjsko nit. Ota je bil tudi sam doma iz dolinske občine in je del svojega prostega časa, ki ga resnici na ljubo ni imel veliko, posvetil delovanju na kulturnem področju. V najnovejši Ku-retovi knjigi je tudi nekaj njegovih fotografij. Nekatere je avtorju izročil tik pred svojim usodnim, zadnjim službenim potovanjem. Knjiga je razdeljena na dva dela: v prvem spoznamo dragocene podatke o kulturnem delovanju v Ricmanjih in Logu, drugi del pa je posvečen gospodarskemu življenju in torej delovanju gospodarskih, posojilnih in konzumnih društev itd. Zgodovina Ricmanj torej ob zanimivem branju kar zaživi pred nami. Na 300 straneh je zbranih nešteto podatkov, dogodkov, imen, letnic, obrazov najpomembnejših osebnosti v Ricmanjih v minulem stoletju, fotografij članov raznih društev in pevskih zborov, zemljevidov, grbov, slik o sodobni in nekdanji podobi vasi. Avtor pa se geografsko ni omejil le na območje Ricmanj in Loga, ampak se je »sprehodil« tudi po Trstu in Istri, ki sta bila z omenjenima krajema in njegovim razvojem tesno povezana. Med najpomembnejšimi osebami iz preteklosti omenja učitelja Ivana Kureta, duhovnika Jožefa Wel-hartickyja, Josipa Valentiča, enega najzaslužnejših mož, ki je sodeloval pri ustanovitvi številnih domačih društev, skladatelja in politika Ivana Zuljana, Ivana Berdona, ki si je v zadnjih letih prejšnjega stoletja skupno s tedanjim kaplanom dr. Antonom Požarjem prizadeval za samostojno župnijo in uvedbo staroslovanskega obrednega jezika v cerkvi, izumitelja in obrtnika Simona Zuljana, Rudolfa Pregarca, enega prvih in najaktivnejših članov Narodne delavske organizacije, in fotografa Franca Bonana, ki je sicer delal v Trstu, a ni nikoli pozabil na svoje Ricmanje. Spremno besedo h knjigi »Ricmanje in Log« je napisal ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor. »To je čvrst in čudovit zidak v stavbi pisanja slovenske zgodovine Trsta in okolice«, je med drugim zapisal. »Take publikacije so temeljni nosilec vedenja o preteklosti Slovencev na Tržaškem. Na dobrem poznavanju lastne preteklosti sloni za gozd, vozil se je s čolnom, se spuščal in vzpenjal po gorah, živel je med domačim prebivalstvom, poslušal njihove zgodbe, jedel njihovo hrano ter prisostvoval njihovim praznikom. V uvodni besedi je Korun o odkritju Amerike zapisal, da je za domorodce prihod Kolumba pomenil»nesrečo, ki ji zgodovina človeštva ne pozna podobne. Ničesar ni, kar bi lahko odtehtalo izginotje neštetih narodov, jezikov in kultur. Ničesar na tem svetu ni, kar bi lahko opravičilo trpljenje ljudi, katerih krivda je bila le v tem, da so se rodili na nepravi strani oceana. Zahodna civilizacija, ki je s Kolumbom stopila na ameriška tla, je tistega dne začela svoj uničevalni pohod, ki mu podlegajo tako indijanski narodi kot narava novih zemljin. Ta pohod še vedno traja in v njihovem uničevalnem bistvu gotovo ni ničesar velikega, ničesar, česar bi se morali spominjati in slaviti.« Korun tudi pravi, da njegova knjiga ne želi biti le opis neke poti, ampak potopis skozi pokrajine duha, ki tone v pozabo. Obenem želi seznaniti z delčkom tiste dediščine človeštva, ki je obsojena na izginotje. »In mogoče želi tudi opozoriti, da smo po svoje vsi Indijanci in da lahko nekoč tudi nas doleti njihova žalostna usoda.« O samem avtorju je nekaj več v knjigi »Kača in jaguar« napisal dr. vest o narodni pripadnosti, se krepi prepričanje o bogatem kulturnem izročilu in se veča zaupanje v lastne korenine. K temu lahko dodamo še dejstvo, da o lastni zgodovini raziskuje in piše raziskovalec, ljubitelj, zgodovinar — domačin...« Iz knjige, ki jo je napisal Boris Kuret, bo bralec spoznal Ricmanje in Log ter kulturno in gospodarsko življenje na tem območju od sredine prejšnjega stoletja dalje pa do zaključka prve svetovne vojne. Njegova raziskava se zaključi s propadom habsburške monarhije, pod katero smo Slovenci, vsaj nekaj časa (z izjemo Rezije in Benečije) živeli pod skupno streho. (hj) Emil Cesar. Borut Korun je avtor večjih potopisov. Njegova bibliografija je obsežna, saj je začel pisati že zelo zgodaj, leta 1987 pa sta izšli njegovi prvi potopisni knjigi. »Kača in jaguar« je njegovo četrto tovrstno delo. »Kot potopisec se loteva pisanja načrtno, kar je značilno zanj, za pisatelja in popotnika. Na pot odhaja po temeljitem poznavanju ustrezne literature o posameznih deželah, njihovi kulturi in ljudeh«, piše v spremni besedi dr. Cesar. »Marsikdaj pa mu je samo izhodišče za lažje razumevanje, saj mu potovanja znanje razširjajo in etnološko dopolnjujejo... Zato je njegovo pisanje sistematično zasnovano: slikovito je prepleteno z lastnimi vtisi in doživetji, podrobnimi ogledi kulturnih in zgodovinskih spomenikov, neposrednimi stiki z ljudmi ter z znanjem, pridobljenim iz ustrezne literature... O vestnosti, natančnosti in znanju Boruta Koruna se bo lahko prepričal tudi sam bralec. Odlika njegove zadnje, kot tudi vseh drugih njegovih potopisov, pa je tudi prijeten, svež in vsem razumljiv slog pisanja, tako živ, da se bo komu zdelo, da je opisane kraje tudi sam obiskal in si ogledal znamenite in monumentalne upodobitve kače in jaguarja, dveh božansko čaščenih živali v azteškem in majevskem verovanju. (hj) Kn** Miga, ki je več kot samo potopis Borut Korun: »Kača in jaguar« „ dvema letoma so v Ameriki bit eno Praznovah 500-letnico od-ta neznane celine. Če pa je prinesel evropskemu člove-eks CaSU ^Ionizacije in teritorialnih isto*nZ*i veHko gospodarsko korist, je !iufasri0 pomenil smrt za avtohtona jjje stua'.za Indijance, kot so jih poi-l ovali priseljenci, in konec preko-Phh 'lS kultur, ki so cvetele pred pon ° zavojevalcev. V ta svet nas knj°Vt,° P0Pelje Borut Korun s svojo l«n f° jaguar«. Delo je izšlo izd n j ° v Sloveniji, avtor pa ga je v samozaložbi. > nP8a, ki jo imamo pred seboj, je stra 0 Sam° potopis. Iz nje je na vsaki stv ' razyidno, da avtor dobro pozna ZgoJ1' ki jih opisuje, da je raziskal 8«ja°jlno *n da razume to, kar se do-z\e ■ aPes' Delo je opremljeno tudi HjTj !n,i barvnimi fotografijami opisa-Ja]ev, ki jih je posnel sam avtor, sta f^ljeoid in naslovna vinjeta pa je p o Pavla Ferluge. Borut Korun v ]/e^°klicu zobozdravnik in stanuje dnše7enP‘- Že kot dijak pa se je nav-Že0 . Za potovanja in si je domala al ves svet, a ne kot večina tu- Borut ‘Korun ristov, ki se udeležuje vodenih potovanj, kjer ljudje spoznajo le nekaj arhitektonskih znamenitosti, in nič več. Koruna ne zanima zunanji videz stvari, pač pa vedno išče neko poglobitev, razložiti skuša vzroke, živo in učinkovito opisuje zanimive naravne pojave, značilne za Mehiko, Gvatemalo, Jukatan in Panamo, šel je skozi pra- V skrbi za čim kakovostnejše vino Glede na strožjo politiko Evropske skupnosti do vinogradnikov se kmetje tudi v naših krajih vse bolj zavedajo, da morajo ponuditi pivcem vino višje kakovosti. Kvaliteto pa je mogoče doseči v prvi vrsti s temeljitim delom v vinogradih. S primernim, dovolj strogim redom, naj bi pustili na trs čim manj rodnih brstov, da si bomo tako zagotovili čim višjo kakovost grozdja in nato vina. Gre torej za smotrno obrezovanje. Take oblike vzgoje na dve ali še bolje eno mladiko in šparon zagotavljajo kar najboljše možnosti dela v vinogradih. Kvaliteta je seveda odvisna tudi od sorte, lege vinograda in predvsem dobrega kletarjenja. Taka vzgoja pa vsekakor zahteva gostejši nasad, da ne bi nižja proizvodnja na trto bistveno zmanjšala količine. Vinogradniki se bodo morali zato zavestno odločiti, kakšno pot bodo ubrali. Menimo, da bodo vsekakor šli v smer kvalitete in tudi v zasaditev in resnično organizirano ponudbo domačih sort, ki so značilne samo za naše kraje. Na Krasu bo to gotovo teran, od belih sort pa ob malvaziji še vitovska garganja, sorta, ki odlično prenaša tudi dolgo sušo in daje zelo harmonično vino z odlično cvetico in bogato aromo. Več Ben - Sin - Podpiraj NOVI LIST *B6i *v» pozornosti bi tudi zaslužila glera. Ta sorta daje vino, ki mu pravimo tudi prosek, se pravi vino, ki je naravnost izborno. Na Krasu pa so še pred kakimi petdesetimi leti gojili tudi druge sorte, npr. lipovsco, tudi pikolit in rebulo. Na Gornjem Vipavskem ob rebuli skušajo ovrednotiti sorti zelen in pinelo, podobno pa velja tudi za druge vinorodne okoliše, za biljske griče in za Brda. Poglavje zaseje seveda nega vina. Vsekakor skušajo novi predpisi na področju vinogradništva spodbuditi pridelovanje vin visoke kakovosti. Vinograde, ki dajejo grozdje za namizna vina, naj bi torej postopoma izruvali, da bi tako tudi preprečili presežke, ki morajo v določenem razmerju v obvezno destilacijo in za kar dobijo vinogradniki letos 190 lir na liter. Dežela Furlanija Julijska krajina je tako upošte- vala predpise Evropske skupnosti in prepovedala zasaditev novih vinogradov do avgusta leta 1996, da bi na ta način zmanjšala globalno količino pridelanega vina. Istočasno pa so ugotovili, da je potrebno zagotoviti možnost zasaditve novih vinogradov, a le, če vinogradniki dajo določena jamstva. Vsak vinogradnik lahko izruje star vinograd in na isti površini zasadi novega, vendar mora to svojo odločitev sporočiti ravnatelju deželnega vinogradniško-vinarskega centra, ki je odgovoren za izdajanje dovoljenj, nadzorstvo in preverjanje v zvezi z izrut-jem s starih vinogradov in zasaditev novih. Vsako spremembo pa zabeležijo tudi v deželni vinogradniški kataster. Vinogradnik, ki bi se odločil, da bo izrul star vinograd, mora v posebnem dopisu, s katerim obvešča omenjeno deželno središče o svojem namenu, priložiti katastrski izpis particele in tloris vinograda ter poročilo o njem navesti mora vrsto trte, vzgojno obliko, gostoto nasada ter možne druge posebnosti. Pristojni deželni organi bodo preverili podatke in so dolžni izdati potrdilo, da ima vinogradnik pravico do ponovne zasaditve vinograda na isti ali enaki površini. To pravico lahko vinogradnik tudi proda. Navedli smo le nekaj okvirnih informacij o vinogradniški zakonodaji. Kogar zanima izvedeti kaj več, naj stopi do kmetijskih sindikalnih organizacij ali do pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo, kjer mu bodo nudili vse potrebne informacije. Pismo deželnega tajnika Ssk S. Berlusconiju in U. Bossiju Deželni tajnik Slovenske skupnosti Mori"1 Brecelj je v preteklih dneh poslal predsednikv gibanja Borza Italija Silviu Berlusconiju in gbp nemu tajniku Severne lige Umertu Bossija fs' mi, s katerima ju opozarja, da slovenska na rodnostna skupnost kot edina izmed priznani manjšin v državi še vedno ni ustrezno za&dl na, kot predvidevajo 6. člen ustave in medna rodne obveze Italije. Zato ju je pozval, na)1 program nove vlade vključita tudi to vpraša nje. V pismih je priložen tudi skupen medman) šinski zakonski predlog, ki je bil vložen kond prejšnje zakonodajne dobe v poslanski zbornic' in senatu. Deželni tajnik Ssk je dalje v pbn" podčrtal, da bi bila odobritev zakona za zase' Slovencev pomemben doprinos k utrjevanja & žitja v tem obmejnem prostoru in dobrososea skih odnosov z Republiko Slovenijo, ki je p že deležna pohvale evropskih oblasti zaradi za ščite italijanske in madžarske manjšine na $v0' jem ozemlju. Pismo s podobno vsebino je Martin Brece) poslal tudi predsedniku republike Scalfaru ga pozval, naj kot najvišja avtoriteta v drža1' stori vse, kar je v njegovih močeh, da bi & ^ vprašanje pravično in hitro uredilo. NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Dgiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j. Fotoslavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. Član ITV Združenje periodičnega tiska v Italiji Ambrož Kodelja Cerkev a.) časopisi razpisali o hrvaških političnih razmerah, kot tudi o Cerkvi na Hrvaškem. Povod za to polemiko je dopolnjeno 75. leto starosti zagrebškega nadškofa in hrvaškega kardinala dr. Franja Kuhariča. Kot je ustaljena cerkvena praksa, ko škof dopolni 75 let, ponudi papežu odstop, kar pomeni, da bo njegovo mesto zaupano mlajšemu. Običajno se že kakšno leto pred tem dogodkom poišče primerna oseba in je po uradnem odstopu v nekaj mesecih že imenovan naslednik. Za Hrvaško pa, kot sedaj kaže, ne bo prišlo do te zamenjave tako kmalu. Glavni vzrok je vojna, ki je zajela tudi tisti del, kamor spada jurisdikacija Hrvaške škofovske konference, saj je kardinal Kuharič njen predsednik. Ob vsem tem bo, vsaj tako se sklepa, Kaptol dobil odgovor, da papež sicer jemlje na znanje kardinalov odstop, vendar ga bratsko prosi, da na omenjeni dolžnosti še dalje vztraja. Kdo naj bi ga nadomestil ni niti tako velika skrivnost. Oseba je vsaj cerkvenim krogom dobro znana, saj je kardinalov najožji sodelavec, kot tudi nekakšen neuradni svetovalec ne samo pri cerkvenih, ampak tudi pri drugih zadevah... Za kardinala dr. Franja Kuhariča je znano, da je izredno umirjena in zelo duhovno urejena osebnost. Šel je skozi preizkušnje, opravljal je kaplansko, župnijsko in končno tudi škofovsko poslanstvo. Bivši režim ga je imel vsaj v začetku na piki, čeprav bi zadnja leta lahko celo kako drugače govorili... Zgodovina naj bi bila tista, ki bo nekoč morala povedati tudi kaj o tem obdobju. Kako bo, o tem pa se danes zelo težko razmišlja, saj prav danes hoče imeti vsak svoj zgodovinski prav in je seveda tudi samo njegovo prikazovanje nepristransko... Bil je sodelavec kardinala Stepinca, kar je bivši režim zelo motilo, kot tudi niso bili zadovoljni, da je bil do bivše politike odločen in brezkompromisen. Vse to mu je velikokrat prinašalo kar nekaj nevšečnost , pa mu je verjetno danes v večjo čast! Po političnih spremembah se je prvič pojavil na zagrebški televiziji ta^°J po božiču. Enourni pogovor z umirjenim televizijskim časnikarjem je os* marsikomu v zelo živem spominu. Ze sam aranžma je bil hrvaško obarva1) V ozadju je plapolala zelenomodra tančica pred čudovitim gotskim MaPJ1 nim kipom, ki so si ga izposodili v muzeju Mimara in je na Hrvaško prip0*0 val nekje iz Anglije. Kardinal je jasno povedal, da prvič nastopa pred televl zijo. Najprej je obrazložil, kaj pomeni pozdrav: »Hvaljen Jezus in Marij2"' Zakaj tudi Marija, kar je v evropski kulturi redkost. Tudi odgovor na vpf2 šanje, kako to, da je pred televizijsko kamero prvič, se je umirjeno glasih ”* pač prej, (v prejšnji politični ureditvi) ni bilo v navadi.« Že ta odgovor je en kraten. Skromen, pa vendar pove vse. Toleranten, nevsiljiv, ne da bi kak°r koli obsojal, da čutiti, da so pač bili drugačni časi... Prav ta televizijski p°8°_ vor je bil nekakšna prelomnica v kardinalovem življenju v zadnjih nekaj ( tih. Sprožil je vrsto polemik, češ zakaj ni jasno in glasno, kot kardinal, Hrv in predstavnik Cerkve obsodil prejšnji režim in prejšnje čase. Drugi, kot p°v sod, pa so ga prav zaradi te njegove umirjenosti vzpodbudili, saj je dobil redno veliko pošte, ki so mu jo naslovili najrazličnejši ljudje* celo nekaki', ki so bili v prejšnjem režimu na vodstvenih položajih, z željo, da bi sku*.. živeti sedanjost v miru, kot se spodobi narodu, ki je končno po tolikih let dočakal lastno državo... V ožjem sprejemu pred letošnjo cvetno nedeljo, ko mu je skupina ved1' kov, kot tudi duhovnikov prišla čestitat za Veliko noč in obenem izraz' vzpodbudo ob 75-letnici, je kardinal med drugimi povedal tudi to: »Ved _ sem se trudil, ali mi je uspelo ali ne, to ve Bog, da sem kjerkoli že skušal <* lati dobro. Najprej v blagor Cerkvi, narodu pa tudi vsemu človeštvu. Ve1*1' da me vedno niso razumeli, mogoče tudi sam nisem razumel njih, to ve o°v. Priznam pa, da sem vedno v katerem koli položaju imel najprej pred sev bodisi kot duhovnik in pozneje kot škof en cilj; to je volja božja v tistem nutku in šele potem ostalo...« Skromne, pa vendar pomembne besede so la*1 za marsikoga, ki mu je zaupano kakršno koli krmilo, zlasti še v Cerkvi/ P snemanja vredne. ..o (konec prihod’P1 Hrvaška politika in na Hrvaškem Ob velikonočnih praznikih so se nekateri svetovni