4 T E V. 13. L E T O 46. v L J U B L I A N I, D N K 29. MARCA 1933 „ ^ i v «rT Zllo SD&f°inled0DiZ9i näT'TS^BtSinr.,P?S?rZnar,ä4evi!^a,1 Din- V Vratnem delu vsaka drobna vrstica »ti aje prostor 10 Din. Izhaja Äako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«; naročnina, reklamacije in inner«« Upravništvn »Domoljuba« v Ljubljani. Äelefon uredništva: 2349 Telefon uprave: 2992 Strpnost m nestrpnost Dvakrat Sest je sedem. Besede znosljiv in neznosljiv ali strpen nestrpen čuješ danes tako pogosto, kot rav in bolan, lep in grd, bogat in reven, endar navidez preprosti besedi vsem Iju-ni nista dovolj jifsni. En zgled! Lepega dne je prišel v trgovino meščan, ia si knpi cigaret. Pri tem je nastal sledeči iögovor. Meščan: Prosim dva zavojčka Zeta. Trgovec: I/, vol ite, dva zavojčka, vsak po Din, skupaj 12 Din. Meščan: Oprostite, dvakrat šest je sedem jlnarjev. Več Vam ne morem dati. Trgovec: Gospod, Vi se norčujete, zakaj, kai svet obstoji, je bilo dvakrat šest. dva-,ajst. Meščan: Ne, moje prepričanje je, da 2-rat šest je sedem. Tu imate sedem dinarjev. Trgovec: Dobro, gospod, moje prepričale pa je drugačno. Zato poiščite trgovca, ki io mislil kakor Vi, da 2 X6 = 7, pa boste ("bili dva zavojčka -Zeta-: za sedem dinarjev, [ar se tiče mene, Vam ne morem drugače a čmuiti. Meščan: Gospod, Vi ste nestrpni in v rašo trgovino ne pridem več. Če bi bili Vi li'pni, bi spoštovali moje prepričanje in se adovoljili, da Vam dam za tobak 7 Din. Trgovec: Prosim, prosim, nisem nestrpen iz, ampak ta račun 2 X 6 - 12 je nestrpen, n ne more trpeti poleg sebe nobenega drti-ačnega množenja, tudi ue Vašega, da 2 X 6 sedem. Ko je meščan odšel, je trgovec mrmral : Svet je padel na glavo. Vse bo vrag vzel, I«) bom vsakemu računal po njegovem prebiranju« in ne po resnici. Ni jim dovolj be-a strpnost pri veri, zdaj jo hočejo uvesti v moje račune « Resnica je nestrpna. l'a pustimo trgovca, naj se jezi dalje, mi »a nekoliko premislimo dogodek, ki jé dru- j . s«iešen, vendar pa ima v sebi zrno esnice. -'eli račun 2X6 = 7 resničen ali ne? V' Je ''esničeu, potem velja za trgovca in '"jemalca. Ako je resničen, potem lahko trgo-« oajemalcu zaračuna blago po mili volji, j "djemaiec laliko plačo kolikor hoče »Mhi trgovini je predpogoj neka stalna res-f-'' ' kl Jo morajo vsi priznavali, drugače j", povanje nemogoče. 2X0 pa je in ostan« 12 in jo v tem pogledu kaka druga resnica izkl jtičena. Resnica torej pravi vsemu svetu: Ali sem resnica ali nisem. Ce sem, tedaj me spoätujte. Ako nisem, gorje vam, ker brez mene ne morete živeti. Brez resnice dela vsak, kar hoče. Urez resnice se mora pretvorili svet v blaznico. Moč resnice j« v tem, da ue more trpeti poleg sebe resnice prvi protivne. Ona odločno kliče: ali — ali! S to svojo močjo prinaša resnica na svet mir in red. Kako je z verskimi resnicami? Tako kakor z vsako drugo resnico. Besede Bog, Jezus, Cerkev so ali resnične ali pa ne. Ako so resnične, potoni ne trpe poleg sebe besed: ni Boga, ni Jezusa, ni ene Cerkve, ampak jih je recimo deset in vsaka od njih je dobra. Če niso resnične, potem vsakdo lahko po svoji svobodni volji dela, kar hoče, tedaj se ljudje spreminjajo v zveri in svat v menežarijo. Zato so tudi verske resnice nestrpne. Tudi one kriče: ali — ali! Prav zato mora v::ak zaveden katoličan vbogati to, kar ga njegova vera uči in ne more, ako je razumen človek, istočasno govoriti, da so tudi vse druge vere, ki so njegovi nasprotne, dobre. S tem pa še ni rečeno, da naj bo katoličan proti drugovercu surov. Nasprotno napram vsakemu je katoličan dolžan biti doher in vljuden, ker ravno s tem pokaže, da je resnica na njegovi strani in da se za njo ne boji, saj je nepremagljiva. Samo taku more biti strpljivogt v verskih zadevah in samo tako strpljivost Cerkev od nekdaj zastopa in brani. ion o Morala in moralni nazori igrajo v ljudskem življenju važno nalogo. Čeprav se tega morda vsi ne zavedamo, je vendar gotovo, da ocenjujemo in kritikujemo vse iz osebnega moralnega stališča. Zakaj nismo cesto is'ega mnenja kot drugi? Zato ker imamo druge moralne poglede in nazore. Naj v sledečem priobčimo nekoliko nazorov o morali, ki prevladujejo danes v človeški družbi. »Morala brez Boga« Kadar ljudje zapuste Bega, ostanejo sarni, in kadar so sami, se začnejo ločiti v različne struje in mišljenja. 1. Prvi se glede morale sklicujejo na javno mišljenje. Ako javnost odobrava neko stvar, je dobra, ako jo zavrne, naj se smatra za slabo, pravi modroslovec Saint-Lambert. Kaj pa, ce niso vsi istega mišljenja i,n je n. pr. javno mišljenje v nekem kraju, da je tatvina dovoljena, v drugem pa, da ni dovoljena? Ako je n. pr. v Italiji javno mišl jenje, du je Dalmacijo italijanska, kaj sledi iz takega nazora o morali? 2 Drugi modroslovci zidajo svoje moralne nazore na značaj naroda, oziroma prebivalstva. Vsak narod ima svoje moralne nazore, ki odgovarjajo njegovemu značaju. Še več, vsak stan ima svojo moralo: svojo moški, svojo ženske, svojo izobraženci, svojo preprosto ljudstvo. Lastne nazore o morali tolmačijo trgovci in drugi obrtniki in zopet svoje kmetje. Celo vsak poedinec ima laliko. svoje moralno načelo* pravi Pnulsen. Zalo pa bla- gor ciganom, ki imajo lastne »moralne« nazore ! o tatvini. 3. So modroslovci, ki dajejo državi zakonodajno pravico tudi v pogledu morale. Taka morala vlada v Rusiji. Ali pa je to morala in moralni red? 4. Nemški modroslovec Nietsche deli 'judi na gospodo in sužnje. Gospoda ima svojo moralo, a sužnji svojo. Gospodi je vse dovoljeno in proti njeni volji ni zakona. Ali ne vidimo danes posledic te gosposke morale? 5. Materiialist Höckel sploh ne priznava morale, .-.akaj njemu je vse le borba za življenje in obstanek. Kdor je močnejši, ima več pravice. Težko revežem po tej morali! 6. Moralni nihilist Stirner postavlja ves moralni zakon in red v samega človeka. Človek naj živi, kakor da je sam na tem svetu, a vse drugo naj mil robuje. Karkoli more doseči z rokami in s silo, vse je njegovo. On ne priznava nobene pravice drugemu, on lahko po vseh hodi in vse razdira. Jaz, jaz in zopet jaz, to je zanj vse Ne p iznava ne Boga, ne države, sploh nikogar. 7. Socijalistična morala, kakor jo je razvil Karl Marks, poslavlja vse na gospodarski in socijalni temelj. Kakršen je slučajno gospodarski in socijalni položaj, taka je po Markso-vem nazoru tudi nazor o morali. Vsaka stranka ima svojo moralo: socialisti, materijalisti, naturalisti, komunisti, nacionalisti in vsi si ustvarjajo glede morale 3Voje t* .gietic da iažic opravičite svoj- Ò6ì»v»uì: jr. iitielawnoti. fi r trffti" ««ijen. e mora. Pro. n anfanili siorainr- «staro i.t. atnuàac postrv tiran" jr nraam.. sv on rš~arisk< -uer«ii Ki» nazo: mori. t< o; iiogi ir nas n.'Hiini tad » ir mejiš izi-rraioči .•«•orafa» av:rno«t: temeii«. ni ne ceha. k. ii: ti rivi! e zumai lio- naipre ai gir Se a a (totem min :: pernii po Jezusi iir- '"ì«t ariransr morata: «risaie «I Bost ir za v»e eriako oincai za pospone- ii mne-« za mait m velile« narode. Boj, te te mora.: lOÌuci' i uesrtib zapovedit: tuòno ir neàvomr no. Naša morali, pozni Bogi ir zahteva na st boi prizna v i ili castrato m liatoucKn odklanjan» vsako zgi:;«. k. m priznava S;*arniK. ai: leg; zs-meiun Nas«. KršcaasKi moni. > an ter«- srn-šutvutK' pretino;taviienii. to s- starš, pre..--siOTuw. oblast nai- mora' so itepokoršči-na upu: m revolucije jrt-f. Kricaatka inorala cuvi narodnvo ir ente ir< zoravp. iato »tro-{ prepoved u . tbo, Bi sasnom« Naša KHsiMk, au-rai«i "JB11 svet, za si or H) čuva nc„ ou-cmi -aio costui zazporcwu.. unici- I ». ty-iav» ti -we un u protron. giavnenn. sni.'ir za. .sKcjSi itvitenia Naš* moral; oznani« pravi« m zate- čuva pravično pr. j nobtteno iastnmo. 2aio ob»-«- tatvino, ka krsnakoti ii ein Naia inorala sit iwbezei irsmiiieni. 2»t< «t biu Carice* prve k n ; non: botnišnice tu atrotiMcc Cariar jt prvi omoviuc redovc z namenom ck »c brigai zi zannicene in borni hud,. Vst io se sanm Katobsat morale. Lì. te ni: katoličan od te morale nt moren: urineha;. Pooosn sme nt svci ka'.o-fiši morato ir. odkrite se potegujemo z«, me siai-sc: katoiiiftega mcmtneg nazor«-m. katoličan presojamo liucìsko ži*; .-nie zi senni ir, javno Kar h v si. Sadu t- oož morato, t jt za na:- dr: . i:: oupu" -v a k t se ti mora!, protivi. tr »< za ns v«eie m norsod ir pr, vsak prü» ve'ij. RAIS rf ED PO SVET h ^dCOCTfMCrQ i fi fitóSSOiiF» Pxed Càxurm. ìboiiue ìui sc bsù». v Kinai s-.cdeaalr mir«. predettimi Ali;' :it a. Viusiu-im: gospodar Iu,.;« na važen poiitičei sestanek Kai vse sia si u dva goapud« menili, ne vemo. iavnus! si: - .■ ed;:.- : flu-inmì ... tu. da na se razgovanais c tam. kako b bik» tu « .it zagotovil. Evrop. mi: Naredim si« •..re:!;og. ns. b; Mir- evropske veiefile: Angina. ranci». Haina ir Nemčije dobili nekake nad-ribias: nač vsem: drugam maniš-tui e^ropsker, •žaram. Aieje drzev. k so biie natočen». !«fc •*: irctvn: konierenc.: na b st popra vii,: i; '.'•'•t na b. st razor^iiie Ne ---jdez je vse epo. niso pe tako lep. skrii» nameni, k jib '-naia ia dva jiospoda Cisto taso: jt. da nista ùriiateitc iiovaiiSiiili dri.ai preci . .. aiavije m PoitsK«.. Hait zaveznic«, Hsnz-.v tc » temu prediogu rekia odioèao ne Sa-' .. ..-i.' dr&tve so ravno .aiio pro;.. Najbrž- r,- t-..» vzez! Jugoüavi(a. Rianimila n> Cen—iovaš«» ptkliučila seaa še Pob--, . V?, u arza-. i. k iman- okrog 80 miliionoi iiudi so zc v trdn sveži s Francijo. f'o{!ied. v bodočnost niso ravno rožun-t: ?.'. r,a-: , zavo to posebej zt na:- Slovence n rtalisce jariK. Kei poznamo mišljenje Musso-!ir.i»evo ( nai državi in o Slovencih posific; za«, more biti na- odgovor ne tam predio** samo: roikc proč-' Konec &a!i@riiawtöriimö ;«ak."■ uarlitiBeati ji lud proli do- K-čoan: uriavt Kakšno bo ti vladanje, jt že dane- ■ • kot gotovo. Zato bi bilo bolj res- niài-. ,.,•,< n »zakon za odpravo narodne u, d "žavm a'.-.-.-«« imenovali zakon m odpravo ljudski volj« ii. vrnite* Holienaolerske c->«tr-i*kf iamiliie BANKA BAR tei 15 rnt Lmfaita.it. Ptrtt uajbtti t ,n iti pi. 4utjt>t)! j.i»-»i di»e. |iM,rS- titMèue hm najkutanim-f »•trinai uroii; i belgi; trantiji Hoianiii) u i.^ uurgu ?(>it äUBtu piaciti tu-, im» tekovii-, HtwiL'a bnu marci, s, Rat praznik letetetva V liitr m tep, om »rapd • - t-:iitnii; iu p.alèastniKi itui ., -. naš» armadi po Številu okrof . met ii.iim. si 15(1 piloto* civilnih zračnih podi Z nt pii--cen ji nie' dnifitn navnn • ' !'ri j: Musmuiu. — V prtaerti z ian~l:in iete» ar jen, if bilo ieto? * tržašk, lui; Ii a» mela — Oropat ie bi: ne rnsti n; sn«tr. ; K. letni ,-vlojzi Marni ty Wuwuijuns - ® Kojakem pri fiorici jt- darovat pr- te. rari» p Koorif Duvoriti. — Äivahnc ff • " -sit fi silno zameniinanie imen. Zaitrii ra- * vrpii un instila imann tudi odruslil uyl< 5f jt kdo Stanko. Zorko. \TlaRta. Soni: td. kfr èejo plavarjn družine na eiviltij matični urai kier e: «trattuje.il,. da mor« pri«!ai m memho |-r>tTiib imeri češkoslovaška Zanimiva ajava »Orlat. Osrednja upm-va češkoslovaške katoliške telovadne organizacije je podala te dni sledečo izjavi: CešKo-fdovaiki >Orel< poudari- da stoji to dru«t*o na katoliški in demokratski podlagi. Zato je Orel* proti vsemu, kar bi utegnilo spremeniti demokratični ustroj naše republike Ne- . zanesljivo je e katoliškimi načeli, da bi so-I deloval član >Orla pri kateremkol pokretu j ki mu je cilj nasilje in samodrštvo «Orel ne : more biti fašist, ker je fašistični, miaelnosl ! protijcatoliska. čeprav za enkrat fašizem proti i ka olistvu morda še ne nastopu i;oi bi rad i P1 uacei« k ideal, Bvuliodneg;- katoliškega državljan, , demouratični češlo.-I slovaški republiiti ÒesoslovaSki .(Irei prosi Ävstrlja «e ui reda.. Po raznih krnjili «vstrija zlasti na Dunaju, se vršijo politih spoj«* med narodnimi sticialisti (hitlerie. :i i« * ciuininii demokrati. A' Mbdlimn. j>r. 1'unajt si. narodni r-oeiahsti tintoli vlomil bm» vvehrovski dom. si. irili krvavo odbiti S' Štajerskem si. ornznll; zusledil: l:.uit orožja * zasebnih ìtatèah. ki .« bile ^ reputi! ikuuskefrii «ttftnitehundn k: J< demokratičen Polici«, Jf, zaplenila 4" P"^" MMM ostrih nabojev. *• Drobiž iifx-ij je z«k> poškodeva ^ slopiti po-.<»tniki> Hartmann» m "lWi' bučah — Tudi pri Pečniku na Obirskem [je vnelo, a so ogenj pravočasno zadušili, i Delavec Obertauč i/. Libuč je Lil na vožnji I Pobrle vasi od neznanca napaden ln z no-L ranjen v stegno. — Nemci poživljajo delanje podružnic društva >.Südmarke<-, tako flložeku, Bistrici in na Zihpoljah. — Po i'odostojnih poročilih je izvoz lesa iz Av-lije po množini od leta 1928 padel za celih V preko 80% vseh žag je ustavilo obra-(anje. Nemčija s Hitler vladu. Trg republike pred parle-nloin je berlinska občinska uprava zopet eimenovala v Kraljev trg. Ovaduštvo se je »d hitlerjevskiini kandidati za službena me-tako zelo razvilo, da je moral sam liitler-■ski minister Görint; javno nastopiti proti mi ovaduštvu. Vse židovski advokate, sodite in uradnike, ki niso bili na fronti, na-ravajo hitlerjevci odpustiti. Visoki cilj hi rjevskega napovedanega štiriletnega vla-nja je tudi ta, da mora biti Nemčija očima vseh Židov. Vse svobodomiselne in pro-zidars e organizacije hoče nemška vlada epovedati. Kot prvo je bilo razpuš-eno Dni-o svobodorniselcev v Berlinu, Dom svotiod-misli pa so zaprli. Odločno borbo /.a žeus' o šteuost so pričeli hitlerjevci. Zahtevajo, da nemške žene ne branijo otrok. Prvo osred-taborišče za 5(1(10 komunistov bo zgrajono te dni v okolici mesta Dachau. Vodja ko-linistov Thiilinann je bil po trditvah fran-akega tiska umorjen v ječi. Prvi maj se ne smel več praznovati v Nemčiji. Sovjetsko (.vinsko odposlanstvo bo v najkrajšem času instilo Berlin zaradi osirih protisovjetskih B'opov uvedenih po hitlorleveih. 0fT?erika Ameriški dolar, ki je v preteklih duoli to padel, si jo z. odločnimi odredbami no- i predsedni a Roosoveita hitro opomogel. | aj hoče iioosovelt podati parino enlu razne ! ionske predloge v pomoč brezposelnim in letom. Brezposelni naj Iii našli delo zlasti ( po 'o'dovan.ju Kmetom pa bi se pomagalo j Hiv iianjem cen za kmetijske pridelke. To 1 hi se doseaio na ta način, da se zmanjša vršina z žili posejane zemlje. Združene Žave Se v. Amerike nameravajo že lelos s n pričeti. Predsednik Roosevelt se trudi, da na tai šuo rešitev vprašanja pristale tudi juge države, in sicer šr pred pričetkoni ave-ine gospodarske konference. Nadalje jo Koo-voll za znižanje carin in bo s' ušul doseči, se bo tudi svetovna gospodarska konl'e-lu'O izjavila v tem smislu. Drobne novice • židovskih družin s 150 člani je /. . zalo e ! hitlerjevci iz Nemčije ua Poljsko. t se oficirje in vojake je oijpoMieala z dolsi« avstrijska vlada. Za moratorij je zaprosila osrednja banka iinških hranilnic v Pragi. •H> milijard lir znašajo vsi javni dolgovi 'lijo. ki ima \ obtoku bankovcev za 13 milini. 1 •'urtili so z eleklriko Italijana Zangaro, oi dca župana Čermaka v ameriški Cikagi. Zvezni avstrijski vladi je izrekel neza-mco štajerski deželni zbor. Davek na zvonenje v cerkvenih - stolpih sklenil vpeljati framasonski občinski svet v anski Barceloni Tako Jugoslavija* kako pa drugi? Nemški škof dr. Bertling je nedavno obiskal razne kraje v naši državi, da se prepriča, kako je z njim v cerkvenem oziru. Časopisje sedai poroča, da je napravilo silen vtis Ila vernike, ko je škof Bernina v bel-grajski katoliški cerkvi lahko oznanil, da je bil sporazum glede obnove nemškega dušnega pastirstva v Jugoslaviji v bistvenih točkah dosežen: Lahko računamo v najkrajšem času z. obnovo nemškega dušnega pastirstva v vseh pokrajinah, kjer prebivajo Nemci. Jasno je, da je treba pri tem računati s posebnimi krajevnimi razmerami. Nemški verouk v šoli, nemško molitve, pridigo in cerkvene pesmi morajo povsod priti do veljave. Glavna zadeva pa je in ostane vprašanje izobrazbe nemškega duhovniškega naraščaja. Zato bo poskrbljeno za ustanovitev posebne nemške bogoslovnim, škof Bertling je končno poudaril. kako sla vera in narodnost navezani druga na drugo, iu je pozval vernike, naj ostanejo zvesti veri in jeziku svojih očelov v vseli časih. Naročajte in črtajte naše katoliške Išk}«-: »SiovfMK-a«, »Domoljuba« in » Bogoljubu«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Vzorno čisto —vzorno negovano po vsakem pranju Vedno z GAZEL •1..1 VSi _ IM^^MSMS Pere res belo Tetesna vzgota mladine (lz govora ministra za telesno vzgojo.) Na ziiuno okrožnico jugoslovanskih škofov glede sokoistva, oziroma pravic Cerkve pri vzgoji mladine, je odgovarjal v narodni skupščini tudi minister za telesno vzgojo. Naše čitateije, ki ko v verskih resnicah dobro poučeni. bodo gotovo zanimali odlomki iz govora gospoda ministra. Najprej js g. minister poudaril, da radi izgradnje narodnega edinslva vlada nikdar tie bo dovolila, da bi se telesna vzgoja mladine vršila izključno na verski podlagi. Sokol kraljevine Jugoslavije — je zatrdil g. minister — ie s svojim delovanjem popolnoma opravičil zaupanje, ki sta mu ga poverila celokupni narod in država za delo ua področju telesne in nravstvene vzgoje. (l. m in is er .,e dalje povedal, da Tyrš m liil brezverec, lies — je dejal g. minister —, ila so ga nekateri češki pisatelji opisali kot takega, toda 011 sam, 'tvrš ni nikdar podal kake take izjave. Kadar gre za Sokoistvo, — j(s poudaril g. minister — je vseeno, kakšni so bili Tjršovi zasebni verski nazori. Odločilno je, katere in kakšne misli so prišle do izraza v njegovem sokolskem načinu telesnega vežbanja in v sokolski miselnosti. Sokoistvo nič ne briga — je poudarjal g. minister kaj je Tyrš mislil ali pisal v svojih ostalih delih, kot so Poliktet, Lavko-onova skupina, Gotski slog, Mohamed in njegova religija itd. Vsa ta dela — je poudarjal g. minister, morajo zanimati le kakega literarnega zgodovinarja ali bogosloven. Kes je — je izjavljal g. minister— da je Tvrš v verskem pogledu oznanjeval svobodno veroizpovedanje in strogo versko znosljivost. To je sprejel tudi Sokol kot svoje načelo od svojega prvega početka do danes. So ljudje, ki smatrajo, da je ta znosljivost velik greh za vsakega katolika. Ako je temu tako. potem nosimo mi ta greh od postanka Sokoistva do danes. In mi tega greha ne moremo opustiti. Pozivam tudi vas, gospodje poslanci, naše Sokoistvo in celokupni naš narod, da v tem pogledu vztrajno grešimo dalje. Sokoistvo — je dejal g. minister — priznava svobodo prepričanja in mišljenja vsakega posameznika. Sokoistvo spoštuje prepričanje in čuvstvovanje. iter smatra, tla je vera najnežnejši de! notranjega duševnega življenja. — Glede sokolskih z.Ietov med službo božjo oli nedeljah, je g. minister povedal, da se zleti res vrše, vendar ne radi odvračanja članstva od cerkve, temveč zato, ker so to edini primerni dnevi. Glede sodelovanja Sokoistva pri cerkvenih obredih, se je g. minister skliceval na ustavo, ki določa, da ni nihdo dolž in versko prepričanje javno izpovedovati. Sokoistvo ne more nalagati svojemu članstvu prisostvovanje pri cerkvenih obredih. Glede prošnje gotovih krogov, da bi se Sokol preuredil tako v pogledu načel kakor ludi organizacije, je g. minister odgovoril: >Sokol kraljevine Jugoslavije mora biti, kakršen je, ali pa gn ne bo.« Gospodu ministru bo narod za njegova pojasnila zelo hvaležen. Učiteljica je govorila o razliki med ponosno rožo vrtnico in ponižno vijolico. »Mislite si, lepo, pokončno, krasno oblečeno ženo, ki stopa po ulici, ponosna je, nikamor se ne ozre — to je roža. Za njo pa prihaja skromna stva-rica, ponižna, s sklonjeno glavo---« Peter&>k f" zadnji klopi): »To je pa njen inož.« PO DOMOVINI Zakonski načrt o gasilskih društvih ije-i erg: «1-ir. stri; čete ©bril! < fie hes Za» raert « gasilskih dr:" L sr*. » J«s>s't; vije dok» t*. ds tvorijo gasi.-t o rjir—rijö: gasilske •"•ste. gasilske b». ri-•re Bsjedniee- io ou»iiiji gasilsi-z ma ,*%mi JvgaéÈrìje Obsojtjo labk- indusse in prodM-^jB« zaslsse čete, gi-iiske ra» tri<«. 4«!je obHnske bk gasilske '«te. Prifiwrfj». «br:3šie «as« t r -r -jsabijo ia jame. indnstn.*-ji zavojtie j-1 u akSč%-ae. PST s: .-rjlje* »ie čile s iiärio - »saii občini. ako «e ..e ria; 55 .snjegas^eT. Väikj četa imt fizzr. pv'ip>*~>ike. bastar i-iaae a» -aj. Msd sssjTfcrssj «e sprejema mSadra* -io IS- !>is. ■ - raesta. ki Vejejo , °>L i ' - < • ;.-re-."is. r-.'-:is»e£ fJaiheae skr ga-. .'-•■• ii » se potrH-ao n vi» Ser ga- -ke Je. V krajih cd 10 4- 56 f'soè pietirairer. ; :jbt tstiiikt rete, a m- ?!at- ."-'iasifc?. t-? io'ìaa obè-ìra pcrimljii : r -rsfclfc (fnjepMr: .-> ; -h ». i« -:«ä -•-•• •.Sa i'.-^v '•"- ~&a " ;.*..; ' » • ■ a^ r -, - . v . -■ t ii V < .-. v-: - " niisiiii: . '» ' 3ii ffSWi; - nete -.. ga-- - - j .-. p,- ■.■.-_.. • .-.-.,*. &a ia f*4ret«e števil. jtro-i:t: ;."••■ -.:•:: L ja r vsea» potrebnim m ga-i-.-* oprt-- ;eaife saceL V »"seh mestih, ki -ti koi 30J&V preäwvaifrv. s-o gasrlike •v;.» .:.-,.«. -.s« £ njorajc štet iisjajaiij 15 ga- :*te so krajevne. eoe » eaesa po- j GtÜBta okraju tvorijo žapo. vse gasilske ia-r-f v -».-: .ic. « i4ružeoe • ga-viisko M- ••.:. . t .. sei« > £«nov;:is.ke'j- üc3s &>e> a. Vdw^i odiasi pa je gas :ska -".et» fcraljrrine Jupc&b» je - *wd:š*er.! • Sensit i.i >c< ;..' p-Alr-s-rta v.-i g^i.-ia oru-%a v državi k dciscdi- • razni: pei» rait drag ir. zavarovalni? .ssajc v .s.»J;> -ar,-vin- pa-* ' fcüd, iz k?»*-: sa d:-;»;\a belgj-sjfks zrela JO i»dii, zaje-iiiiia 30 00 . pr-iu»r !«• :- oi-. sabrasega denarja. Gasilstvo je pod uprave -j as-i; mii.-sira za ie^esso vzgojo naroda. Prvo rve»c« -prave imrsotal ;!>šn-»r. V treh u><-— .h p:. oitjsTi zak- - : -j morajo prc-areiili po do lotijah tesa tak-aa vsa sasiiska društva v držav:. Dr Janko Pom* fpeeijali«t za bolezni use?, nosa jn ^ je začel or iinirali redno od pol 14 do pol 15 Ulica Stare pravde 7 (nasproti otroške bolnišnice) Beseda o fdravilnih zeliščih - - «ìli predavanje o adraviinib 5 - .- ii. VeiE«, ziiiii pi v današr.jih težkih : . i ..'.'.-.-l-'sjßi naii i--..;--':" tako vr«fa-:-iti ia ko gre tako trd» za d«nar. zdre<;-H:à aeliš# za naie ljudstvo ;e L:,-'/-r. - ••«•aa poaiebs. Mu--ae zdra-rr-iit.; i.T-ajt« edno prav iepo reao in k : proč.jo, -eveda če so p.-av s' ,-aae. f -eiii- iu skrbno spravljene. Paziti je ve>±: da di drugih primeri n>es. da sulsa KÌi-ia lepj zelena, brez ".zsubljeneia svoj-iteiE dnh_ Izmed ie-jvilnia ic-.iif- sa- njš-ciaio: črn iipt.. f-elo lipo. ki smo jo laal izvozili j 30 .aeoDov. ' smej-«,, ki je je šio preteklo le!: vkr-is S, v^gonoT v tajino. listi in ko- I WD- - »-«ale. iajt-elj. semr od pod- ' ••;;• .an. «nwrika. t^ršljika. tavient- J rože. bel islea. dalmatinski buhae. lubje č- S. minovih korenin, janež, sbdi, - ? ; - sae. -tičnik. razni mahr-vi itd. Lansko leto nam je dais tujina za . .iša zdravilna zelišča okro-g J mili: .no. dinarjev, kar je gotovo lep zasluirk. ue glede aa to, da z odsiranitvijo raznih -t-upenin rasrlin koristimo tudi našim travnJkr-m. O zdravilnih rastlinah je napisal zanimiva knjiži«, dr. Stanislav Bevk. ki je izšla v zaloioi Rdečega knir. iziei je tudi' slovar naravnesa zdravilstva. 2 pripravlja — : knjiga, ki bo obravnavala sii^j. Na konca naj omeoimo. da w sedaj primeren čas za nabiranje češmiaov .«a lubja. tistega od korenin, ue od .r,: fJ-ja» Oloroärri puic, t«« IKa t— Ib Rt. a-, »o- nrrr-4«w -»»tk »teeat d W krnic« je pruwal iae : marva aofilib khra» g.;ì;aaz'.;:: t St. Vid« Bog rivi g. jgbiianta ajc^- ;»}< d « let j, 4«p«Ibì] .jum ljubljanski • zdravnik g. d». Ivan Zajec. Čestitamo! d Ii Mariberi odhaja t Brt-žit* zatai od- vetn-i g. ar. Andrej Neble iz .Maribora Naj »u tw na norem aestn sreča mila! : d Odpade, je „ driarae službe g. L«,jze K^ju M drblrn* Mihu «àBMrij• ' ! K, t imeaavaa^a. Vmesen ie I F^/i raSWa 1933 M Hinje p. i »>ei,u te zapmje. - Imeo- vam so bili- dr Pave! Simončid. -ikar v Kranju. u vikarj». pomovnika župniku v Kranju: Kram- Kl<> čič. kaplan v Kočevju, za upravitelja župriit Banjaloka in p. Edvard Vogrin za uršulimss. ga kaplana in kateheta v Skofji Lo:-:;. _ • - >n je bil g. Janko Žagar, urr j! iì-V; ^ 's.a. m kaplana na -lestnire. Domače novice 1 Okrog kme'-kfea doma. V vnr?;., šj'jj«-n»c> s sajenjem, obrezovanje: , j,. ... i,-» an jem tirjvja Sedaj je p«? zada" fe za läropijenje s kari>j!iaeji, to sta v ;,rtj vrS :i in deiiuiin Arbcriua vz^ a -ka r'g 6—T' Ako Škropimo z fe ir.iiiai. ga zadostni? za jabolka od 1-5",, z hruške 3—4X. za k^^-casto saJ;? pa g-no ri Zel- -e je obnesla tudi 15—j"; fo. plena apirena brozga Ce j» dievje pokrito 1 iiab-m in lUi;;'. «e obnese za nji:, .islrasi. ti: teo1 aldova zmes. Na 100 1 vode 10-15', žiepleuega vodika. 5—6*; š iride^vtedstote kalijeve soli in 12' vodnega st-k : Pri tej priliki poudarimo, naj bi otMn«k -;n.-etijsli odb- r; r;; .Joma -.m sadjerejcea. vsaj tolib a?. da : :. in izpasojeval! res fr ■■'•••-;■.in pa erborine po zaiiu ven;. — G k Je sadovnjaka naj ^ 'menim .>kv:.Äv«jnjt mladega - Jirc-ga drevja. Eim in veje prikrajšan». p-jl do četrt dolim 'i-- '.-t star- drevje ne pomlaji»! več P- Hlajen- ire v je mofoo pognojim« 1 hlevskim gnojem. Kar tiče gnojenja, rsft» m-> na odraslo drevo letro 400 dc 500 IHw gnojnice. Prvo polcvicc damo drevesu v aar-drugo pa. ko sci sadovi leìaikove debelo--!:. Pozor pa pri brttskrah, ki gnc-jnice spk* n--.- jweaoejo. - V >. ic-jgra, -i končujemo let C>-:-tran :,i -tart.. ;,.>-r-e:elo kolje in ga dtmestipfo 1 novim im^reirniranim koljea Ze: Ijo odkoplje-oo tiv- sr-rjišča in očis.;M k renine. Mladim v i rob po-večamo 5» vedno veliko pairjto. posebno gledamo, da se pravilno r;uvija;a \inska posoda naj 1« vednv, -v , _ -v- iaj j,- PÄ.'uaodtejs: ^ - '■•v ovsa. Zgodnje setve dajo najbrže pri-d- Seme naj bo čisto >n težko. Ce je pie* nivo, ga razkužimo i ospulunom. Cez ovet stjemo takoj deteljo. — Travnike branam« - travniško brano. potrra*Mmo 7 grabljami i izravnamo krtine. S tem da travnike brata-n;o. travo očistimo in zemljo prezračim» ' ravnike nato potrosimo 1 nitrofoskalom. W nn- je navada, da grabo'ino. ki se naber« pri grabi jen ju travnikov, mečejo pod krnve in s tem največ mleko okužijo S tem da ne- Kt*» f* - «mul :r»tro. iieklo.td» mot il«, zvonove živiuje ns vse mol»»» fine in posmrtnirske zavarovanje .KiriW- Pojasnila dajejo ■ r ki so v vsaki fari,«J r avns o-s-iroa v t : MlkloMevc reda ^ Med brati Hrvati d 34 volkov je zastrupil. V Rudopolju le nadlogar Samardjija nastavil v gozdu volkovom strupa. V 16 dneh je našel mrtvih sedem velikih volkov-, od katerih je bilo pet volkulj. Ko so volkulje dajali iz kože, so v štirih našli po pet mladičev, v eni pa sedem mladičev, tako da je bilo zastrupljenih vsega skupaj 54 volkov. d Huda burja je divjala oni teden zlasti v južnih krajih naše države in sicer tnko na suhem kakor na morju in prizadejala raznim napravam precejšnjo škodo. d Radi sleparstvn z voznimi listki so zaprli več uradnikov pri subotiškein železniškem ravnateljstvu. d Nova ležišča premoga ko zasledili v okolici Banja Luke. d Tatoviči V okrajnem sodišču v Bački Palanki so neznani vlomilci odnesli blagajno s 4000 Din. d Pobegnil je iz kaznilnice v Mitrovici nevaren ropar Milislav SušiČ, Tomaž: Sosed, ali držiiš tudi ti doma denar? Janez; Nak, to bi bilo res Skoda. Jaz nalagam prihranke pri posoiitnici na Suini. Zanj dobim obresti. Ako bom denar rabil, mi ga bodo tudi izplačali, ker je nova vlotfa. Varno naložen je tudi, saj ima posojilnica svojo hišo. Iz naše prestoHce d Srbski zndriigarji so zborovali. Oi> agrumni udeležbi zadrugarjev iz raznih uglednih zadružnih okolic je bil dne 26. marca v dvorani nove belgrnjske univerze občni zbor Zveze srbskih kmečkih zadrug. Občnega zbora se je udeležilo 957 zastopnikov, 2227 včlanjenih zadrug. Predsednik zveze dr. Dragotin Jankovič je v svojem daljšem govorit orisal velik pomen zadrug posebno v dobi težke gospodarske krize. Velik pomen zadruge in zadružne zvez poudarja tudi dejstvo, da je število članov naravnost ogromno uarastlo. Predsednik Jankovič je v nadaljnjem zavračal kritiko poslanca Avranioviča v narodni skupščini, ki se je naravnost protivil delovanju zvezo. Zadrugarji, pravi predsednik, se ne smejo naslanjati na razne pravce političnega življenja. ampak morajo voditi samo svojo zadružno politiko, ki naj -'remi za tem, da se naše vasi gospodarsko' in socijalno preporod«. d Pravilnik a kmetskih kreditnih zadrugah je predpisal minister zn kmetiistvo. Ta pravilnik se nanaša samo na zadruge, ustanovljene na podlagi zakona o poljoprivrednem kreditu. Tnlrih zadrug v Sloveniji nt, razen dveh v brežiškem okraju. d Vse člane upravnega odbora Pri vredne banke za južno Srbijo so zaprli, ker se je ugotovilo, da je upravni odbor banke oškodoval Državno iiipotekärno banko za 7 in pol milijona Din. Gospodov ki ko naložili »otine milijonov dinarjev v inozemske banke' in s tem povzročili državi neprecenljivo škodo, še niso vtaknili v zapor. Nesreče d Rdeči zublji. Na «odici, med Domžalami in Jaršami, je pogorela do tal s slamo krita hiša posestnika Jeretine. d Smrtno se je ponesrečil na Jelovci posestnik Jože! Zupan p. d. Beznik z Gorjuš. Pri prevažanju lesa je padel tako nesrečno, da je j bil na mestu mrtev. Značilno je, da je tudi 1 Zupanov oče preminul na isti način. čejo gra bot ilio pod krava, okužijo zrak s ples-lijo In bacili. Orabotlna spada v gnojnifino ja IO najboljše pa je, da se jo r.e travniku za-pal'i. Pripravimo njive za setev peso, krompirja in koruze. Njive, ki smo v glavnem gnojili že jeseni, potreseino s čilskim solitrom ali mmenim 'u ikoni, ki zelo pospešujeta rast in 'rodovitnost. - Kar se tiče gnojenja krompirja z umetnimi gnojili, so nekateri kme'.ovalci mnenja, ein je fak krompir za hrano sicer izvrsten, ni pa — tako trdijo, v toiiki meri dober za seme kot oni brez umetnih gnojil pri.klani. Prosimo gospode strokovnjake, naj n tem povedo svoje mnenje. d Materinski dan na praznik Marijinega r eznaiijenja so proslavl jali gironi Slovenije, [prav lepil tozadevna prireditev se je vršila v okrilju krščanskega ženskega društva tudi v .jubljani. il Novo lokam« jc viverli na Jesenicah p. .Jože Žabkar. d Po»abit» poštna zanimivost se obeta ariboru za Veliko noč. Iz Gradca pripelje i pošto v Mariboru brezniotorno letalo, ki se" bo dvignilo na tanioSnjem letališču s pomočjo motornega letala v višino nekaj tisoč melrov, nato pa Iki skušal pilot v jadralnem poletu doseči Maribor ter pristati na Teznu. Načrt tega poleta izvira od mariborskih »Naših kril« in naše oblasti so dale že vsa tozadevna do-f voljen ia. Edino avstrijsko poštno ministrstvo mora še prenos pos e odobrili. Bo to sploh prvi prenos pošte v jadralnem letalu. d To pa jc kad! Člani sodarske zadruge iz Tacna pod Smarno goro izdelujejo te ini igronino kad iz mecesuovega lesa. Kad je 5 netrov visoka iu meri v premeru 4 m 5<) cm, v obsegu pa 13 m 50 cm. Doge so debele po 10 cm. Držala bo 8500 litrov. Kad je naročila tovarna kisa , Produkta« v Stožicah. Izdeluje 5jo osem sodarskih mojstrov in pomočnikov pod nadzorstvom sodniškega inoltra g. Fr. Medveda. Kad si lahko vsakdo ogleda na dvo-j-išču Mizarsko zadruge v Vižmarjah. d Lov kamniške «brine je bil na javni diažlii oddan za :I4<)0 Din, čeprav so računali nekateri oličinski gospodje, da bo vrgel samo 1500 Din. d Redna služba božja na Šmarni gori se jje zopet pričela dne 25. marca. Vršilo se bo sv. opravilo do pozne jeseni vsako nedeljo in praznik ob 10. Le ob slabem vremenu ne bb sv. maše. d Nad 500' stanovanj še manjka v Ljubljani. d Posebnega poročovalea za telesne vzgo-i jo iii.Sokolstro so nas.avili pri banski upravi. Njegova naloga bo med drugim tudi skrb, da se čimbolj dvigne med naaodom zanimanje za >'zgojo po sokolskem načinu in pa nadzorstvo pri telovadbi in sokolskem delu na vseh šolah v banovini. d Zelo različno porabo količine drv po naših šolah so dognale pristejne oblasti. Zato so za bodoče odredile, da so sme porabiti z ozironi na prostornino učne sobe največ od ? v(1° 12 m® bukovih drv, odnosnó odgovarjajočo množino premoga. Seveda je treba pri naročitvi kuriva upoštevati tudi druge manjše prostore, tako upraviteljsko pisarno, učiteljsko zboroval ni eo u!d. d Ljubljanska trgovska in obrtna zborui-cn «stane skupna. To zagotovilo je dobilo odposlanstvo slovenskih obrtnikov, ki se je javilo te dni v predmetni zadevi pri merodajnih äiniteljih v Belgradu. d Male in velike nezgode. Na cesti je pa» del in si zlomil nogo 26 letni ključavničar Po-lak Albert iz Hrastnika. - Po obrazu in prsih se je pri čiščenju perila operila 8 paro 31 letna služkinja Cecilija Florijan v Ljubljani. — Ko je skušal črez ital. mejo brez dovo. ljenja, je ital. obmejna straža obstrelila nogo 28 letnemu dninarju Antonu Mačku iz Cerknice. -- Pri padcu jo dobil hude notranje poškodbe 73 letni France Tepina ' Stražišču pri Kranj«. Novi grobovi V Mostah pri Ljubljani je umrl pleskarski mojster Josip Kelbelj. — V Sevnici je odšel med nebeške krila ce sodnikov sinček Siniša Orožen. — V Šoštanju je zapus.il ta svat, 37 letni poverjenik finančnega koinlsarijata Nikola Petrovič. — Na Vrhniki je -zaspala v Gospodu pocestnica Ivana Javornik roj Tomšič. mati g. Tomaža Javornlka, župnega upravitelja \ Javorju nad Litijo. — V Zemunu je zapustila solzno dolino redovnica šolska sestra Avgusta roj. Mila Zwitter. — V Vojniku je zapel mrl vaški zvon ženi nadučitelja v pokoju Antoniji Jurkovl. V Gornjem gradu so položili v gomilo Nežo VolovSek roj Meh-lik, vdovo po i oliuskeni moj„f,u. — V Ljubljani 30 unirli: Erna 2sti'j-rčič, 71 lei im ka-vt marka Marija Vospernik, soproga železničarja Jožefa Kovač, mizarski mojster Alojzij Godnjavec in železu, upokojenec Ivan Krfcič. — Naj počivajo v mirni d V Kamniku je umrla blaga gospa Jožeta Kratnar, atara 82 let. Bila je vzor pridne in dobre gospodinje, žene m mateee. t H ^ t s ? S'r.-in gasa rržcmfl ). Grad Hohenstein, kamor je doalej zahajal» mladina na letovišč«, so Spremenili v pol fio. 150 političnih jetnikov je že l*^*1« ' ječo Jìeka tvrdka je postatila v p v o nun ).o,ejnc naočnike, ki hermetično zaprejo oči, da nc more do njih nikak svetlobni žarek. Kdor slabo spi in ga količkaj moli svetloba, posebno tisti, ki motajo radi nočnega dela «pati podnevu, si bo nadel te naočnike, da bo lažje zaspal in spal. Ro,«^ 'lk° .Z0pe^ P"?? P,vo- P/lzo; pr«» pivovarno v NewyorU. V eoi da „ pr.iietó ' V,i i„ / Ap li !0°'n zopet dovoljuje točenje piva po vsej Ameriki, so naznanili v S«'.^ rif d, Ä' več,ih mestih s svetlobam, žarki, in sicer lako, da So projektirali besedo .Fi»| V mestu Mstw aucke. k. ,e znano po svoj,h pivovarnah, so naznanili podpis novega zakona i mM nemem in s tulenjem po vseh tovarnah. i Razno d Most v Otočah, Županstvo občine jubno poroča: Zadeva mostu preko Save na točah, ki je bil že nekaj let predmet različ-!h razprav, debat in kritik, je z odločbo ban-e uprave v Ljubljani končnoveljavno rešena, ost je dobila v oskrbo občina Ljubno ter bo a podlagi gornje odločbe pobirala mostni ispevek, ki se bo stekal v fond za vzdrže-anje obstoječega mostu in pa za napravo ovega železobetonskega. Občina Ljubno bo obirala po najetem uslužbencu proti izdaji otrdila o vplačanem prisipevltu z kuponskim tkom predpisale prispevke in sicer od , aprila do 30. oktobra vsakega leta. Pred-isani prispevek, ki je razviden na izobešeni ■eski polet? mostu, plača vsak uporabnik, do-ačin in tujec. T - v vednost vsem božjepot-iki/m na Brezje ter drugemu potujočemu ob-!nstvu. d K Materi božji r.a Trsat bomo romali udi letos o Binkoštih. če bo do 10. aprila pri-avljenih vsaj 500 udeležencev, da si bomo za-otovili polovično voznino z viakcm in brez-iačno voznino z ladjo po morju na otok Krk, o katere bo imel vsakdo pravico z našimi kaznicami, ki bodo po 40 Din. Prosimo vse, se nameravajo romanja udeležiti, da se tmprej prijavijo. Prijatelje prosimo, da med nanci poagitirajo za čimvečjo udeležbo. Spo-ed romanja je z malimi spremembami isti kot ruga leta, podrobna pojasnila in položnice pa orno vsakemu prijavljencu poslali pravočas-o. Biti nas mora vsaj 500, Prijavite se še da-es na naslov: Romarski odbor pri »Sveti voj-i«, Ljubljana, Dunajska cesia 17, d Od Slovenije odcepljene župnije. Iz Kima so sporočili ljubljanskemu škofijskemu ordinati jatu, da so v smislu apostolskega pisma z dno 10. februarja 1933 končnoveljavno odcepljene od ljubljanske škofije župnije, ,;ate-rih ozemlja so po mirovnih pogodbah pripadla Italiji, in so bile doslej v upravi goriškega nadškofa, oziroma apostolskega upravitelja. Prideljene pa so te župnije sledeče: Župnija Bela peč nadškofiji v Vidmu. Župnije dekat'i-je Idrija, namreč: Črni vrh, Godovič, Gore, Idrija, Ledine, Spodnja Idrija, Vojsko in Za-vra.ee, nadškofiji v Gorici. Župnije dekan i je Vipava, namreč: Budanje, Col, Gode, Loziee, Planina, Podkraj, Po draga, Slap, Öturije, St. isska U pomladno zdravje uporabljajte PLANINKA Pliii tòìAm ki čisti in osvežuie kri in tako obnavlja ves organizem. Zavojček Din v ie.karnali ii> .droget !jah Vid, Ustje, Vijiava, Vrauče, Vrhpolje in ku-racija Erzelj nadškofiji v Gorici. Župnije dt>-kanije Postojna, namreč: Hreuovlce (z ekspoziturami Orehek, Razdrto in Ubeljsko), Koša-na (z ekspozituro Suliorija), Postojna, Senožeče, Slavina (z ekspozituro v Mak nji vasi), Studino, Vreme ter vikariati: Šutihel, St. Peter na Krasu in Trnje škofiji v Trstu. — Zanimiva jo zgodovina pripadnosti teli župnij. Župnije idrijske dekanije so pripadale goriški nadškofiji do lea 1787, razen župnij Idrija, Sp. Idrija, Vojsko in Sv. Magdalena na Gorah, ki so pripadle ljubljanski škofiji pet let pozneje, leta 1792. Sedaj se zopet vračajo k svoji malici. Župnija Beia peč je pripadala ljubljanski škofiji do francoske dobe (1811 do 1814). Takrat je pripadla videniaki nadškofiji. Letu 181-1 je bila vrnjena ljubljanski škofiji. Sedaj je zopet prideljena Vidmu. Župnije vipavske dekanije so pripadle ljubljanski škofiji leta 1831. Po dobrih .slo letih se zopet vračajo pod Gorico, kamor so prej spadale. Prav tako je z župnijami postojnske dekanije. Po sto lei ih se vračajo pod Trsi, kamor so spadale pred letom 1831. d Ne nasedajte agentom. Po deželi hodijo razni agenti, ki kupujejo hranilne knjižice raznih denarnih zavodov, seveda po zelo nizkih cenah. Oblasti so prišle že na sled raznim goljufijam. Zato bodite previdni! d Kmetoviilec je oproščen pridobnine za les, ki ga prodaja iz lastnega gozda tudi tedaj, če trguje tudi s tujim lesom, je odločilo uprav« no sodišče v Celju. Pridiga brez prestante® Tisk, ti si pridigar, ti si veliki besednik naše (lobe I Besede, ki jih zdaj talco strastno bruhaš, prelete v nekaj urah vso zemljo. Ti pridiguješ v gostilnah, v kavarnah, v vozovih cestnih železnic, v vlaku, v zasebnih hišah in na vseh tržiščih in trgih. Kjer je več ljudi skupaj, si ti sredi med njimi in govoriš. A ne kakor na govorniških odrih, kjer komaj izgovorjena beseda zopet umira. Česar ni ostalo v spominu radovednega poslušalca, ostane še naprej na papirju, in njemu, ki nanj santo pogleda, pridiga brez prestanka. Ti govor i fi dan za dnem, brez oddiha in brez odlašanja.« — (Rosegger.) — Ljudje božji, ali se zavedamo vsega tega? f(TN A CIJ NAROBE, TATETNIK", GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 16 (PRI LEVU), AZiVO Slepci bodo brali rin-ndno pisavo. Francoski nženjer Thomas je odri I poseben aparat, s močjo katerega bodo lepi lahko citali vsako iluavo in tiskane črko. osebna električno pri-rovu prenese črke nu inko kovinnsto ploščo tko, dn jih slepci lahko tipanjem spoznujo. iitlnje dni so imprimili iskuse in vsi strokovnjaki soglašajo v te in, a je ta i/um največje-•i pomena za slepce in n je velike prAtičrie oristi. Ustanovljena je ružb« za izdelovanje eli aparatov. Frnncosku Jada jc sklenila imbuiti jih za vse vojne in-nlide-slepce. Det,olj ljudje. Za naj-bele.išega človeka dose-jiii časov velja Anglež anijel Lambert. L. 1809 ugotovili, da tehta 058 ,-iitov. Umrl je, ko inu ie jI O .10 let. Njegov telov-™» ki ga še danes hra-ijo in ga razkazujejo kot ojevrstno prisebnost, me-v širino 180 oni in je fkrat večji od običajne-telovnika. Največje športno mesto bvropi je glavno mesto rveSke. Oelo rigfeuvriSte f Jerneja Andrejke Mladostni spomini mm » «p » 1 ip i» Na vrhu griča je sedaj veličastni Hoferjev spomenik z orjaško postavo tirolskega junaka. Na vsaki strani mu straži orel z razpetimi pentii. Spomenik so slovesno odkrili 1. 1893. Poznim rodovom priča o junaštvu in požrtvovalnosti Tiroleev, ki so z ljudsko vstajo premagali iu prepodili tuje vsiljence. Kdor hoče napraviti daljši izlet, se lahko vsede na električno železnico in dospe po 20 minutali v La noe (Lanz), odkoder ,ie prekrasen razgled po gorah in hribih, dolini in mestu, v mnogih udobnih gostiščih pa izvrstna postrežba. Priljubljeno izletišče je tudi A m b r a s , ki so doseže z navadno železnico v 15 minutah ter nudi v gradit še vedno marsikatero znamenitost, v gostilnah pa prijazno in izborno postrežbo. Komur pa ni do takih izletov, ostane lalvko v mestu ter se sprehaja po obširnem dvornem ali Ferdinandovem parku z umetnimi vrtnimi nasadi in senčnimi drevoredi, številnimi klopmi in elegantno restavracijo, pred katero mnogokrat svira vojaška godba. Prijazno nekdanje predmesiije Wilten, ki sem ga že prej omenil, je podobno, kar se tiče lege in telesnih dobrot za goste, povsem naši Šiški pri Ljubljaui. Inomost je bil že za časa mojih vojaških študij lepo in razvito mesto, mnogo lepše nego tedanja Ljubljana. Danes šteje okoli 55.000 prebivalcev, torej manj ko Ljubljana. Za Salcburgom je gotovo najlepše inesto v avstrijskih Alpah. Zaradi bližnje italijanske meje, ki jo je Italija po vojni potisnila prav do Brennerja, pa se Inomost ne more prav razvijat! i, saj je padel obseg bivše Tirolske, ki ji je bij Innsbruck glavno mesto, na več ko polovico. V inomoški kadetnici. Ko smo prišli dne 30. septembra 1871 ob dveh popoldne v Inomost, smo jo mahnili po najkrajši poti proti vojašnici, imenovani >Prügelbaukaserne«, kjer je bila takrat nastanjena kadetnica. Med popoldnevom so prihajali gojenci od vseh vetrov v kadetnico, zvečer ob csmih so bili vsi polnoštevilno zbrani; naka.pljalo se jih je 32. Med temi sta bila tudi dva Slovene- iz Ljublja..e, ki nista obiskovala pripravnice v Tridem'.u, namreč Anton Fabčlč in Fran Demšar. Prvemu v semenišču ni dopadlo, zato je zameni! semeniški talar za vojaško suknjo, drugi, Franc Demšar se je naveličal hofniajstrovati po dolenjskih gradovih ter je zamenjal prosto, udobno življenje s strogim vojaškim stanom. Bilo nas je Slovencev torej v prvem letniku kadetnice sedem, vsi od 17. pešpolka, in sicer: Janez Balanč z Gorenjske je izstopil iz semenišča in prišel k nam; Franc Smolnikar iz Lok v Tuhinjski dolini, po domače Ledrarjev; Hugo Zollisch iz Budimpešte; Andrej Škrabec. iz Notranjske; Anton Fabčič, menda iz Šent Vida na Vipavskem; Franc Demšar iz Ljubljane ln jaz. Dne 2. oktobra 1870 ob 8. zjutraj smo bili gojenci 1. letnika kadetnice zbrani v učilnici. Točno ob tej uri je vstopil poveljnik te šole Edvard Schnepper, star stotnik in trd Nemec. Vsede! se je za mizo na katedru in oborožil svoj dolg, kljukast nos z očali, vrgel pogled čez glave svojih novincev ter jim potem razglasil s hripavim glasom, ki je kaza! na bolnega moža, šolska pravila ln šolski red in jim zabičal pokorščino. Naša kadetnica je siala na severuozajjadnem koncu Inomosta ob bregu reke Ina. Med liud«tve«u je bila znana «» Kako sa ^odl našim izseljencem v Franciji V č«.t našim izseljencem in resnici na tiubo pa treba priznati, da je bilo dobili še pred prihodom naših izseljenskih duhovnikov zlasli po kmetih družine in tudi lante, k. so ostali v tujini prav tako verni ir« pobožni, ka kor so bili doma. Niso se strašili nobenih za prek in ovir bodisi od strani doms-čiiic. bodisi tujcev ali pa lastnih rojakov in so se ude leze»ali cerkvenega življenja ter se zbirali v krščanskih delavskih organizacija h zlasti v druilvih sv. Barbare. Ti so tudi klicali veno mer jugoslovanskim oblastem po Franciji in pa slovenskim škofom doma in celi verni slovenski javnosti, naj jtm pošljejo čimprej dotcaSft izseljenskih duhovnikov. Ko so ti poletu -id: zsias prišli, so jim bili ravno .nitn.. , ar.i \ liko oporo in skero nepogrešljivo za;! .mbo. Hudo in skero nepopravljivo dušno versko in nravno škodo so delali našim v tujini zlasti komunisti, ki so bili m;d de:avstvom precej razširjeni in dobro organizirani. Obljubljali so j jim nebesa na zemlji, zraven jim pa trgali ne- | usmiljeno vero iz srca Komunizem in ver3 ne I trpita drug drugega, se je oznanjalo. Kako me je bolelo srce ob pogledu na | komunističen pogreb slovenske žene ki je | bila sicer od katoliškega duhovnika za smrt previdena. Mož se je polakomnil komunistične podpore, ki so jo ti obljubili za pogreb, in ni dovolil žene cerkveno pokopati. Mesto križa pred pogrcbci rdeča zastava, nato več vencev. poklonjcnih od komunističnih organizacij. godla, ki je svirala med sprevodom, nato [ krsta in dolga vrsta komunističnih pogrebcev. Vse je plačala organizacija. Domačini, duhovniki in drugi so se glasno zgražali nad never- nimi tujci, ki jim delajo tako sramoto. In ta I slučaj ni bil osamljen Z društvenim življenjem so v tujini veliko ! večje težave, nego doma: ..lasti, Ur so ljudje I dostikrat Uko oddaljeni drug cd drugeya m ! tako raztreseni in razmetani vsepovsod. S'a-| nujejo po vseh mogočih vase) naokoli, po de-j Savskih kolonijah, mestih, po vseh ulicah in ! kotih. Iščeš ih z naslovom v roki. bejjaš od i ulice do ulice, sprašuic. po njih, pa jih nihče i ne pozna, ker njihova imena napačno izgovarjajo in jih zamenjavajo s Poljaki. Cehi, Rusi in Italijani. Primerilo se mi je. da sera iskal v večji skupini hiš eno samo družino ravno tri ure, predno sem jo odkril. Težave so z društvenimi voditelji, ki iih med samimi delavci, kjer ni prav nobenega izobraiciua. ni vedno lahko najti. Prav tako tudi z društvenimi prostori, ki prav lako nimajo lastnik 'n jih ie . ato treba iskali po gostilnah kar ie zopet združeno z mnogimi nevšečnostmi. Kljub vsem leni teikočam se pa naši ljudje radi družijo v organizacijah in jih ijubiju Prednost dajejo zlasti dciavskim podpornim društvom, ki širijo med člani hkrati tudi pro sveto in jim nudijo razne zabave in razvcJriia. Nekatera stoje, na krščansko socialni podlagi, kakor n. pr. društva sv- Barbare, druga so pa le stanovska in versko ;:li brezbarvna ali celo nasprotna. Društva imajo zlasti lo dobro plat, da zbirajo in družijo raztresene rojake, jim nudijo priliko medsebojnega spoznavanja, jim utrjujejo narodno in časih tudi versko zavest, jih tolažijo, osrčujejo in prav po domače zabavajo. H koncu naj dostavim šc pohvalo o veli- kern blagoslovu, ki ga rose na izseljene, ti mači izseljenski duhovniki, ki vrše tam inJ službo z veliko požrtvovalnostjo in ljube,, P Odkar so se Ii med njimi naselili, se je v ,J sičcni obrnilo na bolje. Predvsem v versi, oziru. Povsod imajo sedaj svoje redne ntjt| ske in tazniške božje službe s slovensko digo, slovenskim petjem in našimi običaj; obredi. Lahko se spovedujejo po Sloveniji poročajo, krščujejo in pokopavajo. Dobre uä ljudi so ohranili, mnogo mlačnih zopet poji,j Veliko bi bilo pa seveda še želeti. Koliko jakov stoji le ob strani in hodi svoja pota! Tudi v drugih ozirih store domači duh« niki svojcem mnogo uslug. Posredujejo tti rojaki in oblastmi v tujini in doma. jim p,, skrbujejo potrebne listine, se potesjujeio a nje pri domačem prebivalstvu in jim dele a možnosti tudi gmotno podporo. Zlasti tudi 3 delujejo pri društvih, skrbe za predavani«, 1 narodno pelje, ustanavljajo slovenske knjižu in čitalnice, prirejajo domače igre na droit« nih odrih in še to in ono. Kdo bi račje1i črpno vse našteti! Tako naj bi bili zaenkrat zaključeni kratki članki o naših izseljencih v vzhoda predeiih Francije. Veljajo več ali manj tudi z ostale naše ljudi po Franciji in drugih eviovati vse šolske potrebščine: črnilo, papir, peresa, mnogovrstne tuše, barve, 5* čopiče itd., liiks za čevlje, bele ovratnike, plačevati perilo, olie za svetiljko, katero je moral Imeti vsak gojenec, da se je mogel učiti v nočnih urah, ker podnevi ni bilo i časa in v učilnici nobene naprave za razsvetljavo. Gojenci, j kadilci, so dobivali tudi tobak do osem zavitkov mesečno. ' Zavitek je tehtal 107 gramov in je veljal po znižani ceni . (Limitoprels) štiri krajcarje, torej je moral gojenec kadilec ! izdati 32 krajcarjev mesečno za tobak. Take in enake potrebščine in druge malenkosti ?o morali plačevati kadeti tudi iz dohodkov visoke plače dnevnih se«! ali mesečnih 180 krajcarjev. Enako žalostna slika se nam prikaže pri opoldanskem obedu ali menaži. Tu vidimo šest pogrnjenih miz. na vsaki mizi šest, oziroma sedem jedal (žlica, vilice, nož) in prav j toliko prtičev in krožnikov. Vse te namizne potrebščine so bile lasi gojencev. Prvoletniki smo jih kupili od odhajajočih drugoletnikov. Strežnik je prinašal .skledo juhe in zajemalko. Gojenci so se vsedali po vrsti. Vsak dan je imel drug gojenec prvenstvo, da zajema. Prvi zajemale! so še prišli 11a svoj račun, a zadnjim je slaba predla, dobili so samo Se par zrnjev riža ali par rezancev v juhi, tako spretno in skrbno so znali prvi ribariti v skledi V takih dnevih je moral hodili želodec k rebrom v vas in prizadeti so si želeli nazaj tridentsko dobo, ko je sluga prinesel kosilo »li menažo za vsakega posebej v dveh malih skledicah in jih postavil na nepogrnjeno mizo. Zakaj pa najstarejši izmed omiznih gojencev ni razdelil juho enakomerno? Zato, ker hi tedaj ne bil nikoli nihče sit; tako pa se je vsak dan vsaj eden do si.ega najedel. Samo enkrat na dan dobivati gorke jedi, za zajutrek in večerjo pa treti komis, je trda! Koinisa je dobival vsak gojenec po 840 gramov na dan. Taka je bila naša vsakdanja hrana in oskrba skozi celi dve leti. Na srečo so bili ta čas v šoli sami 20 letni, precej razviti 111 utrjeni gojenci, ki so lažje prenašali goro=tnsno pomanjkanje. K risi n* preil wall pillare Zveze mirini«1 1 lolaudski slik.ir je 1 slikal sliko. I.i vplivat opazovalca bolj t" CJ knjige. Slika predstad Kristusa, ko prosi vstop v palačo. Ho»« v raztrgani obleki, »C 1111 potilo I « liro. fKI pred debelim vratarji; Sinem li vidopilj; \ prašuje.' »v-iij kol I opazovalec?« lotlu "j inr mu ne odpre vr* On ve. ili. ne Im '««1 gospodi dobrodošel.t! do, ka 1 Ili jim 011 I» vedal: »Ljubile svojts" vntžnike, storite do™ 10:11. ki vas MivražU» - In-tako Irka Cosi» zastonj na vratni In™ posvetovanja o m«1» ževanju ne bodo tj» UMielia. dokler nel»" pripustili k zelem m» Njega, Jezusa N«'ar1 škegn. Smrt v globini I»«» V rudniku Bois LoifflJ v Marchienti!! leroiu v Belgiji je * stnln eksplozija t U» bini 1250 metrov. K "T dnrjev je našlo v Ki j ni sat rt. 8 so pot«* še živili iz globine. Glnvno mesto s»rjf' ske Rusije jc d«"«1»", Moekva. Svojeeasno r bil Petrograd, danesPw krščen v LeOlng'80 KAJ JE NOVEGA Novice (Sv. Jost mid Vrhniko) >,.; i,„s .smo imeli sedcai tednov gospo-, 'ki icfnj Tečaj je vodJU č. gospa učite-, Kerkoč in se ga je vdeiezcvnlo 12. deklet, iteliieii i'- obljubil« za prilioo od-Pljala in šele na prillili postnji je zvedel čudno vožnjo. Orl-. !w'i je i nor« I nazaj, '"'v je imel veliko za-"do, žejni železničar 1 za svoje dejanje "Iv gotovo ni hil odli-ovan. Kitajci so rubili könnet ali cecnciit že pred WO leti. A tudi razsvetljava je bila pomanjkljiva, naravnost berašk«. Razsvetljeni so bili samo hodniki in stopnice z. brlečimi petrolejkami; v jedilnicah pa ni bilo nobene luči, čemu tudi? Komis, ki smo ga trli za zaiutrek in večerjo, se je dal hrustati tudi v temi; pri kosilu (menagi) opoldan pa je zadostovala dnevna svetloba. Ce si se pa hotel učili, si moral pa ilak imeti svojo svetiljko in svoj petrolej. Zanimiv je bil nočni pogled na učeče se gojence v mrzli nezakurjeni sobi. Zavit v plašč kakor medved v brlogu, je imel vsak svojo leščerbo pred seboj, se butal dostikrat pozno v noč, trepetajoč od mraza in šepetajoč z ustnicami. Podnevi ni bilo časa za učenje, ker je pouk trajal od 8. do 12. in od 2. do 4. Marsikateri stol, marsikatera stara miza ali omara, ki je bila odveč, se je spepelila; marsikateri štor je privandral z bližnjega lesnega skladišča »Prilgelbau« po vrvi skozi okno v kuhinjo in odtod v peč učilnice ali spalnice. Tudi sta dobrosrčna naša kuharja kaj rada hodila čez znano brv na inoinoško polje, češ. da hodita rake lovit v reko; a glej — raki so se potem i z. premettili v krompir ali glavnato solato. Ob takih čudežih je imel vsaj en del gojencev večerjo v obliki krompirjevih žgancev ali pa gorke špehove salate namesto trdega, kislega, dostikrat nesoljenega komisa. To je resnična slika tedanjega našega stradanja in pomanjkanja. V ta mukotrpni čas dveh let je pa vendar semintja prodrl kakšen sončni žarek skozi debelo, težko oblačje tedni, če je pismo iz ožje domovine prineslo komu izmed nas par cesarskih podobic kot malo odškodnino za vztrajnost in Jobovo polipi jen je. V takih, zelo redkih primerih se je omehčal zjutraj trdi komis v čaši kantinske kave, zvečer pa je vrček penečega piva pobelil inlade brke pod nosom. Kadar sem imel to krepilno pijačo, košček emen-dolea in kos belega kruha p red seboj, sem menil, da nikoder drugod boljo ne večerjajo. Dokler sem hodil v latinske šole. me je preskrbovala dobra mamica vsaj s skromnimi potrebščinami v nadi, da bom pel enkrat novo mašo. Ko sem bil pa potrjen v vojake, je revica vzkliknila: ,No, /.daj pa ne boš gospodk Nisem ji mogel zameriti, da me je v vojaškem gtanu gmetno skoraj popolnoma zapustila, kajti imela je še devet drugih o rok ; le o božiču in veliki noči me je razveselila s par goldinarji, sicer sem bil pa odvisen le od »visoke« plače dnevnih šes-t krajcarjev. Toliko stradanja, kakor v inomošlti kadetnici, nisem pretrpel uiti prej nit' pozneje v življenju. Kadet v Trstu. Po končani kadetnici v Inomostu sem prišel dne 4. oktobra 1878 v Trst k 17. polku, ki se je bil že eno leto poprej preselil iz Tridenta, oziroma Bočna v Trst. Ko je vlak zavil okolu nabrežinskih pečin, se je odprlo pred menoj neizmerno morje, ki sem ga prvič zagledal v življenju. Zavzet sem zrl iz vlaka navzdol po brežini in zagledal na vzhodu cilj mojega potovanja, m e s.o Trst, ki je bilo že takrat trikrat večje ko Ljubljana. Veličastvo morja, južno podnebje, velik promet ladij v pristanu in vrvenje po ulicah, vse to me je prevzelo; občutek osame-losti pa ini jo lajšala zavest, da stanuje v Trstu moj stric France Andrejka. s katerim sem bil že prej iz Ljubljane in iz Tirolskega dopisoval. Franc S e r a f. Andrejka, brat mojega očeta Jakoba, je bil prvorojenec mojega deda Man! ina in žene njegove, Marjete roj. Dolar. Rojen dne 11. oktobra 1804 v Dolenjah, je bil določen za naslednika Hudmanove kmetije; zato je oče Martin takoj zapisal travnik, ki ga je kupil v Želodniku pri Dobu, na ime tega sina. Pokazalo pa se je kmalu, da je imel mali Franček več veselja do šole nego do gospodarstva. To veselje in nagnenje si je gotovo pridobil na mnogih pohodih, kamor ga je mati Marjeta pogosto jemala; tu je videl, da se gospodom bolje godi nego kmetom. da je bilo našim liudem s tem modno ustreženo. Nekateri so «veda mesH'., o'a bo kupčija kar »glih za glih.. Nato seveda naši ljudje niso mogli iti. Doslej je bilo razdanega že 6 vagonov krompirja. Vinarska zadruga ga je za svoje člaoe dobila iz Št. Vida nad I.jubliano. — Uzmoviòi. Gori v Berčicali so velike kleti polne dobre kapljice. Kupca čakajo. Pa so se oglasili oni večer kupci pri »Šelerjuc. Seveda tali 'as, ko so vedeli, da gospodarja blizu ne bo. Prav dobro so si postremi. Saj so si imeli s čim. V tisti zidanici se dobi včasih tudi kaj drugega, ne samo božia kapiiica, tako da človek lam notri lahko za par ur pozabi težave in skrbi tega sveta. No pa so tičke že zasledili in za bogato pojedino bo prišel obilen pust. — Materinski dan. Vsako leto ga proslavimo in tudi letos nismo hoteli zaostali. Niso to take akademije s kakršnimi se ponašajo drugod, toliko pa le je, da je vedno nekaj za mamice, nekaj. za res, nekaj pa tudi za smeh. Tako je priredila to proslavo vsa naša Marijina družina. Nekaj otroci, nekaj fanjje in nekaj dekleta. Gkdali smo pa vsi. Kako ne. Sai smo vsi radovedni in menda f.e je tudi vsem do padlo. — Pa tudi na tiho nedeljo bo lepo. Po osmi maši, po večernicah in zvečer ob osinib borno videli kinoprestavo-. Jezus Kristus nas odrešcn'1: Smrtim kosa (Maverlen pri Črnomlju) Po kratki bolezni je dne IS. marca u mi posestnik Matija Deutschmami v starosti 52 let. Bil je priden, delaven in za vse dobro navdušen mož. Bil je ustanovni član domačega gasilnega društva ter do zadnjega blagajnik in brizgal niča r društva. Na Jožefovo popoldne smo ga spremili k večnemu počitku oh obilni udeležbi občinstva. Pogreba se jo udeležilo tudi gasilno društvo, 40 mož po številu. Naj počiva blagi mož v miru! Pozdrav iz Francije. ( Ma rtigne-Maya ne ) Radi prebiramo Domoljuba«, ki nas tako zvesto obiskuje tudi v tujini. Dovolite, da si> tudi mi enkrat oglasimo in povemo, kako se nam godi v tujini. Tukaj sino samo trije Slo-\enci. Delamo pri lesni industri ji in imamo zelo naporno delo. Pomagati si ne moremo, ker so postale tudi v Franci ji razmere zelo elabe in sedaj še ni nikakega upanja, da bi se obrnilo na bolje. Veseli moramo biti. da imamo delo, kajti veliko jili jc, ki brez dela tavajo okrog, stradajo in tarnajo, kam «o prišli. Kjer je lahko delo in dober zaslužek, tam delajo povsod domačini. Za tujca je samo težko delo, ki ga slabotni in razvajeni domačini ne zmorejo. Dolg čas nam je po društvih in Slovencih, ki so pa vsi daleč od nas — Vesele praznike želimo vsem čitateljem, zlasti pa prijateljem in znancem iz okolice Osililice pri Kulpi. — Jože Lavrič, 15. v -garje, Peter Šerear, žurge, Jože štiinec, Žurge. J Naznanila n Absolventom kmetijskih šol. V nedeljo 3. aprila ob 10 dopoldne, se bo vršil ustanovni občni zbor »Zveze absolventov kmetijskih šole v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani. Namen društva je, med drugimi: gojiti zavest skupnosti iu spoštovanja do k:netskega stami, razširjati strokovno izobrazbo: s predavanji, tečaji, poučnimi izleti, s pridobivanjem k netsfce mladine za kmetijske šole itd. Tovariši! Menda smo edini, ki smo brez lastne organizacije. Vsak stan se združuje v svoji organizaciji, če prav mu v začetku ne nudi korist, ludi mi se moralno z navdušenjem oprijeti svoje «ira-mzacije in biti pripiavljeni tudi zanjo žrtvovati. Cini bolj se jc bomo oprijeli in čim več se nas bo združilo, tem preje se bo organizacija okrepit in dosegla svoje cilje. Zato vsi na ustanovni občni zbor in vsi prijavimo pristop k svoji organizaciji, ölun priprav, odbora A P č n Gledališko in pevsko društvo v Preddvoru priredi na tiho nedeljo, dne 2. aprilu ob treh pop. veliko Shakespearovo dramo : Hamleti Vljudno vabimo! n Snebeije-Zadobrova. Pevsko društvo priredi v nedeljo 2 aprila v Pevskem dom,., dramo g Fr Lovie Vstopnice so v predprodaji 11 Županstvo občine št. Juri) sporoča, da se bos a vršila „a leto dva sejma za govejo "vino! , kon,e pralic« m domače izdelke: prvega aprila (to ! L,, J" oktobra v?altega leta, t Radio PROGRAM RADIO LJUBLJANE od 30. marea do 6. aprila 1533, Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 D>ncyne vesti. 13 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 22 Čas, poročila. Četrtek, 30. marca: Opoldne Ka-dio-kvartet. 18.30 Italijanščina. 19 Komt rastlinstva 19.30 Pogovor s poslušalci. 20 Orgle šoto, igra msgr. Stanko Premrl. 20.30 Missa solemn.s za mešan zbor, orgle in orkester, izvaja slov. glashe-io društvo »Ljubljana«. 21.30 Salonski kvintet. - Petek, 31. marca: 11.15 Šolska ura Otrok iz prei-potresne Ljubljane. 18.30 Zabavno čtivo. «19 F-ran-coščine. 19.30 Geologija naše zemlje. 20 Prenos iz Vaišave. — Sobota, 1. aprila: 18.30 Angleščina. 19 Podpore ob nezgodah. 19.30 Zgodovina filozofije. 20 Večer ruske glasbe: t. Samospevi ge. Asse-jeve. 2. Samospevi ge. Popove. 21 Salonski kvintet, 22.15 Nekaj za prvi april. - Nedelje, 2. ajr 'la: 7.45 Uloga kmetijstva v našem narodnem gospodarstvu. 8.15 Gimnastika. 8 45 Poročila. 9 Versko predavanje. 9.30 Prenos cerkvene glasse iz frančiškanske cerkve. 10 Električna razsv elljava. 19.30 O živinskih pravdah. 11 Fantje na vasi, nato plošče. 12 Čas, pioSče. 15 Varuj :eztH 15.30 Koncert Ferijalnega saveza iz Maribora. 17 Salonski k-in-let. 20 Vijolinski ko.icert Karla Rupla. 21 Samospevi (jbspe Sivfeve. ?1.?0 Salonski kvintet. —■ Ponedeljek, 3. ajniia: 18 30 Fcperanto. 19 Srbohrvaščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20 Prenos opere iz Belgrada. — Torek, 4. aprila- 11 15 Šolska ura: Ptice selilke. 18.30 Nemščina. 19 Historija Tro.tfira. 19,30 Junaki danaf.a ega fasa. 20 Prenos iz Za-f.reba. 22.15 Salonski kvintet. — Sreda 5. aprila: 17.30 Otroški kotiček. 18 Angleške plošre. 11."0 Plošče. 19 Ruščina. 19.30 Literarna ura. 20 Glasbeni večer Aniona Svetka. 21.15 Prenos iz Zagreba: Tekmovanje za najlepši moški >i ženski glas. 22.15 Plošče. Ojjhrg Josip Lavtižar: Marijin? božja pota v Evropi, Šmarnice. Založil pisatelj v Ratečah-Pla-nici na Gorenjskem. — Znani pisatelj in pot~ik, gosp. svetnik Lavtižar je prišel na res izvirno mi sel: Sestavil je šmarrice t?ko, da nam /a vsak dan maja opiše eno izmed velikih Marijinih božjih poti Razumljivo je, da najbo'j podrobno in leno opisuje naša slovenska Marijina božja pota Nato se vrsta zanimivi opisi Marijinih božjih potov na Španskem, v Franciji (Lurd!), na Portugalskem, v nemških deželah, na Češkem, Poljskem in v Rusiji. Pisatelj je vsa ta božja pota — razen treh — sam obiskal. Gospodu pisatelju moramo ob tem dogodku čestitati: kljub svojim 81. letom je še vedno čil in delaven in je Slovencem v okusni obliki in leni vsebini dal delo, ki ga ne bodo s pridom rabili te duhovniki v cerkvi, ampak bo tudi lepo berilo za vsako slovensko hišo. — Knjigo toplo nriuoro "amo! k Domači vrt. Delo |x> domačih vrtov ili se je pričelo. Vsuk bi rad imel najlepši vrt. hkrati pa naj hi bil najbolj strokovnjaško obdelan, urejen m okrašen. Zdaj je čas natančno premisliti, kaj in kako ho treba ua pomlad ■/ domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelovanju in pri vseh drugih tako važnih stvareh, ki se tičejo vrta' F,nega zanesljivega in preiskii.šenega vodniku in svetovalca Vam moremo priporočiti: M. Ilu-ineka. Njegova praktična pojasnila, ponazorjena s 102 podobami in 2 barvnima slikama v knjigi »Domači Vrt«, ki je izšla v drugi predelam izdaji. Vas ne puste nikdar nn cedilu, vse kar potrebujete, najdete v njih skratka, idealna knjiga, ki -nora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta. velikega ili malega, zakaj vsakemu pride prav. Cena broširanemu izvodu Diu 42, v polnoplatuo vezanemu Din 54 (brez poštnine). Naročite nemudoma: pri založnici jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. k Vsem društvom in odrom, ki žele igrati kaj dobrega, priporočamo najnovejši slovenski dramski deli zaloigro »Vrnitev« '(povojna drama) in veseloigro »Voda«. Obe sta želi usuell ze na neštetih odrih. Naročata se pri: Ljudska knjižnica, Ljubljana, Miklošičeva c. 7 Tprei knjižnica Prosvetne zveze), pa tudi pri: Joža Vomberger, Ljubljana r, Celovška v. 14. Hazkolnikov: Požigalec LISTNICA UREDNIŠTVA. , N' N- Dopis je brez podpisa. Nače- loma ne priobčimo nobenega dopisa brez podpisa. Tinto leto je bilo toliko požarov, da sova, ščatti spet sklenili nastaviti starega nočnegj čuvaja Bogataja, ki je liil že preje čuvaj 4 gili trideset let. Ko je mož čul, da ho spet za čuvaja, se mu je oko kar zaiskrilo, saj je siromašno žj. vol in zdaj je spel lahko računal, da ho padlo vsak ntesec v njegov žep nekaj kovačev. In tako je spet pričel svojo nočno službo hodil po vasi in naznanjal ljudem ure, kakor včasi. Preteklo je spet leto dni in požari so prenehali. Vaščani so spet hoteli odpraviti službo nočnega čuvaja. Starec je čul, kaj na-ineravajo in hudo mu je bilo. Zaslužil je vsaj nekaj, da je lažjo životaril. i'a tudi dolgo! časi! se je ponoči brez službo, kajti tako se jc navadil bdeti, da vse noči ni zatisnil očesa. Premišljeval je, kaj naj stori, dn ne bo ob svoj skromni kostec kruha. Ničesar pametnega se ni mo tel spomniti. Ko je neko noč spet koraka! po vasi, je bil posebno žalosten. Bila je zadnja noč njegove službe. Težak in truden jt; bil njegov korak, v glavi mu je bilo tako čudno in čutil je, da ga boli sr c. Dospel je do svoje koče, malo postai in se spet okrenil. Luna je pri ja no sijala, globoko nad njim se i" bočila Rimska cesta, dn bi lahko prve njene zvezde :-koro otipal ?.. roko. Starec je pa mislil in mislil. Ko je prišel mimo sosedovega skednja se je zdrkn i. 0hš!a ga je nelepa misel, ki je pa bila I ar zapeljiva, saj je zmajal z glavo, da Iii jo odo «lil MM pa tti hotela odmegliti, vodno globlje se je za-grizia vanj. Ko je Iki;/ataj zjutraj legel, je bil /,r»fo truden. Zaspati vendarle ni moie), kajti te vedno ga je mučila usodna misel. Bal se je. mahal je z rokama okoli se'ie. vendarle se jp ;»> časi pogrezal vanjo in. prisluškoval njene™ šepetanju : >Zažgi soesdov skedenj! Dovolj je ud Iii še oddaljen, pa tudi star je, a sosed je dobro zavarovan I« Dobra vest mu je pa ugovarjala: »Ne stori tega! Čeprav dobi sosed odškodnino, si vendar požitjaiec. kajti »vai» valnica bo trpela škodo!«: Spomnil se je na sosedovo Mnjilieo, inaili-na je bila in ljubka in klicala je za dedti. Tudi on jo je ljubil kakor svojo ndbe;dn < i'a-dost, pestovai j i je in sanjal nova otroška lota, kajti sam jih ni užival, saj je moral otrok k tujim ljudem, ker sta niti pn-zgodll umrla starša. Da, zelo rad je imel to dekletce, .-•>• iptal z njo na travniku in bil razigrane volje. Pozabil je svoja beležna leta in samo radoval se je.' Zdaj se mu je zazdelo, da bi s: sedu naredil še uslugo, če bi Skedenj zaž /ai i" l'"N zbudil sosedove, da bi ogenj omejili, saj H sosed dobil dobro odškodnino. Na škodo zavarovalnice je pa mož kar pozabil. Še enkrat je hotel vedeti, kaj misli sosed s skednjem in se prepričati, če je res dobro zavarovan. Zjutraj je kmalu prišel k sosedovim in med pogovorom mu je sosed rekel: »ŠIredenj je res dobro zavarovan, zato ga pa strela ne mata zažgati. No, da bomo pa P"' drli in sezidali novega!« Starec je vedel dovolj. Njegov sklop je bil storjen. dSTÖVßRHE DIREKTE Nff TSLO ltOJfiPOCEW!,«SJ I __________ligi tkoyski-W* Z ljubljanskega trga V Ljubljani, dne 28. marca. Splošen pregled. V zadnjem tednu zaznamujemo splošen dvig cen goveji živini. Voli, krave in felice so se podražile za 50 par, telesa celo za 1 Din pri kilogramu. Kakor smo zvedeli z dežele, so tam mesarji že podražili tudi goveje meso za 2 Dih pri kilogramu. Ljubljanski mesarji ludi obljubujejo povišanje cen mesu. Čudno se seveda kmečkemu prodajalcu živine zdi, da postane meso še isti dan dražje, ko se za spoznanje dvigne cena živiuo; ko pa živina v ceni pade, prodajajo navadno mesarji še detj časa meso po istih cenali; nikoli se cena tako hitro ne zniža, kakor se zmerom zviša. To smo morali poudariti zato, ker je ob vsaki, razliki cen zmerom udarjen le kmet živinorejec. Čas je že, da se za take slučaje zanima oblast, ki naj ščiti zlasti kmeta živinorejca. Znani so nam tudi slučaji, ko so mesarji takoj zvišali ceno govejemu mesu za 1 Din, dočim se je cena živini zvišala le zu 50 par. Telečje meso je poskočilo v ceni celo za 2 Din pri kilogramu hi sicer kar čez noč, dočim se je cena teletom dvignila le za 1 Din pri kilogramu. Torej se je meso tako pri govedini kakor pri teletiui podražilo enkrat višje kakor živina. Ne glede ua to, da so cene mesu poskočile kar rez noč, ko je bilo splošno' znano, da je mesar že zaklano živino plačal še po starih cenah. Še hujše je na primer pri slanini ali šunki, ki jo takoj dražja za več dinarjev, čeprav jo znano, da je bil prešič kupljen že pred meseci po zualno nižjih cenah. Kmet torej po pravici zahteva, da se pri zvišanju cen gleda nekoliko tudi nanj, da ne bo zmerom on tisti ,ki končno gor plača. Nismo proti mesarjem, toda tudi oni naj bodo pravični napram kmetu, od katerega kupujejo in kateremu tudi prodajajo — torej imajo dvojen dobiček. Cona živini: voli I. vrste 4.25— 4.75, II. vrse 3.25—4, III. vrste 2.25—3; krave: I. vrste 3.25—4, III. vrste 2.25—3, III. vrste 1.50-2; te li ce : I. vrste 4—4.50, II. vrste 3—3.75, III. vrste 2-2.50; teleta : I. vrste 550—7, II. vrste 4—5 Din — vse za kilogram žive teže. Prešiči-špebarji: domači 9.50—10.50, hrvaški 10—10.50; prešič i - p rš ut a r j i : 9.50--10.50 Din kilogram. — Slanina: dor.iačal4—15 Din, hrvaška 15—16 Din kg. — Živinske ko-ž e : volovske 5—7. kravje 4—6, bikove 4, telečje 8—10, domačih prešičev 3—4, hrvaških prešičev 0.50—1 Din. Žitne cene se tudi nekoliko aiajejo. Zadnjič smo že pisali, da se je rž pocenila za 10 Din pri 100 kg. Ta teden se je rž zopet pocenila za 6 Din pri 100 kg. Razen tega se je zdaj pocenila tudi še pšenica ia 5 Din pri 100 kg. Nasprotno pa se je podražila drugovrstna pšenična moka za skoraj 1 Din pri kilogramu. Tudi to je vsekakor čuden pojav, ki pa zopet zadene le kmeta pridelovalca. Poudarjamo pa, da so na borzi- cene žitu in mlevskim izdelkom ostale neizpremenjene, kljub temu, da je kupčija z žitom očividuo čisto omrtvela. Cene žitu: pšenica 260— 270, ječmen 175—190, rž 185—195, oves 170 —185, koruza 120—135, fižol 240—325 Din za 100 kilogramov. Mlevskl izdelki (za 100 kg): pšenična moka 420—430 Din, koruzna moka 150—225 Din. Borzne cene; franko vagon, postavljen v Slovenijo, za 100 Oost: »Krasno knjižnico imate, tako dobro ohranjeno.« Vojni dobičkar: »Da, da, nikoli sé ne dotaknem knjig, da bi s« vezava ne pokvarila.« V kilogramov: pšenica 275—280 Din, koruza 115-122.50 Din; moka, bačka, nularica 450 —455, moka banatska, nularica 460—465 Din. Cene krmilom (za 100 kg); seno 60—75 Din, slama 60—70 Din, lucerna (seme) £600 dinarjev. Drobni kmečki pridelki (cene na živilskem trgu 25. marca) : jajca 50—75 par, kokoši 20 - 30 Din, piščanci 25-35 Din par. Krompir 1 Din, kifeljčar 2 Din, čebula 1.50—2 Din, kislo zelje 3 Din, kisla repa 2 Din kg. — Mlečni izdelki: maslo 28 Din, sir 18 do 24 Din, mleko 2—2.50 Diii liter. Jabol-k a : 2—6 Din. M 1 e v s k i i z d e 1 k i : koruzna moka 2 Din liter, ajdova moka 5 Din liter, kaša (pšeno) 3 Din liter, ječmen (je-šprenj) 2—2.50 Din liter. Čfeti med 18—20 Din kilogram. Vrtna in poljska semena; čebulgček 3—4 Din liter, zgodnji grah 8 Din liter, pozni grah 5 Din liter, korenje 2—3 Din liter. Zelje (ka-pus) 1—2 Din žlica (lani je bil kapus po 4 Din žlica), koleraba 1 Din žlica, salata 1.50 Din žlica, pesa 3 Din liter. — Semenskega krompirja so pripeljali kmetje zadnjo sredo v Ljubljano na trg čez 40 voz. Navaden krompir se je prodajal po 70—75 par, zgodnji (rdeči) krompir pa po 1 Din kilogram. Sadno in vrtno drevje: jablane in hruške 6 cjo 8 Din, pritlično drevje 4—6 Din, marelice 6—10 Din, orehi 8—14 Din, ribezen 1 do 1.50 Din, vrtaice-divjaki 3 Din, vrtnice cepljene 5—10 Din. Ko se je vrn'1 domov in legel počivat in je zaspal. Pozno popoldne je vstal ic se oblekel ter v vežo kuhat kašo, ki je na ognjišču pri-veselo kipeti. Povečerjal je in potem po-odšel venkaj. Večerilo se je. Ni maral nikogar srečati, hišami je odšel na polje, kjer se je vlegel in se zagledal v nebo. Sele ko je od-v zvoniku 11- ura, je vstal jn se počasi v vas. Ogenj! Ogenjk Stari čuvaj leti k sosedovim in jih sprav-k višku. Kaj je?-Kaj se je zgodilo?«: vprašuje go- Skedenj gori k „ Skedenj? In moja otroka sta na senu k gospodinja. Bogataj obstane kakor ukopan. Potem pa proti skednju kakor blazen. Gost oblak se zaleti vanj, starec se ne meni, saj pred seboj samo svojo ljubko Majdico, ki oči kakor zvezdice in jo je šel nocoj saj je on sam zažgal. Ko pride v škedenj, spleza po lestvi. Že na tleh dečka, ki maha okoli sebe, da dima, ki ga duši. Urno spusti ob lestvi, da zdrkne na tla in zleti Naslednji hip ima starec že deklico v moja Majdica! šepečejo uje-leze po lestvi. Ze je spodaj, njega gori. Plameni ga objemajo, ves je On ne čuti ognja, ki mu oblizuje in ga peče. Z levico se brani plame-, da bi ne dosegli otroka. Že je pri vratih, čuti, kako ga udari nekaj na tilnik. morje zagleda, vse se zavrti okoli A on se s poslednjo silo zaleti in že je Deklico vzamejo starcu iz rok, a sam kakor mrtev. In potem ga skušajo obuditi. On vidi sa-ogenj in malo Majdico, potaplja se v plamene in rešuje otrokovo življenje, ve, da ga mora rešiti, da je to življenje kakor on sam, saj je od njega tudi ves mir njegove duše. Naposled odpre oči in zagleda deklico, njega stoji in se inu smehlja. Obvezano in glavo, toda smehlja se in ni ji začuti nekaj lahkega, saj zdaj ve, morilec. Skesano hoče prizna«, kako ga kaznoval, ke rje zažgal škedenj, da bi še nadalje v službi. Nekaj zašepeta, okoli mu zaigra smehljaj in že obleži mrtev. Sosed Ančnik je tisti popoldan spravljal Na škednju se je mala .Majdica spom- »Očal Vedno pripovedujete, kako je pri-ležati na senu. Pustite me nocoj tukaj!« »Ti boš pa ležala ti, neumnlca mala! je še dan, a ponoči je drugače! Strah I« »Bom pa še jaz ležal na senu!« se je pogumni osemletni Janezek. Oče jima je nekaj časa branil. Pa se je niati : • »Preden greva spat, bo že tako enajst bova že ob Štirih na nogah, pa ju tiste urice k uaj bo, če misl-š tudi ti tako I« je gospodar. iz Sov i jota Hin 230'—, iz meitona Din 350-—. iz katngarna, Din 590,—, fantovske obl"ke po 40. 05 in 72 Din. tÓvAttflA-PtBtA'tl-QBl.^ Celje št. 19 Zahtevajte takoj veliki ilustrirani eenik Tovarne oblek Stcrmecki, Celje Kar ne odgovarja se za menja nli vrne denar Cenik zastonj ! Oskrbnina: I. razr HKi Din, ii. razr. 80 Din Zdravnik: Dr. Fr Dentane. Sef-priuiarij v p Ona: »Pomisli, gospa Rudeževa je imela lansko leto sedem novih klobukov, jaz pa samo enega. Ali ni to naravnost nesramnost?« On (mirno): Seveda je. Kaj pa naj ženska počenja v enem letu s sedmimi klobuki. Posojilnica in hranilnica v Poljana)! Pä Süolio im izjavlja, du bude vse hranilne vloge, vložene po 1. jan 1933. no «aliterò takoj iiplafevala. Obresti so iste kol od starih vlog. Ne pridejo pa tu v poštev prepisi iz ene ua 1rugo knjižico. Učiteljica je razlagala stavke v sedanjem, preteklem in prihodnjem času. »Na primer, jaz 6em lepa, kakšen čas jc to, Tinček, povej nam.« Tinček: »To je pretekli čas « Brinie in tige t'lei pn FRANC POGAČNIKU v Liubljani, Dunaiska cesta št 67 (nasproti mitnice) Star gospod: »Kaj je s teboj, fantek, si se mar zgubil?« Fantek: »Seveda sem se. Sicer pa, prav mi je; čemu pa sem šel s teto, ko sem dobro vedel, da ona vedno kaj zgubi.« Ugoden nahnp Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd. p» namižji ceni debite le pri tvrdki loälp PETELINC, Ljubljana Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika (za vodo). »Ali si kdaj doživel železniško nesrečo?« »Santo enkrat. Ko smo se vozili skozi oni tunel pri Otočah sem pomotoma, mesto svoje zaročenke, objel slarega penzijonista, ki je sedel poleg nje.« Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nie proslot velja «a enkrat Diu:. Naročniki „Dnmoljuna' plačajo » polovico 11 ko kupu.... l-metuske po irebščine ali prodata o svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov nit va.enrev in niirobe Več pmIbb čebel (Itraujičev) kupim. — Setnikar Anton, Dobrova pri Ljubljani. tfečie posestvo na Dolenjskem dam v na.cm za polovični pri-ilelek. Informacije v u ora vi lista, od St. 3166 Ul.... ki je vajen nlOPEb, vsega kmečkega dela, star čez dvajset let, se sprejme — Zglasili se je Zg. Šiška. Vodnikova cesta 7. Bralilepalaiii b;1èur tisočkrat preizkušeni Po,iis pošilja zastonj Friderik Kratz, Strazile pn Kran.u n--;. laneno, konop-s JTE'G, jjincr ln volneno sprejema v t käme po najniž.i ceni tkaln ca »Krosnat v Ljubljani, Zrinskega cesta št. 0. Srlelio domačo ^ za -eine proda Franc Bčilaj. Preska 26, p. Medvode. ffečie Stirilo Iimv pinceavske pasme, bre-jih. k' so dokazano dobre m ekarice se kupi Kupi se tudi m ad bili oincgavski* pasme. Pismen ponudbe nn upr.ivo Domo; uOa pod šiiro »Krave št. 3247. BrezoMra Gosoliia za nakup premičnin in iiepr. niiinin, doto, raz-dolžitev i. t. d., : roti poroštvu, zaznambi ali vknnžbi dajejo: »Kreditne zadruge*. L.ub-liana, pp. 307 - Sprejme io zastopnike. fiEio seno in reno za krino proda Bez a. Fr., Preska 26 ». Medvode. Semenski Hr mn r zamen am za 3(0! pristnega ilomačega vma • Matija Zaožnik, Noir Uor če 7, p Brezov ca. Unsiin mleknrico, me- nrauu sec po le ptu proda Pilpah. Kamnik p Vače. uuj, 3 sobe. pritikii «'»»i ne, 2 orala zemlje (njiva sadonosnik' naprodaj proti gotov ni v Leskovcu 30, 1 ure O'l Piagerskega Več pove Franc Jošt, /.g. Lož lica p Žalec. KOiCSCff, „jen. poceni naprodaj. - Vzamem tudi kii. ž co. Naslov v upravi lista pod SI 3419 Žaqe, clrkularke ekstta kval. Remscheid, premera 700 mm 195 Din, 750 mm 240 Din, 800 mm 230 Din: robidnice (cug-žage) in trebušne žage do 1700 mm 25 Din; žage amerikanke do 1600 mm 60 Din; precepne reške 30 Din; preccpne-samice 60 Din: listi za ročne žage po 1, 2, 3, 5, 8 Din; žagice za kovine 1 Din; žagice za železo 1.25 Din; žagice za jeklo 1.50 Din ter drugi priložnostni nakitpi, dokler ta zaloga traja: Odon Koutny, trgovina z železnino, Ljubljana, Medvedova 28, poleg gorenjskega kolodvora v V vsako hišo Domoljuba! NAZNANILO OTVORITVE nove manufakturne trgovine, kjer kupite najugodnejše vse vrste ženskega in moškega blaga po neverjetno nizkih cenah. NARODNI MAGACIN SPLOŠNA. TEKSTILNA O. D., LJUBLJANA Mestni trg 17 VINA , k Izredna sveta ura. Za praznik Žalostne V ! tere b,.ije (letos dne 6. aprila) je izšla v poilu : knjižici molitvena ura »Mati s preboj? .,im srcem«. Ravnotako želi sv. Oče, da bj ! Veliki četrtek zvečer verniki celega svetj , * vili molitveno uro v spomin 1900 letnice Go>p£ v e ga t.pljcnja. Za to prilli.o je primerns '„E i J e t n i i t v o na veliki č e t r t u k. qČ I knjižici dobite lahko v prodajalni KTD (Nič,:, 1 Ljubljani. Toplo priporočamo!_ dolenjska štajerska in spu vseh vrst, kupite pri OEKTRAIHI VIN*RSUL|ubl[B: Nekdo, kt ni maral za ženski spel, je tj nekoč povabljen na neko žeiiitovanje kjer je sede! med dvema starejšima ženskama. »Jaz pa pravim, da je samski človek mnog» na slabšem, kot pa oženjeni.« »Kako to?« sta ga vprašali oni dve j ostali gostje. »Zato, ker oženjeni se boji samo svoje žene, samec pa vseh.« VOSEK èist, plačujem pa najvišji ceti r«. stupica železoina in /.s:oga poljedelsk h stro ev. T..ubijanj, Gosp svets'ia cesta štev. | Janko ni bil prav nie dobre voije, ko je obiskal »punčico svojega očesa. "Pisal sein li, pa nobenega odgovora ni bilo.« Kljnbo\alno je vrgla glavo pokonci. Jaz nisem dobila » benega pisma« je dejala. »Kaj, da ga nisi dobila?« Obrnila mu je hrbet in odvrnila: »Ne, nisem ga, sploh pa je bilo v pismu več stavkov, ki mi niso všeč.« Nudino gm* Kupujemo britve in f se ™ črno detel o Sever 4 Komp., Ljubl|ena France je hotel potegniti policaja, zato ji stopil k njemu: »Gospod stražnik, kaj naj n» pravim, vedno dobivam grozilna pisma i pošto« »Hm, hm. Pa sumite kaj, kdo vam jih p» šilja?« »Seveda vem« se je nasmehnil France • krojač in pa davkarija.« Naznanilo presei lve! TVRDKA E. PETERKA „Pilil AŽMAN" vbudno uaznania, da ie primorana s 1. aprilom 1933 nreselili svo o tr ov no iz rloseda-nje a lokala, kjer e delovala nepretrgoma 84 let. ua 'ogaČHr.ev i « v «kofoako pa ačo poleg stopnnc. Vsem svoj m cenjenim odjemalcem se ob tei prihki naitepše zahvaljuje za dosedan o naklonjenost in se priporoča >e natale. »Šmid je čudaški človek. Ko sem ga prosil naj mi posodi sto dinarjev, mi je to odrekel' »Nič čudaški, moj dragi. V našem kraju jt vse polno takih čudakov; tudi jaz sem tak.« Pnieblirtliam besede, katere sem govorila '■« " rrgmicuiBin mojo 8eslr0 Min0 j 0*, x in SP j. < ■ hvaljujem. da mi je od ustila. Ana Kuu« HRANILNICI Ugodnosti : NALAGAJTE DEN Alt pri POSOJILNICI V KAMNIKU reirlatrovan zndruirl / neoiimji-no zavejo Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog. - Dobro obrestovani _ Nnvn vloge vedno plačljive. - Delokrog neomejen*- N.ya'ÄXipoÄ Izdajatelj: Or. Gregory Pečjak. ŠUTNA 22» lastna M*« Pišite I — Vprašajte! — Takoj odgovor! Urednik: Joie Košiček Za Jugoslovansko tlakarno: Kare' M