0MAJSKI RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KPO SOZD ISKRA BORISOM LASIČEM
6 smemo pričakovati, da bo prihodnje Udobje lažje od sedanjega
:ve!t
prt# D S®
Tovariš Lasič, pred dnevi ste prevzeli zelo odgovorno in nelahko mesto Predsednika KPO SOZD Iskra. To izvira iz več razlogov, predvsem pa iz se-^jega težavnega gospodarskega položaja, ki ne prizadeva samo Iskre, Slo-venije, Jugoslavije, ampak ves svet. Kljub temu bi nas ob vsem tem najprej za-^nalo, kakšne so vaše izkušnje iz vašega dosedanjega dela v Iskri, saj ste že star Iskraš — več kot dve desetletji ste že zaposleni v Iskri. Da se izrazimo »K aekoli!ko P° vojaško, v Iskri ste prešli pot »od kadeta do generala?«
o^.6? ie’ da sem star Iskraš, 20 de-........... " "	—
^v,etb0 numlo ravno te dni, kar en,, 1	• ^ Iskro sem prišel leta 1962
-L •eto
A
,«
fp® ^kvn ‘et0 sem zaradi vojske prekinil uv!1 eh,, ,0 °bdobje v Iskri. Začel sem kot ,eV 'il ^ 'oženir-začetnik v Feritih, A latQ n Ct' na tehnološkem področju,
»1.^ SetTt, ko je začenjala nova to-s Drv0 poskusne proizvodnj
1965—66 sem bil v Iskrini
■C1,V1>P-So7„°=Pr0iZVOdni0'P°"
žii,. etlh 196S_-AA cp
lo^t^^govinski šoli; to je bila prva •in je ^ ^la v Iskri, ki je trajala eno leo 1 ala prve, v Iskri izdelane kadre za
dročja za dežele v razvoju, leta 1971 pa sem začel delati na uvozu, nato sem se preselil z uvozom iz Kranja v Ljubljano, nato sem bil še nekaj časa vodja uvoza, nakar sem prevzel zunanjo trgovino in leta 1978 sem odšel v Stuttgart, kjer sem bil direktor Iskrine zunanjetrgovinske firme do letošnjega februarja. Mojo novo delovno nalogo v tem ekonomsko težkem času gotovo ni danes lahko oceniti. Naloge se sicer zavedam, odgovornosti tudi, vseh posledic in okoliščin pri tem delu pa vam seveda v tem kratkem času še ne znam
orom.
>s™
;>ei! sbi
kvl
'atfa razgovo,
Dlanjo ,	.
lllaistih t 0V*no' ^ takratnih ose-t e*a na skrašev nas dvanajst še danes Ki lnanii y°dstyenih in vodilnih mestih v : Savini in tudi drugod po Iskri. do^6 ki v ^Plen prve Iskrine trgovin-A ,>otemk®r koristen, ali^kcjj me Je Pot vodila preko raznih veli1 v zunanji trgovini, od vodje po-
,Z0rf ***•
-/5
oceniti. Nekaj je zanesljivega — tako velika poslovna družba, kot je Iskra, potrebuje na vrhu večje število ljudi, ki v resničnem timskem delu spoznavajo probleme, se dogovarjajo, predlagajo rešitve, predvsem jih predlagajo, ker je izvedba rešitev v celotnem Iskrinem poslovnem sistemu. Nosilci Iskre so de-
Predsednik KPO SOZD Iskra -Boris Lasič.
lovne organizacije, sam koncept, ki je že nekaj let tak kot je danes, da so namreč nosilci delovne organizacije — se je izkazal za pravilnega, in zato je tudi moja naloga v bistvu voditi skupino ljudi, ki jim pravimo po domače SOZD, ki na vseh področjih, kjer je dogovorjeno, da se določene naloge — vodstvene in vodilne — opravljajo skupaj za celo Iskro, da na vseh teh področjih dejansko spoznamo probleme, znamo primerno svetovati in jih potem kot resnično kolektivno vodstvo tudi prenašati na Iskrine delovne organizacije in seveda tudi na vse naše temeljne organizacije združenega dela.«
Težko je sicer ta hip govoriti o vašem programu; verjetno pa ste v času, ko ste se pripravljali na to mesto, že razmišljali o bližnjih in daljnjih perspektivah Iskre. Gre za vprašanje inovacij, za vprašanje izvoza, znanja, organizacije in tudi, kot smo že dosti govorili doslej, prestruktu-ralizatijo SOZD Iskra, ki se nam zdi v tem trenutku prav tako zelo pomembna.
»Moj predhodnik Anton Stipanič je v raznih razgovorih in nastopih na delavskem svetu, v družbenopolitičnih organizacijah in tudi drugje marsikaj tega, kar je zajetega v vašem vpraša-
(Nadaljevanje na 2. strani)
^omajske delavske misli
in-
^ it
ANTON MOVERN, predsednik 00 sindikata TOZD Elektronski kondenzatoiji Semič:
»V naši organizaciji združenega dela smo organizirani na ravni delovne organizacije. Imamo pet osnovnih sindikalnih organizacij. Delamo koordiniramo, širimo informacije vsak v svojih sredinah in imamo svoje izvršne odbore sindikata, ki delujejo v proizvodnji med delavci. Vse informacije prenašamo nazaj na informativne skupine in iz informativnih skupin spet na konferenco na ravni delovne organizacije. Iz delovne organizacije potekajo vse akcije na občinski sindikalni svet in obratno nazaj. Tako smo seznanjeni z vsem, informacije prihajajo od občinskega sindikalnega sveta, preko konferenc sindikata delovne organizacije do TOZD.
V naši osnovni organizaciji sindikata imamo iz vsakega proizvodnega oddelka zastopstvo dveh ali treh članov, ki zastopajo svojo okolje, v katerem delujejo. Naša sindikalna organizacija oz. predsedstvo šteje 21 ljudi; iz vsake skupine je v osnovni organizaciji zastopano določeno število ljudi. Mnenje svojih delovnih okolij tako prenašajo na osnovno organizacijo. Predsednik pa jih zastopa na ravni delovne organizacije.
S poslovodnimi organi smo v stalni povezavi, prav tako z mladino in zvezo komunistov. Imamo večkrat skupne sestanke, na katerih se dogovarjamo za razne akcije in sprejemamo samoupravne akte, organizirano imamo zbore delovnih ljudi, obravnavamo zaključne račune itd.
Razpoloženje delavcev je za zdaj še vedno zadovoljivo in hkrati izrabljam priložnost, da bi vsem delavcem Iskre zaželel srečne prvomajske praz-nike.«
(Nadaljevanje na 2. strani)
^NTOMSIČ, orodjar in pred-,£ s'ln^kata: »Pri nas v Orodjarni °slav v" za 1' mai ne bo posebnih Tistj(j'; e)'ecIa pa bomo proste dni iz-lVevL'nk0m<? tiskali različne pro-doiiJ, 'Jani in okolici, kar zahteva Aer Detka tradicija. gll' 0ZD Pa bo naše praznovanje letos v H d elovno. Menim, da je jugoslo-"S j.6 avec °b delavskem prazniku vci kp/1, saj je dosegel več, kot de-
^ ill rk°Ii	C ,7^. tli C n »n m irx ...lili Ju
položaju. Naše delo mora biti bolj intenzivno, organizacija boljša, kvaliteta višja in prizadevati si moramo za večji izvoz.
Tudi brez odpovedi ne gre, kar vsi dobro vemo. Manj je sredstev za osebne dohodke in na drugi strani rastejo cene, kar od nas zahteva precej odpovedovanja, je pa nujno, če hočemo zagotoviti obratna sredstva in zdravo ekonomiko. Srečujemo se s pomanjkanjem repromateriala in tudi s pomanjkanjem marsičesa za široki trg in vsakdanjo rabo.
Delavec bo opravil svojo dolžnost zavestno in tudi za ceno odpovedi. Od vodilnih ljudi v naši družbi pa pričakujemo, da nam bodo zagotovili najnujnejšo oskrbo z repromaterialom in tudi s tistim, kar rabimo doma, seveda pa tudi razpolaganje s tolikimi ustvarjenimi devizami, da bomo lahko nemoteno izvažali in uvozili, kar nujno rabimo.
°li po svetu. Samoupravlja-
inaš h 3i neuvrščenost sta dokaz, da
ije,, ®lavec v rokah oblast in odlo-J’za ka:
ar se marsikje v svetu še bori-
Sh s Pa Prinaša lastništvo proizva-
•av|ianiedSteV 'n Pravica do samou-" če tattUdi. *samouPravne dolžno-i doli ° repemo- Zato je pred nami Dosti v tršem gospodarskem
V Ljubljani je Rožnik že desetletja prizorišče veselega praznovanja 1. maja -
delavskega praznika.
Iskrene čestitke za 1. maj!
*******************************************************
Prvomajska nagrada dela
Igorju Orlu iz DO Telematika
Vsekakor sodi vsakoletna podelitev Prvomajskih nagrad dela na zvezni ravni v Beogradu med tista priznanja našim posameznim delavcem in samoupravljmcem, ki so največ prispevali s svojimi izjemnimi prispevki bodisi k povečanju produktivnosti dela, izjemni kakovosti dela, delovnim rezultatom in pobudam, s katerimi so bili doseženi veliki prihranki v stroških proizvodnje, dalje k pomembnim radonalizatorskim in inova-torskim predlogom, učinkovitim tehničnim in tehnološkim izboljšavam aU pa izjemnim uspehom v delovnih in proizvodnih tekmovanjih.
In tako je to visoko delovno priznanje letos pripadlo Iskrašu mg. Igorju Orlu, vodji razvojnega področja v TOZD Raziskave in razvoj naše DO Iskra — Telematika iz Kranja za vrsto patentiranih izumov in inovacij, ki so v proizvodnji pokazale svoje odlike ter uporabnost in doslej prispevale za več kot tri stare milijarde dinarjev proizvodnih prihrankov.
Sedemintridesetletni inženir in raziskovalec Igor Orel je v Iskri nepretrgoma zaposlen že več kot deset let. Pot v Iskri je začel 1972 leta v nekdanjem Zavodu za elektrozveze v Ljubljani, nakar je prešel v Kranj, kjer je dve leti delal v TOZD Števci, nadalje v razvoju merilnih naprav dokler ni postal vodja razvojnega področja v TOZD Raziskave in razvoj DO Telematika v Kranju.
Ko smo ga obiskah na domu v Kranju, nam je ob podelitvi nagrade dejal: ,.Nagrada, ki sem jo prejel, je zares lepa, izredno redka nagrada, ki jo podeljujejo za resnične delovne dosežke. Nagrado sem sicer prejel osebno, vendar pa jo moram vsekakor dehti tudi z vsemi tistimi drugimi sodelavci, s katerimi združujem delo. Sicer pa je tako meni kot mojim sodelavcem to visoko jugoslovansko priznanje vsekakor nova vzpodbuda za še boljše delovne uspehe v prihodnosti. Sicer pa sem trenutno aktivno vključen v projekt Iskra 2000, še posebej pa se ukvaijam z razvojem mikro-elektronskih vezij, ki jih uporabljamo v našem prvem digitalnem sistemu, to je na področju, ki samo ponuja na široko vso ustvaijalno širino.1*
Prvomajski nagrajenec - Igor Orel.
Sicer pa Prvomajska nagrada dela ni prvo priznanje Igorju Orlu. Še posebej je ponosen na svojo prvo nagrado, na Prešernovo nagrado, ki jo je prejel 1972 leta še kot študent elektrotehnike, sicer pa ga je občina Kranj razglasila tudi za inOvatoria leta 1981 leta.
Tudi mi se pridružujemo z iskrenimi čestitkami našemu prvomajskemu nagrajencu dela, saj predstavlja to visoko priznanje tudi priznanje vsej Iskri in vsem njenim delavcem za delavski prazniki, maj 1983.

Vinko Hafner in Andrej Marinc v Iskri
Računalništvo v Iskri Delti je družbena infrastruktura — Iskra Delta kot pobudnica in nosilka združevanja računalniške industrije ima premajhno družbeno podporo — Prvi v Jugoslaviji lahko ponudimo enoten računalniški sistem — neodvisen koncept razvoja Iskre Delte — Svetovne multi nacionalne družbe drobijo naše računalniške zmogljivosti — osamosvojitev na področju računalništva je strateško vprašanje našega razvoja — Med 730 zaposlenimi je kar 130 komunistov.
Predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner in predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc sta minuli petek, 22. aprila obiskala Iskrino delovno organizacijo Iskro Delto na Parmovi ulici v Ljubljani. Namen njunega obiska je bil, da se seznanita z delom
tega kolektiva, ki je nastal skoraj natančno pred enim letom, točneje 15. aprila lani, ko so se delavci z Elektrotehne Delte, in Iskrine temeljne organizacije Računalniki združili v Iskro Delto. Ugledna gosta so med obiskom (Nadaljevanja na 3. strani)
Med razgovori v DO Iskra Delta.
Ne smemo pričakovati, da bo prihodnje
obdobje lažje od sedanjega
(Nadaljevanje s 1. strani) nju, že sam nakazal, Temeljni problemi Iskre so danes: ne preživeti tega težkega ekonomskega obdobja, pač pa je dosti pomembnejše danes razmišljati predvsem o tem, kakšna naj bi bila Iskra čez tri ali več let. Osnovna usmeritev Iskre je bila in bo zagotovo marketinška zunanjetrgovinska usmerjenost. Samo tisti programi, ki se uveljavljajo na jugoslovanskem in še bolj na zunanjem trgu, so zreli, da jim posvetimo vso potrebno pozornost.
Ta orientacija bo za Iskro še vedno dominantna in tudi to bo ena izmed temeljnih nalog: dejansko izbrati tiste programe, ki jih Iskra ima in ki so v prihodnosti sposobni tudi tržne uveljavitve na zunanjih trgih. Ti programi naj bi bili nosilni, vsa pozornost Iskrinih delavcev naj bi bila osredotočena v izvedbo teh novih programov. To so telekomunikacije, informatika, avtomatika, računalništvo. -, kibernetika, na mikroelektronskih elementih, modernejši širokopotrošni izvedbi izdelkov in podobni programi, ko jih sicer večinoma že poznamo, a bi jih vendar morali v tem kratkem obdobju, verjetno še letos, podrobneje definirati in na podlagi te podrobnejše definicije programske usmeritve tudi začeti že dolgo dogovorjeno prestrukturiranje Iskre, ki bi bile v bistvu samo organizacijska oblika boljše izvedbe programov, tako v programskem, razvojnem in proizvodnem smislu kot tudi v tržnem smislu.
Vse te komponente, od programa do proizvodnje in marketinga, morajo biti vpete v našo novo organiziranost. Nove organizacijske oblike morajo biti takšne, da bodo vsi ti trije elementi najbolj zaživeli, najbolj sinhrono delovali, ker samo tako lahko pričakujemo, da nam bo v tem srednjeročnem obdobju, ki je pred nami, to prestrukturiranje Iskre dejansko tudi uspelo, uspelo pa nam bo tudi v toliko, da bo vsekakor ustrezno delo, ne samo za ljudi, ki so danes v Iskri, ampak tudi za bodoče generacije, zagotovljeno Ne smemo pričakovati, da bo prihodnje obdobje lažje od današnjega in v prihodnjem obdobju imajo perspektivo samo tisti, ki bodo z novimi tehnologijami in z novimi prijemi v organizaciji in tudi v trženju uspeli konkurirati svetovnim firmam , ne pa samo jugoslo-
vanskim firmam na tem področju.«
Vsi ti načrti in programi, ki so zelo jasni, pa terjajo predvsem eno samo osnovno stvar — znanje. Danes lahko beremo in vidimo, kako je znanje postalo izredno izjemna proizvodna sila bolj kot kdajkoli doslej v zgodovini. Kako pa Iskra razmišlja o tem in kako deluje? Znano je, da imamo kakih 2000 inženirjev, kar je mogočen potencial znanja, vendar pa ga ne znamo vedno dobro izkoristiti?
»Zagotovo je znanje osrednji problem moderne družbe in tehnologije. Iskra kot panoga v eni izmed najnaprednejših tehnologij, in to elektronika prav gotovo je, znanje še bolj potrebuje in vse to, kar danes dejansko s ponosom govorimo, da je image Iskre je v bistvu utemeljeno na znanju• teh ljudi, ki so v Iskri delovali v preteklosti in danes. Še bolj pa bo potrebno to znanje — znanje na vseh področjih, ne samo tehnološkem, proizvodnem ali razvojnem —izkoristiti. Mi se moramo opreti kot velika organizacija na vse znanstvene inštitucije, ki so nam na voljo tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji, mi moramo znati mlajše znanstvene kadre zainteresirati, da bodo razvozlavali konkretno Iskrine probleme, iskali rešitve za naše potrebe, po drugi strani pa moramo znati prisluhniti tudi temeljnim znanstvenim inštitucijam pri znanstveno-razvojno-strateškem raziskovanju tako, kot smo, npr., pred leti, ko se mikroelektronika še ni videla dlje kot iz laboratorija, znali prisluhniti tej panogi in jo potem čez čas pripeljati do takšne stopnje, da je to dejansko inštitut, laboratorij, sestavni del riaše proizvodnje, po drugi strani pa da tudi inštitut strateško razmišlja o novih panogah na področju mikroelektronike.
To sem povedal samo kot primer, kajti takih inštitutov, takih fakultet, kakršno smo na področju mikroelektronike imeli priložnost slediti zadnjih nekaj let, bi potrebovali še na mnogih drugih področjih, ne samo na elektro in elektronskem področju, temveč tudi na področju ekonomskih ved, organizacije in še posebej na področju trženja. Vse te veje dejavnosti so danes že tako razvejane in zamotane, da brez znanstvenega pristopa k rešitvam, brez pritegnitve pravih, izobraženih in naprednih ljudi bi Iskra v bistvu dosegla stopnjo razvoja, ki bi bila blizu stagna-
cije, ker samo s povečevanjem sedanjega obsega dela in brez vključitve novih spoznanj na vseh področjih Iskra naslednjega hitrejšega koraka v svojem razvoju ne bo zmogla.
Sicer pa v kriznih obdobjih nastajajo vedno novi pogoji za prestrukturiranje, ki zadevajo tako družbo kot poslovne sisteme. Nova tehnologija in nova organiziranost se pojavljata prav takrat, ko je kriza največja. To velja tudi za Iskro, saj nas kriza sama sili k uporabi novih dosežkov, konkretno mikroelektronike, v vseh naših izdelkih, sistemih in na vseh področjih našega dela in razmišljanja.«
In za konec: smo pred majem, delavskim praznikom; kaj bi lahko delavcem ob tej priložnosti povedali za bližnjo in daljšo prihodnost?
»Trenutni ekonomski položaj, vzeto na splošno, dejansko ne vliva največ optimizma v vsakdanje razmišljanje. Ce pa vendar pogledamo v Iskrino okolje, vidimo, da je Iskra s svojim načinom dela, s svojo organiziranostjo in z vnemo vseh svojih članov dosegla že v preteklosti, posebno pa v zadnjem času nadpovprečne uspehe. Vidimo, da večjih zastojev pri delu, večjih problemov, razen v nekaterih ožjih okoljih, v Iskri skoraj ni. Na letošnje in naslednje leto lahko v danih pogojih z optimizmom gledamo naprej. Mislimo, da smo sposobni dejansko vzdržati takšno raven proizvodnje, kot smo si jo zastavili. Temeljni pogoj pa je seveda redna preskrba z materialom, ta pa je zopet pogojena z izvozom, kajti samo večji izvoz nam nudi možnosti večjega uvoza, in to ne samo večjega uvoza iz tujine, ker potrebujemo določen del deviz tudi za zagotovitev domačega materiala, kajti prav domača preskrba s surovinami postaja trenutno najbolj problematična in nam odžira vedno več deviz, ki jih pred leti sploh nismo načrtovali, da jih bomo nekoč rabili, pa jih danes rabimo. Zato je izvozna komponenta naše dejavnosti toliko bolj pomembna.
Mislim, da lahko s skupnim delom in s skupnimi napori, vendar z malo bolj vzajemnim delovanjem, z razumevanjem problemov drugih in s skupnimi nastopi dejansko ustvarimo še naprej pogoje, ki bodo zagotavljali redno delo, uspeh Iskre in s tem socialno varnost naših delavcev sedaj in v prihodnosti.«
Dušan Željeznov

Prvomajske delavske misli
Ing. MITJA BORKO, sekretar ZK DO KM
»Če bi hoteli ocenjevati gospodarske rezultate IKM, bi lahko, ocenjujoč jih kratkoročno, v luči rezultatov trimesečnega poslovanja, poudarili, da so ugodni, saj beležimo kar 15 milijonov prihpdka, kar je nad planiranim.
V	preteklem letu smo — vsaj v prvem četrtletju — imeli nekaj zaostajanja, in tudi če gledamo več let nazaj, lahko rečemo, da smo imeli dokaj težav. Tako npr. nismo uspeli znotraj Iskre plasirati vseh svojih kapacitet, kar je v nasprotju s tem, kar naj bi IKM v Iskri dejansko predstavljal.
Po statusu bi IKM v Iskri vendar moralo biti vrhunski arbiter kakovosti, še posebno zdaj, ko je kakovost proizvodov eden izmed temeljnih predpogojev uspeha na zahtevnih zahodnih trgih. S temi zahtevami postaja vloga IKM vse bolj aktualna, primeren poudarek kakovosti pa je dala tudi zadnja zunanjetrgovinska konferenca. Tudi sicer pa v SOZD Iskra postaja zahteva po kakovosti in zanesljivosti ena temeljnih usmeritvenih zahtev SOZD.
V	preteklih letih je bila Iskra le 50 odstotno zastopana v naših zmogljivostih, vendar sedaj trend raste in tako je
delež preskušanja proizvodov za SOZD iz kvartala v kvartal večji. Vse to nam seveda bodočnost prikazuje v bolj optimistični luči.
V naši delovni organizaciji pa smo dokajšnje rezultate dosegli tudi z organizacijskimi spremembami in z reaktivi-ranjem dejavnosti na področju zanesljivosti. Vsekakor pa prilivi dela pomenijo nujo za kadrovsko okrepitev in tehnološko posodobitev. Trdimo pa lahko, da je naš kolektiv, čeprav majhen, vendar izredno homogen in strukturno dokaj mlad.
Samoupravna aktivnost je v DO IKM zgledna. V težnji za čim boljšimi poslovnimi rezultati, s čim boljšim opravljanjem svojega dela, si utira pot miselnost po potrebnosti učinkovitega dela. V tem pogledu si samoupravna aktivnost išče oblike celovitega in učinkovitega delovanja. Tako mislim, da smo našli optimalno pot tudi na tem področju.
MARKO GRZINIČ, sekretar 00 sindikata DO IKM:
»Delo sindikata je v DO IKM zelo uspešno. S pomočjo sindikalnih skupin uspešno delujemo v delegatskem sistemu. Naši predlogi so dobro premišljeno delo, morda bi jim včasih lahko očitali le preveč kampanjskosti. Sicer pa si prizadevamo, da bi se vse več ljudi
izobraževalo in za izobraževanje v povezavi in sodelovanju z združenim delom nudimo vso podporo. Edina neučinkovitost pri nas pravzaprav zadeva stanovanjsko problematiko, saj smo premajhna delovna organizacija, da bi te probleme lahko reševali uspešneje.
Sicer pa se je naša delovna organizacija v preteklosti otepala z dokaj težko situacijo. Razvojna aktivnost je pač že po vsebini aktivnost, kjer so rezultati dela dokaj negotovi in jo je zato sicer možno planirati, finančno pa je dokaj negotova. Prav zaradi teh dejavnikov pa je danes včasih zato destimulirana. In prav ta dejavnost je osnova našega delovanja. Mislim, da bi morali.ob delavskem prazniku poudariti potrebo po tehnološki modernizaciji naše DO, za katero smo elaborat že izdelali, vendar pa se bojimo, da bo realizacija težka. Z združenimi močmi se vendar nadejamo, da bomo ta predpogoj našega nadaljnjega razvoja in delovanja uresničili in s tem dosegli, da bo naše delo boljše in s tem tudi naši rezultati v prihodnje še boljši.
BOJAN GRMEK, predsednik sindikata TOZD Sprejemniki, Sežana:
»Letošnji prvi maj bo našemu kolektivu še dolgo ostal v spominu, saj bomo v teh dneh odprli nove delovne prostore. Nova proizvodna hala in skladiščni prostori bodo našim delavkam in delavcem omogočili mnogo boljše delovne razmere, saj danes navijamo transformatorje v prosttru, ki je bil prvotno namenjen za skladišče. S preselitvijo se bo povečala produktivnost, čeprav bi še več lahko dosegli z novimi avtomatskimi stroji, ki jih zaenkrat še nimamo. So pa novi proizvodni in skladiščni prostori vseeno trden korak v lepšo, socialno varnejšo bodočnost, ki si jo želi sleherni član kolektiva. Po otvoritvi in preselitvi proizvodnje transformatorjev v novo halo bomo lahko v sproščenih prostorih pričeli urejati razdelje-valnico hrane, ki sedaj res ne ustreza svojemu namenu, uredili pa bomo tudi skladišče.
V naši temeljni organizaciji že nekaj mesecev izvajamo sanacijo, kar pa nam
r
Srečen mednarodni praznik dela — 1 maj!
1
I
Pred kratkim se je v SOZD Iskra mudil na obisku predsednik nega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin S ulja iz Beograda. Te dni pa smo prejeli od njega naslednjo čestitltl, prvomajske praznike:
Že vnaprej se vam zahvaljujem za prostor, ki ste mi ga odstopili v vaH ^ listu. Želim poudariti nekatera dejstva, iz katerih je razviden prispevek^, t
CA	lrr»1 Alrtliro V" O Ir 11 T-tT-li m n rt	_________1 T . I • • An P Tl
*	--------—J	-------- J’*' *	fr« ‘	~
šega kolektiva k skupnim naporom delavskega razreda Jugoslavije, «*-uspešno obvladal trenutne težave, ki so pred njim v tej fazi uresničevanja Ijev in nalog ekonomske stabilizacije.
Rad bi poudaril, da se nikjer na svetu ni delavskem razredu v tako razif6 P' roma kratkem času posrečilo doseči tako velike rezultate na področju sv0'“ jega političnega, ekonomskega, socialnega in kulturnega osvobajanja, k°l]t to dosegla Jugoslavija.
Seveda so takšni rezultati posledica dalekosežnih pridobitev narodn^ svobodilnega boja, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, kar je prišlo“ polnega izraza v povojni izgradnji naše dežele in družbe v celoti. ,
Vizionarski duh komunistične partije Jugoslavije, zdaj Zveze komunis10 na čelu s tako genialnim vodjem, kot je bil Josip Broz Tito, ki se mu je z bližjimi sodelavci in najširšimi delovnimi množicami dežele posrečilo usU1*' riti razvoj naše družbe, si je, kot vemo, že pridobila številne prijatelje svetu, po svoji miroljubni usmeritvi k razreševanju odnosov med naf^ sveta. Rezultati izgradnje naše družbe so takšni, da nam omogočajo še F trejši gospodarski razvoj, pri čemer ima delavski razred moč dežele s'™ polni delež odgovornosti in nalog.
da6’ lri
----c-------
Seveda je v tem obsegu pomembna vloga 31.000 delavcev SOZD Iskre.*.
i iim io c c^rz-« ti rt-« A 1 ^	t..—_1_: ::__ v • i	.	..	,
se jim je s svojim delom v novi Jugoslaviji posrečilo postati pomemben ‘
- v	j----------- * »j	»iji	pvjaiau	-
telj našega celotnega gospodarskega razvoja.
Delavci Iskre obeležujejo skupaj s celotnim delavskim razredom Jug0^? vije letošnji praznik dela 1. maj v okviru skupnih naporov, ki jih prispeva za uresničitev ciljev in nalog ekonomske stabilizacije. Letošnji mednaro^ praznik dela proslavljamo v trenutku, v katerem uresničujemo pornem^
ucia proslavljamo v trenutKu, v katerem uresničujemo pomena, rezultate v razvoju proizvodnje in samoupravnih socialističnih družb6" ekonomskih odnosov na vseh področjih našega družbenega in gospod skega življenja.	j
V tem smislu v družbi uresničujemo pomembne rezultate na sektorju ^ nomske stabilizacije, ki se odražajo v solidni rasti izvoza, zmanjšanju uv<g* brzdanju vseh oblik potrošnje, na začetku letošnjega leta pa, še poseb6). marcu, rast fizičnega obsega proizvodnje pa glede na prejšnje leto preCČ opogumlja. Skratka, nastaja odločen preobrat v družbi k ozdravitvi naš6! gospodarstva in krepitvi samoupravnih socialističnih družbeno ekonom8*1!
V« /-J <-» 1 i V« 1	‘  i _ •	•	- •	,,	'Tfllfl
gospodarstva m krepitvi samoupravnih socialističnih družbeno ekonom81^ odnosov, ki čedalje bolj prevladujejo administrativni način odločanja. zasluga boja delavskega razreda za zboljšanje svojega položaja v dr^"1 Pomemben prispevek k tem pozitivnim učinkom gospodarjenja v celotni prispevali tudi delavci Iskre, tako na področju razvoja lastne proizvodni
kot tudi na področju osvajanja novih proizvodov. Razvoj računalniške te!j nike, profesionalne elektronike, robotike, integracijskih vezij in vrste dri^ novih proizvodov, postajajo iz dneva v dan redni proizvodi, ti pa so znanja in nenehnega vlaganja delavcev v nove proizvode. Zato predsta™ Iskra činitelj v kreiranju domačega tržišča na tem področju proizvodov, P tako pa tudi v svetu.	«
Nobenega dvoma ni, da bodo ambiciozni plan fizičnega obsega proiz'1'6 j nje in dohodka, osvajanje novih proizvodov, povečanje izvoza, boljše ^ riščanje zmogljivosti, zmanjševanje stroškov proizvodnje in vrsta drugih P' zitivnih rezultatov imeli pomemben vpliv na rezultate poslovanja gospod
iiiivii puiiuziiiucn vpnv na rczuuaie poslovanja gosp^ . stva kot celote, ker je Iskra že zdaj povezana ne samo z delovnimi organizmi jami v SR Sloveniji, temveč po vsej deželi od Triglava do Djevdjelije in<* Subotice do Rara
Subotice do Bara.
Tako uresničeni rezultati pa v dosedanjem razvoju Iskre niso bili ust'^ jeni brez določenih težav. Vendar pa so bile te uspešno razrešene. To vsi. Vendar imamo tudi danes težave, ki niso niti majhne niti maloštevil^1, prav tako niso tudi preproste. Delavci Iskre so doslej vedno svoje tež6', uspešno reševali in zato ni nobenega dvoma, da bi tudi sedanjih težav n6,i zrešili uspešno in jih premagali.
Pri tem je zagotovilo, da čedalje bolj naraščata zavest in prepričanj6^ lavcev, da ni mogoče brez združevanja dela in sredstev uresničiti boljših r‘ zultatov. Zato ni nič čudnega, da v Iskri vlagajo veli kanske napore da h* ^ zvili te procese in v skladu s politiko ZKJ in Zveze sindikatov zagotovili h0"' tinuirani razvoj. Prepričan sem, da bodo v tem uspeli.
S prepričanjem, da bodo delavci Iskre tudi v prihodnjem obdobju vedi'6 prvih bojnih vrstah za napredek in razvoj socialističnih družbenoekon^ skih odnosov na temeljih samoupravljanja, želim ob tej priložnosti čestiJJ’ i< vsem delavcem SOZD Iskra v imenu Zveznega odbora sindikata del6^ proizvodnje in predelave kovin mednarodni praznik dela — 1. maj.
V Beogradu, 20. 4. 1983
Predsednik Zveznega ou.-^
Ismet ■
zaradi prenizkih osebnih dohodkov ne gre od rok tako, kot bi si želeli. Slavje ob otvoritvi novih proizvodnih in skladiščnih prostorov bo zato le kratek postanek na trnovi poti gospodarjenja ob prehudem pomanjkanju ključnih kadrov. Sodelavcev, ki bi bili pripravljeni prevzeti najodgovornejše naloge v kolektivu, je vsak dan manj. Taka fluk-tuacija pa nam že resno grozi, da bo nadaljevanje izvajanja sanacije v resni krizi, posledic pa si niti nočemo predstavljati.
Že danes smo tovarna socialnih problemov, nenehno lovimo mejo med še stimulativnimi in zajamčenimi osebnimi dohodki, kar seveda porazno vpliva na gospodarjenje. Tudi po pričetku dela v novih prostorih nam zato ne bo z rožicami postlano!«
Priznanja in nagrada

Praznik dela, 1. maj so v IKM obeležili s še enim pra,z, vanjem. 26. aprila sonamr66^ delili nagrade in priznanja J lantom dela. Tako sta za L , dela dobili priznanja: ° I Kramer, in vodja koimals j mehanskega laboratorija,
Radež, preizkuševalec; za - u dela so dobili priznanja vodjaJf
boratorija za elektronske
prave Todor Lazarevič,
struktor Mitja Povoden, kuševalka Sonja Piškuri6 -Lado Valič, vodja laboral° Tv za merilno opremo. jT
Ob tej priložnosti pa so p6 J lili tudi nagrado jubilantk* h | za 30 let: Tereziji Mramor,vt’' računovodstva.
Čestitkam se pridružuj6 " uredništvo glasila!
Obvestilo
BRALCE ISKRE OBVEŠČA DA BO NASLEDNJA ŠTEV|1] IZŠLA 14. MAJA-

•Inko Hafner ^ Andrej Marinc v Iskri
- dnen. v— tudi predsednik republi-t*0' IV,^ komiteja za tehnologijo Erik
(Nadaljevanje s 1. strani)
^ t?iali ,luul
^ko 0m^lej?
^keU’ P0mc>čnica predsednika repu-šeH1 le|0v^a komiteja za mednarodno so-■l-vi'	Cvetka Selšak, predstavnik
da h<k> 3 ^°žef Stefan Uroš Stanič in ari' G avnik Gorenja tov. Krempelj.
%S Je So si najprej ogledali računal-.zn’6'Fr0čraCenter Iskre Delte in novost iz sv0'	tega kolektiva mikro raču-
<0l)i Oner, za te module 16-bitnega »edjt ,u.nalnika in mini računalnika, frcfi1 ia|njš,avili so jim tudi delovanje raču-jo ri1 toizv^a sistema ter jih seznanili s lireu°°no tehnologijo. Po ogledu je lis10' N r>e Delte Janez Škrubej sez-z flaf ®tki ,(*ne goste z osnovnimi pou-
l5n.«-[ Med ^ enov't* delovni organizaciji, io^ drugim je spregovoril tudi o gile jHctn konceptu razvoja in stra-e®iativ 6 ^)e^te ter poudaril pro-‘•naln k nastopa svetovnih multina-družb, ki še vedno dominirajo
re.t V^,0s .ovanskem tržišču, i či^ ^irrio CZ!z Deltinim proizvodnim pro-ev, r? • 0Pozoril na izvozno usmeri-isri' iiost e ativno majhno uvozno odvi-evaJl' 'ata ’ u.deležbo številnih Iskrinih to-r<# Pn Proizvodni za računalništvo, mb»‘
od^V^
Ogledufejo proizvodnjo.
iizaj 'lalnjij?® Se je tudi povezovanja ra-toslav|- 2mogljivosti v Sloveniji in v 'litržn '' ^oseben poudarek je dal lSt - 'Ptisn,ernu aspektu računalništva zla-1 vellli teinv0081 rnultinacionalnih družb na '^C (’VeZovanS^em trzišču ter na njihovo 1	»	z	jugoslovanskimi proi-
ner	bodisi	licenčno, bodisi koope-
%tai	ali	pa	preko skupnih vlaganj,
ije'jitnj j	1®’	da	prav to povezovanje s
šihfi je službami onemogoča povezova-ibir3 ip^ jugoslovanskih organizacij li k(,ir ttim,! Ju računalništva in so zatorej obii„ aacl°nalke marsičesa krive za dn0 l^g Je naših zmogljivosti. n0<!' Škrubej, Rado F;
dbtf3.
Faleskini,
^On •> °
;stit3' Vej j, eleznikar in drugi vodilni de-l3vce ^Qanjjjre ^elta so v poznejši razpravi 8oste z dejstvom oziroma ugo-^^niŠ 3 ^e- sPrejetju Zakona o
‘' lli ^ STV — 111 pvupi»u otiiiivu^iav-
6tivci0razunia o enotni računalniški ranj rl°vueniji, da je Iskra Delta po eni Vdošk 3 v SOZD Iskra ugodne illije ke Pogoje dela, da uspešno so-^ in r V*Sokošolskimi izobraževal-idruiL^^kovalnimi ustanovami, da ^hikt Premal0 ab nič vlaga v to in-' skunnUrn° dejavnost, kajti to pomoč Uto p 0 slovensko računalništvo še >v ^ ;cih tJ treb°valo v sedanjem zagon-irazj Be>utku.
reč P. irjern^ ua pogovoru z Vinkom Haf-ia J t ^ erKf 'Modrejem Marincem in dru-1b lavnii *’ med njimi sta bila tudi pred-k S^0ZD Iskra Miloš Kobe in Pa-[,alS«htoteiv’ Je nanesla tudi na nujnost i, J0,V8oslavi-a računalniškega sistema v i -. !h*Iskr ZVezi s tem, so predstav-)dja '{Bili ^e*te uglednima gostoma zate '''•Mo n,. J.6 lahko prav Iskra Delta • A^Drv; ec te8a poenotenja in da pri^n v Jugoslaviji ponudimo eno-rič nalnjški sistem. ato|1l Eviang 3Va Je nakazala tudi na velika , v^redstva, id jih jugoslovansko ---------------------------------------
''u in podpisu Samouprav-
POGOVORA SO SE UDELEŽILI:
predsednik skupščine SRS Vinko Hafner
predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc
predsednik republiškega komiteja za tehnologijo in znanost Erik Vrenko
pomočnica predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetka Selšak predstavnik Inštituta Jožef Stefan dr. IJroš Stanič predstavnik Gorenja tov. Krempelj
predstavnika SOZD Iskra in člana KPO Miloš Kobe in Pavle Gantar
predstavniki Iskre Delte Janez Škrubej, Rado Faleskini, Anton Železnikar, Ludvik Toplak, Boris Nemec, Lea Kolar in Milan Mekinda
RAZGOVOR S POMOČNIKOM PREDSEDNIKA KPO SOZD ISKRE MILOŠEM KOBETOM
Premalo vlagamo v razvojno opremo
Na zadnji seji področnega kolegija za raziskovalno dejavnost SOZD Iskra so pregledali tudi kvantitativne rezultate vlaganj, sicer na podlagi še nepopolnih podatkov v raziskovalno dejavnost Zato smo se s prošnjo za razgovor obrnili na Miloša Kobeta, ki nam je o tej temi povedal:
»Za SOZD Iskra bi lahko rekli, da glede vlaganj v razvoj v poprečju številčno sledimo trendom, ki smo si jih zastavili v srednjeročnih planih. Naša vlaganja v razvojno-raziskovalno de-
gospodarstvo in tudi negospodarstvo vlaga v nakupe tuje računalniške opreme oziroma porablja za najemnine. Deltini predstavniki so navedli podatek, da bi lahko jugoslovanski proizvajalci računalniške opreme zagotovili normalno zaposlitev vseh svojih zmogljivosti, če bi jim družba zagotovila le desetino deviz za uvoz repro materialov, ki pa zdaj odtekajo v tujino tujim multinacionalkam. Samo odstotek od te vsote, le nekaj milijonov dolarjev za uvoz opreme pa bi jugoslovanskim proizvajalcem omogočil, da bi lahko bistveno pospešili proizvodni proces, predvsem prehod od laboratorijske na množično proizvodnjo, in pa zagotovil mnogo boljšo tehnologijo zagotavljanja kakovosti.
Podpisniki samoupravnega sporazuma o računalništvu so zato, da bi lahko v letošnjem letu proizvodnja računalnikov normalno stekla, zaprosili slovensko samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino za 1,2 milijona dolarjev za nakup opreme ter 20 milijonov dolarjev za uvoz repro materiala. Te devize bi omogočile Iskri Delti in njenim partnerjem, da bi dosegla vrednost prihodka približno za 4,6 milijarde dinarjev.
Predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner je med pogovorom med drugim dejal, da je računalništvo v Iskri Delti družbena infrastruktura ter menil, da smo z ustanovitvijo Iskre Delte dosegli v Sloveniji velik napredek. »Vsega res niste mogli sami rešiti, verjetno tudi zaradi premajhne družbene podpore, toda gotovo ste veliko naredili. Izredno me veseli tudi podatek, da je od 730 zaposlenih kar 130 komunistov«, je dejal ugledni gost.
Predsednik slovenskih komunistov Andrej Marinc je podobno kot Vinko Hafner izrazil zadovoljstvo, ko je prišel v ta kolektiv, ter med drugim dejal: »Vesel sem, ko slišim za delovni intu-ziazem zaposlenih v Iskri Delti ter vesel zato, ker sta se družbena intervencija in Zakon o računalništvu pokazala za družbeno koristna in sta tudi v interesu razvoja vašega kolektiva. Kot družba, kot republika, bomo morali samoupravno in delegatsko bolj pomagati tisti proizvodnji, ki je konkurenčna doma in v tujini. To vaša proizvodnja vsekakor je in morate pogumno naprej. V slovenski samoupravni interesni skupnosti bo treba uveljaviti večjo selektivnost in dati prednost bistvenim stvarem.«
Andrej Marinc se je dotaknil tudi sodelovanja proizvodnje z visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami, »s temi jedri, ki jih imamo,« kot je dejal. »To ne sme biti fraza. Sistem združenega dela je postavil subjekte v enakopraven položaj. Imeti je treba več medsebojnega zaupanja in informiranosti. Veseli me tudi, da ste se tako uspešno povezali z JLA.«
Lado Drobež
javnost v vseh oblikah znašajo nekaj nad 2,5 milijarde novih dinarjev, kar pomeni skoraj 15% dohodka, oz. 4,3 odstotka celotnega prihodka.
Seveda pa so med posameznimi delovnimi organizacijami glede vlaganj velike razlike. Tako izrazito veliko vlagajo DO Elektrooptika, DO Avtomatika, DO Avtoelektrika in DO Telema-tika, medtem ko izkazujejo skromnejša vlaganja v DO Široka potrošnja, DO IKM in nekatere druge. Ponekod je to posledica drugačnega prikazovanja rezultatov kot v preteklem letu (npr. Mikroelektronika je zdaj izločena iz IEZE, razdelitev DO Elektromehanika itd)., zato bo potrebno še nekaj preverjanj in popravkov.
Vendar pa je značilno, da se še naprej nadaljujejo neugodna gibanja, ki jih opazujemo že vsa zadnja leta . Ta — mislim predvsem na izrazito slabše strukture vlaganj, pri čemer so najbolj prizadete investicije v RR opremo. Uvoz razvojne opreme je skorajda prenehal, obstoječa oprema pa hitro zasta-reva, tako da se vrednost delovnih priprav na zaposlenega v razvojno-razi-skovalni dejavnosti realno drastično zmanjšuje in znaša le blizu 240 tisoč dinarjev na delavca. To pa je nekajkrat manj, kot je to v firmah naše panoge v razvitih deželah. Sklep delavskega sveta SOZD, da se od vseh investicij vlaga 10% v investicije za razvoj, se približno izpolnjuje, vendar je temu pripomogla mikroelektronika, razen nje pa so naše celotne investicije tako majhne, da so vložki v razvojno opremo praktično zanemarljivi. To je največja nevarnost, ki grozi, da bo katastrofalno ogrozila tehnološki razvoj Iskre.«
Kakšen pa je položaj s kadri?
»V kadrovskem pogledu smo napredovali predvsem v izboljšanju izobrazbene strukture razvojno-raziskovalnih delavcev, ki jih je okoli 1.900, vendar števila delavcev kmalu ne bo imelo več smisla povečevati, če jim ne bomo mogli nuditi sodobne računalniško podprte razvojne opreme, brez katere si razvoja kompleksnih naprav in sistemov elektronike danes ni več mogoče niti zamišljati.
Tudi letos se pripravljate na redno letno interno posvetovanje o problematiki razvojno-inovacijske dejavnosti v
SOZD Iskra. Kaj bi nam lahko povedali o teh pripravah?
»Kot vsa leta tudi letos pripravljamo posvetovanje o sistemskih problemih razvojno—raziskovalne dejavnosti v Iskri. Na kolegiju smo se dogovorili, da bi poleg obravnave kritičnega stanja glede opremljenosti dali na dnevni red kot glavno temo posredovanja problem nadaljnjega razvoja organiziranosti inovacijske dejavnosti v Iskri v zvezi s predvidenim pričetkom diskusije o smotrnejši organiziranosti Iskrinega sistema sploh. Pri tem je osnovna misel, da se nam množijo iniciative iz delovnih organizacij po razvoju naprav in sistemov, ki presegajo meje dosedanjih »tradicionalnih« programov in se prepletajo s programi drugih DO, kar pomeni, da delovne organizacije vedno bolj čutijo potrebo po interdisciplinarnem pristopu k razvoju svojih dosežkov, ki terjajo angažiranje teamov specialistov za razna ožja področja. Kakor je na eni strani razveseljivo, da se množijo iniciative, ki se čedalje pogosteje v svojih hotenjih in ambicijah prepletajo, pa bi na drugi strani neusklajenost teh ambicij lahko pripeljala do neracionalnega proizvodnega ali tržnega multipli-ciranja proizvodnih programov.
Rešitev je seveda v povezovanju in v skupnem delu na razvojnoraziskoval-nih projektih. To naj pripelje tudi do optimalne delitve proizvodnega dela in . skupnega trženja ter do delitve skupnega prihodka na osnovi kriterijev šve-tovnih cen glede prispevkov posameznih organizacij v skupnem proizvodu. Na kolegiju je bila ponovno močno izražena iniciativa, naj bi SOZD prevzela vsaj za glavne strateške projekte tudi operativno vodenje, s čimer bi se izognili problemu, ki je bil in je še vedno kamen spotike — namreč, kdo bo »nosilna« delovna organizacija in kdo »kooperant«. V tej zvezi skušamo s samoupravnim sporazumom institu-. cionalizirati tudi tak projekt, kakršen je projekt 16-bitnega procesnega računalnika za delo v realnem času. Ta projekt naj bi bil skupen za DO Tele-matika, DO Iskra Delta, DO Kibernetika in DO Avtomatika«.
Smo pred pričetkom šole za razvoj-no-raziskovalne vodstvene delavce. Kaj bi ob tej priložnosti povedali?
»Sredi maja bomo po več kot enoletnih pripravah pričeli s prvim ciklusom enomesečne šole za razvojno—raziskovalne vodstvene delavce. Poslo-
ISKRA — AVTOMATIKA
Iskrina kegljišča na tujem trgu
V preteklem letu je minilo 10 let, odkar so delavci Avtomatike montirali prvo Iskrino avtomatsko kegljišče v Solarisu v Šibeniku. Prvemu, sorazmerno težkemu obdobju, ko so bili pogodbeno vezani na zahodnonem-škega proizvajalca tovrstne opreme Vallnerja, je sledila osvojitev domačega strojnega dela za postavljanje kegljev. Tako predstavlja današnji delež uvozne opreme le 3%, kar je vsekakor zadovoljiv uspeh.
V tem obdobju je bilo montiranih 720 stez, kar pomeni približno 70% vseh kegljišč v Jugoslaviji. Kljub močni mednarodni konkurenci so v letih 1981—1982 prodali in zmontirali 4 steze v Iraku, kar pomeni tudi eno prvih
ISKRA — AVTOMATIKA
Iz TOZD ELA
Na Cikavi, v neposredni bližini Novega mesta, zaključuje v tem času Iskrina temeljna organizacija Elektro-spojnih vezij iz Avtomatike investicijo — izgradnjo novega tovarniškega poslopja. Splošno gradbeno podjetje Pionir, ki je izvajalec del, je pričelo z gradnjo v marcu lanskega leta.
Vremenske neprilike in vmesne podražitve so zaključek del naknadno odmaknile od prvotno postavljenih terminov. Vendar pa v TOZD ELA računajo, da bo izvajalec z ureditvijo notranjih prostorov ter okolice končal v mesecu maju.
Takrat bo predvidoma tudi slovesna otvoritev objekta, s c ca 3000 m2 delovne površine.
.S preselitvijo v nove prostore bo novomeška temeljna organizacija lahko rešila več problemov, ki jih ima pri dnevni realizaciji proizvodnje: prostorsko razdrobljenost, tehnološko nepovezanost, visoke stroške prevoza ter prestrukturacija proizvodnje v smeri nosilca tehnologije spajanja za elektro in elektronsko industrijo.	§. D.
referenc na tujem trgu. Opazna restrikcija negospodarskih investicij na domačem trgu, jih je še bolj usmerila v prizadevanja za nastop v tujini. Tako je bilo izdelanih nekaj ponudb še za Irak in Libijo ter Sovjetsko zvezo, kjer so v pričetku letošnjega leta že postavili prvih 8 stez.
Akcija za prodor na sovjetsko tržišče se je pričela že pred tremi leti. .Dopolnila jo je lanskoletna udeležba na moskovski razstavi »Šport«. Sorazmerno majhno zanimanje s strani obiskovalcev za kegljaško opremo, oz. športno-rekreativno dejavnost je bilo razumljivo, saj kegljanje v Sovjetski zvezi ni poznano. Kljub temu pa so se naši predstavniki na več sestankih pogovarjali s potencialnimi interesenti o možnostih nakupa in montaže avtomatskih kegljišč.
Rezultati niso izostali. Presenetljivo hitro je bila po pogovorih podpisana pogodba za nakup in montažo osem-steznega avtomatskega kegljišča v Tal-linu, v Dvorcu športa in kulture.
Kljub temu, da je bil to prvi projekt v Sovjetski zvezi, so dela potekala nemoteno, brez zastojev. S pripravljalnimi deli so pričeli v decembru lanskega leta, 30. marca 1983 pa je bila slovesna otvoritev. Dvorec je bil odkrit v počastitev 40-letnice republike Estonije, katere glavno mesto je Tallin in XXII. olimpijskih iger. V osnovi se deli na dve dvorani; glavno, ki lahko sprejme 6000 obiskovalcev in je namenjena za koncerte in gledališke predstave, ter po-(Nadaljevanje na 4. strani)
vala bo na podoben način kot že uveljavljena zunanjetrgovinska šola.
Ta šola bo skušala zapolniti vrzel, ki jo v Iskri močno čutimo; dala bo določena znanja o projektni organiziranosti in vodenju inovacijskih procesov, o smotrni uporabi tehnološke informatike, o sodobnih računalniško podprtih metodah tehničnega razvoja in o uporabi mikroelektronike pri razvoju naprav in sistemov. Kot vsak prvi ciklus, bo tudi ta — v maju — imel v določenem smislu poskusni značaj, v naslednjih ciklusih pa bomo to šolo izpopolnjevali in dopolnjevali. Menim pa, da bi ta šola morala postati prav tako stalna oblika funkcionalnega izobraževanja, kot je to šola za zunanjo trgovino in da bo dobila svoje mesto v sistemu internega funkcionalnega izobraževanja v Iskri.«
Kako bi ob koncu razgovora lahko ocenili Iskrine možnosti za razvoj, glede na zaostrene gospodarske pogoje na eni strani in povečane napore na tem področju v Iskri na drugi strani?
»Našo razvojno—raziskovalno dejavnost vsekakor močno ovirajo nekateri zunanji vzroki, na katere žal moremo le malo vplivati; v te bi vštel omejitve vlaganj v opremo, splošno zaostreno gospodarsko situacijo in drugo. Je pa seveda tudi vrsta zadev, katere pa lahko sami uredimo. Tu mislim na smotrnejšo organizacijo raziskoval-no-razvojnega dela, kjer imamo platno in škarje seveda sami v rokah. To pomeni, da vrsto reči lahko izboljšamo, če se bomo tega zares lotili.«
Mara Ovsenik

BULAWAIA
28. 4. — 8. meja 1983
Jugoslovanska gospodarska razstava v tem mestu v Zimbabveju. Iskra se bo predstavila s telefonijo.
Organizator: Jugoslavija public in Iskra Marketing
ZAGREB
9.	— 13. maja 1983
Mednarodna razstava medicine in tehnike. Iskra se bo predstavila s kibernetiko
Organizacija: Iskra Marketing
BRATISLAVA
10.—15. maja 1983
Razstava električnih ročnih orodij Iskra se bo predstavila z ERO in Perle-som.
Organizacija: Iskra Marketing
KRANJ
13. — 19. maja 1983 Razstava malega gospodarstva Borza programov za kooperacijske ponudbe.
Iskra bo predstavila izdelke iz kooperacij in izdelke, za katere iščemo kooperante.
Projektant: Drago Novak Organizator: Iskra Marketing
BEOGRAD
10. — 15. maja 1983
Predstavili se bosta delovni organizaciji Delta in Avtomatika.
Projektant: Zvone Zupanek Organizacija: Iskra Marketing
NOVI SAD
13. — 22. maja 1983
Kmetijski sejem
Iskra se bo predstavila na dveh stojnicah. Na zunanjem prostoru bomo predstavili delovanje ERO in razstavili telefonsko centralo v kontejnerju, v notranjem pa izdelke Avtomatike. Projektant: Polona Pogačar Organizator: Iskra Marketing
MOSKVA
25. 5. — 8. 6. 1983
Razstava avtomatike
Iskro bo predstavljala Avtomatika
Projektant: Drago Novak
Organizacija: Iskra Marketing
foi
Š
PROBLEMSKA KONFERENCA ZK SLOVENIJE O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
Pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka nenehno obnavljati in bogatiti svoje znanje
UVODNI REFERAT NA PROBLEMSKI KONFERENCI Zveze komunistov Slovenije o »Nekaterih idejnopolitičnih vprašanjih na področju usmerjenega izobraževanja in o nalogah komunistov pri nadaljnjem uresničevanju samoupravne preobrazbe vzgoje in izobraževanja«, ki je bila v četrtek, 14. aprila, je imela Katja Vadnal, izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS za naloge zveze komunistov in delo komunistov v vzgoji in izobraževanju.
Ko je v uvodu opredelila naloge konference, je dejala, da je javna razprava potrdila pravilnost vsebinske usmeritve na tri temeljna vprašanja: kako uresničujemo načelo izobraževanja za delo, kako načrtujemo kadrovsko-izobraže-valni razvoj v združenem delu in kako v tem procesu uveljavljamo družbenogospodarski odnos svobodne menjave dela. Gre torej za vprašanja, kako pri nas, pri doseženi stopnji razvoja proizvajalnih sil in razvitosti proizvodnih odnosov ter pri dani kulturi dela in življenja presegamo ločenost materialne in duhovne produkcije, ju povezujemo, krepimo njune vzvratne razvojne vezi in s tem krepimo naš temeljni produkcijski odnos socialističnega samoupravljanja.
Sistem vzgoje in izobraževanja usmerjamo v usposabljanje za delo in z delom, v premagovanje ločenosti dela in izobraževanja, znanja kot neposredne proizvajalne sile od delavca, pa tudi vzgoje od izobraževanja. Hkrati ga želimo razvijati tudi tako, da bomo dejavni sooblikovalci svetovnega procesa znanstveno-tehnološke revolucije in borbe za nova mednarodna družbenogospodarska razmerja, za višjo raven kulture človekovega bivanja in delovanja.
Izhod iz razvojne krize, s katero se danes soočamo doma in tudi v svetu, moramo poiskati v ustvarjalnosti in inovacijah na vseh področjih družbenogospodarskega življenja. Opiranje na lastne sile nam mora pomeniti opiranje na ustvarjalno delo in novo, produktivno znanje, ki bosta zmogla sestavo družbene reprodukcije razvojno smotrno in gospodarno preoblikovati s sredstvi, s katerimi razpolagamo. To je edina realna politika, ob kateri sočasno vzgajamo in izobražujemo kadre in delovne ljudi tudi za bodočnost, ko bo tvorna duhovna ustvajalnost postala še pomembnejši dejavnik razvoja.
. Tudi odpiranje vrat v svet ni za nas le povečanje izvoza. Zavedati se moramo, da mora naša kratkoročno tako poudarjena izvozna orientacija prerasti v dolgoročno čim bolj enakopravno vključevanje našega združenega dela v mednarodno delitev dela. Torej ne za vsak izvoz blaga in storitev, temveč usmeritev v mednarodno menjavo, ki bo vsebovala več ustvarjalnega in bolj produktivnega dela. Zato si moramo prizadevati, da bo naša invencijsko-inovacijska ustvarjalnost nenehno naraščala. To je tudi pogoj, da se bo naša ivozno-tehnološka odvisnost postopno zmanjševala. Te smotre pa bomo dosegli le, če bomo sistematično, z vsemi razpoložljivimi sredstvi razvijali dva, v današnjih razmerah zelo pomembna dejavnika delovne storilnosti — usposobljenost naših delavcev in znanost ter njeno tehnološko upo-
rabnost; razvijali tako, da bomo na njih temeljili osvobajanje dela, razširjeno reprodukcijo združenega dela in socialistično samoupravljanje.
Naša znanost, predvsem znanstve-no-raziskovalni potenciali visokega šolstva in akademije znanosti in umetnosti lahko največ prispevajo in tudi morajo prispevati k razvoju strokov-no-izobraževalno učinkovitega, hkrati pa kulturno, duhovno bogatega sistema usmerjenega izobraževanja, ravno z raziskovanjem objektivnih zakonitosti znanstveno—tehnične revolucije v razmerah socialističnega samoupravljanja ter oblikovanjem učinkovitih, kratkih poti za prenos teh spoznanj v vzgojno-izobraževalne procese. Kajti danes se soočamo s prav posebno obliko sprevržene zavesti: ob tem, ko se zavedamo vse dinamičnosti razvoja znanosti v vseh njenih razsežnostih, težimo k ohranjanju kar najbolj statičnega vzgojno-izobraževalnega sistema, kjer naj bi se čim manj spreminjalo. Če pa se že mora kaj spremeniti, naj se spremeni čim bolj počasi, da bo kar najbolj domišljeno. Ta pojav je v sedanjih razmerah takšne narave, da ga komunisti moramo oceniti kot idejnopolitični problem. Izraža naš konserva-tivizem in predstavlja zakonit pojav, ki se ga moramo kot marksisti zavedati.
Komunisti se moramo zavedati, da se samo po sebi ne bo nič naredilo in ne spremenilo, da smo v svojem razvoju prispeli do tiste točke, ko po starem ne gre več, ko se moramo trdneje opreti na sile samoupravljanja, lastne ustvarjalnosti, znanja in znanosti, na večjo storilnost našega združenega dela. Dosedanja doldgoročna gibanja delovne storilnosti pa nam kažejo, da njeno naraščanje nenehno pojema. V petdesetih letih je bila poprečna letna stopnja rasti delovne storilnosti 8 %, v šestdesetih letih 6 odstotkov in v sedemdesetih letih 5 odstotkov. Še vedno je dobra tretjina zaposlenih priučenih in nekvalificiranih. Postopno sicer narašča delež zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, hkrati pa praktično stagnira delež kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev.
V takih razmerah so zastoji v izobraževanju ob delu z gospodarskega in družbenega vidika neutemeljeni in nesprejemljivi. Še posebej so nesprejemljivi z idejnopolitičnih razlogov. Stalno izobraževanje in izpopolnjevanje ne more biti privilegij le določenega družbenega sloja niti le dolžnost delavca, da izboljša svojo kakovost kot produkcijski tvorec, temveč pravica in dolžnost vsakega delovnega človeka, da bo nenehno obnavljal in bogatil svoje znanje, spoznaval naravo družbe, sebe in svojo kulturno dediščino, razumel in obvladoval celovitost družbeno-go-spodarskih odnosov, s katerimi se
Iskrina kegljišča na tujem
trgu
(Nadaljevanje s 3. strani)
možne za 3000 obiskovalcev, kjer se bodo odvijale razne športne prireditve. V njej je tudi drsališče. Poleg teh dvoran je v dvorcu še savna in nekoliko manjših dvoran za organizacijo konferenc, simpozijev, itd.
Hkrati je bila podpisana nova pogodba za postavitev štiristeznega kegljišča v Sočiju, najbolj znanem črnomorskem letovišču. Dela naj bi bila predvidoma zaključena do pričetka letošnje jeseni.
Da bi v Sovjetski zvezi kegljaški šport še bolj približali, kot tekmovalno in rekreativno dejavnost, ki jo lahko gojiš praktično v vseh starostnih obdobjih, pripravljajo v Avtomatiki v sodelovanju s Kegljaško zvezo Jugoslavije in Slovenije ter v soglasju s sovjetskim ministrstvom za kulturo in šport seminar. Le-ta bo v sredini meseca maja v Moskvi. Hkrati bodo predstavili tudi Iskro in njeno delovno organizacijo Avtomatiko kot enega od večjih proizvajalcev avtomatskih kegljišč.
Morda ne bo odveč, če se na tem mestu ponovno spomnimo, da se bo
1984. leta v Ljubljani odvijalo Svetovno prvenstvo v kegljanju, katerega pokrovitelj bo Iskra. In da bo to prvič, da se bo tekmovanje odvijalo na domači, Iskrini opremi in ne z opremo podjetja Schmiol, kot je bila tradicija do sedaj.
Za Iskro in Avtomatiko pomeni tekmovanje veliko preizkušnjo kvalitete njenih izdelkov in izredno referenco za nadaljnjo uveljavitev na svetovnem trgu. Zato je še toliko bolj pomembno, da se začrtani način dela, ki tesno povezuje delavce iz razvojnega,. proizvodnega in tržnega procesa na področju kegljišč še bolj okrepi, oz. se določi nosilce in izvajalce navedenih funkcij. V obratnem primeru se lahko zgodi, da si bomo onemogočili nadaljni razvoj v izpopolnjevanju naprav in sistema avtomatskih kegljišč ter s tem stagnirali v naši konkurenčnosti. Zavedajmo se tega, saj je pred nami prireditev, iz katere bodo tekmovalci ponesli Iskrino ime po vsem svetu
Š.D.
sooča in se bo soočal, da se bo udejanil kot subjekt in zavestno ustvarjalno bitje v procesu dela.
Uravnilovka pri osebnih dohodkih ali pa njihovo diferenciranje na podlagi raznih nedelovnih dohodkov izničujeta interes delavcev in delovnih kolektivov za boljšo strokovno usposobljenost, izpopolnjevanje in dvigovanje kakovosti dela, njegove organizacije in sistema upravljanja. Vse dokler osebnih dohodkov delavcev ne bomo utemeljevali s storilnostjo njihovega dela, bosta permanentno izobraževanje ob delu in iz dela pastorka našega usmerjenega izobraževanja, le-to pa bo prikrajšano za razvojne spodbude iz drugih delov družbene reprodukcije združenega dela.
Pri tem gre za spodbude dvojne narave. Temeljni vzgojni smoter celotnega sistema vzgoje in izobraževanja je utrjevanje zavesti o delu kot temeljni vrednoti našega družbenogospodarskega sistema. V razmerah, s kakršnimi imamo opraviti je ta smoter težko uresničiti, ker je naša družba protislovna, bogata s pluralizmom samoupravnih in drugih interesov, ker torej vsakodnevno življenje utrjuje drugačna spoznanja in ker marksizem v naše šole še ni prodrl tako in na tak način, da bi dajal oporo za ustvarjalen odnos do življenja in za osmišljanje akcije ter uresničevanje dolgoročnih interesov delavskega razreda. To je tudi razlog za to, da so šole predvsem učno-storilnostno naravnane, čeprav nas učitelji opozarjajo na proces tako imenovane socializacije šolskega uspeha, in da peša tudi zaradi nje vzgojna sestavina izobraževanja.
Glede idejne in marksistične vzgoje pa smo komunisti premalo zahtevni in odgovorni. Smo družba z ustavnim sistemom socialističnega samoupravljanja, ki je naša doktrina in ideologija. Vendar nismo nikakršna idealna družba brez notranjih razvojnih protislovij, kot jo včasih v naših šolah tudi ■dogmatsko prikazujemo in s tem naredimo več škode kot koristi.
Naj vas spomnim, da smo v naš program zapisali: Zveza komunistov se zavzema za takšne oblike vzgojnega dela, ki ustrezajo življenjskim interesom in željam mladine same, prav tako pa tudi smotrom socialističnega razvoja. Za vzgojni proces pa so pomembni predvsem dejanski odnosi v družbi.
Pri drugi vrsti spodbud pa gre za spreminjanje družbenogospodarskega položaja usmerjenega izobraževanja, ki izvira iz vzpostavljanja družbenoekonomskega odnosa svobodne menjave dela. Ker gre pri tem za dejansko povezovanje dela ' in izobraževanja, samoupravno integracijo gmotnih in duhovnih proizvajalnih sil dela na temelju dohodka in s tem usklajevanje interesov, potreb in možnosti, moramo biti komunisti izredno kritični do vsega, kar ovira njegovo krepitev z vsebinskih ali organizacijskih vidikov.
Posebne izobraževalne skupnosti smo opredelili kot mesta enakopravnega in skupnega dogovarjanja ter odločanja uporabnikov in izvajalcev o vseh gmotnih in programskih vprašanjih razvoja usmerjenega izobraževanja. Dejansko pa smo jih prestavili v položaj, kot nas opozarjajo komunisti, ki v njih delujejo, da ne odločajo o prav ničemer, da je vse naprej določeno in odločeno mimo in brez njih, po starih utečenih proračunskih poteh. V samoupravnih interesnih skupnostih se nam v novi obliki ohranja in obnavlja stara vsebina. Pri tem pa napadamo predvsem zunanje organizacijske oblike, ne pa vsebino odnosov, ki jo le-te prikrivajo in pokrivajo.
V sedanjih nestabilnih gospodarskih gibanjih, ki se kažejo tudi v pritisku na inflacijo in rast življenjskih stroškov, pa bi morali skrbneje spremljati materialni položaj prosvetnih delavcev. Realni dohodki delavcev v gospodarstvu so se v lanskem letu zmanjšali za 8 odstotkov, v vzgoji in izobraževanju pa za 11 odstotkov. Ti podatki odsevajo poprečja, ki lahko in dejansko v sebi prikrivajo številne odklone v pozitivni in negativni smeri, in ki jih zato uporabljamo le za nakazovanje še vedno odprtega problema nagrajevanja učiteljev po delu in rezultatih dela, ki ni nič manj pereč in ne terja nič manj hitrih kakovostnih rešitev kot v gospodarstvu.
Danes še vedno prevladujoči koli-
činski kazalci, na katerih temelji menjava dela med OZN in šolani po svoje prispevajo k našemu povprečnemu ravnanju, da znanje nadomeščamo z delom, namesto da bi delo nadomeščali z znanjem. Zato je tudi načrtovanje kadrovskoizobraževalnih potreb ena rtajbolj šibkih točk v razvoju usmerjenega izobraževanja, pa ne le v njem. Kakovost načrtovanja kadrovsko-izobraževalnih potreb odseva kakovost gospodarske oziroma celovite poslovne funkcije OZD in njene vključenosti v mednarodno delitev dela.
Spomnimo se na Leninove besede, da je komunizem moč graditi le na osnovi sodobne izobrazbe, in da bi bil brez le-te le neizpolnjena želja. Razvijanje človeške ustvarjalnosti je za naš družbenoekonomski razvoj odločilnega pomena. Javna razprava je pokazala, da se v številnih OZD tega zavedajo. Vendar ne vseh. Delovne organizacije, ki kakovost svojega gospodarjenja uspešno potrjujejo v sedanjih gospodarskih razmerah doma in tudi v svetu, skrbijo za nenehno kadrovsko rast. Pomemben del dohodka namenjajo izobraževanju in usposabljanju kadrov, se povezujejo z izobraževalnimi organizacijami, razvijajo svoje izobraževalne in razvojno-razisko-valne centre.
Druge, predvsem tiste, ki gospodarijo od danes do jutri, slučajni izvozni-
usin^
T
ki, brez jasnih razvojnih
brez resnega razvojno-raziskova1^
dela, brez pravih planov kadro'^. izobraževalnih potreb, pa kadre ^ stavno prevzemajo od prvih. Te^; nizacije se vključujejo v poseb11^ braževalne skupnosti, ki ima]0 nutno najnižjo prispevno stopa]0:, glede na to, kakšne usmeritve je> ^ se v posebno izobraževalno skup sploh ne vključijo.
Razviti in uveljaviti moramo * vostne elemente posredne dela in krepiti neposredno me° ■ j naš dela, da se iztrgamo iz povpr6Cudeja uravnilovke, da omogočimo s Uj, ki jih imamo, oblikovanje in uv6'f Ijanje novega znanja na vseh tisa0 , dročjih, dejavnostih in OZD, ki.^pten svoji kakovosti gospodarjenja1 ^ Vo]j
svoji razvojni usmeritvi dejansk0^ silci našega družbenega in gosp0 javn
skega razvoja.	Inaš
Še vedno se delimo na komuni5^ »} delavce, komuniste — učitelje, kf! Jtor
_ usihal
niste — starše in komuniste — Ufo'" in se preveč ravnamo po svojih a0 “azj Ijih, ne pa kot komunisti, idejno60 jrekt
in akcijsko učinkoviti. Zato tudi ne^ lleti) segamo zadostne širine družben6 cije za celovit in gospodarsko učin% -c in kulturno bogat razvoj usmeri ■‘Hi izobraževanja za zmanjšanje pora za rast družbene storilnosti d6'3, rekla Katja Vadnal.
Pa;
s
'nk
Kad
Dati znanje, ki nas usposablja za novo tehnologijo
lost
Pa j
k!
s
26 o "ačr »ob, N N
3
b,
Na problemski konferenci ZKS o vzgoji in izobraževanju je raZpr|\ logQ
iia uisiciiDivi iv vin vi viivi	v v vji m iz, wi oz. v v auju jv ■•»'t j
tudi delegat iz Iskre dr. Bruno Štiglic. V svojih izvajanjih na konf6r6^
dejal: »Z zakonom o usmerjenem izobraževanju se vsi razpravljala p0[l očitno pa vsi nismo zadovoljni z njegovim izvajanjem. Pri tem bi želel y
riti na tri neskladja ali pomanjkljivosti: 1) zakon zahteva v svojih, b65,^ ii^e izraženih sklepih in v svojem duhu, da na vsaki stopnji izobraževanji Ps tdo kandidat temeljna znanja iz stroke in metode, ki mu omogočajo, da n^j Vej svoje izobraževanje, naj si bo to na višji stopnji izobraževanja, ali ob d61
ripinm S fpm	vei ctriniamn in nravi m n taVr. Itn« in fr/iil tn/ti tnvariŠ PP X-
delom. S tem se vsi strinjamo in pravimo, tako kot je trdil tudi tovariš p* | tor univerze Edvarda Kardelja, da so tudi na univerzi dileme, ker,da ^ ^
sokošolskem izobraževanju ne želimo izobraževati samo specialistov j J j moramo dati temeljna znanja tudi združenem delu. Sedanji učni prog6^
kažejo drugačno podobo. Tako so razdrobljeni in specializirani, da lah^ j « dimo, da zaradi tega sproti zastarevajo, ne dajejo znanja za jutri, kajb ^
bino svojih specialističnih predmetov smo v programih pravzaprav - . prostor marsikaterim predmetom temdjnegaznanja, ki bi nas bolje usP^ Ijali za kreativno razmišljanje in za pridobivanje znanja v bodočem 68 v
diplomi, kot pa nas usposabljajo ti specialni predmeti.
Tako specializirani programi tudi ne motivirajo niti izvajalcev na šolah, niti združenega dela, da bi organizirano izvajali dopolnilno in permanentno izobraževanje. Menim da je potrebni obseg dopolnilnega in permanentnega izobraževanja delavcev v združenem delu mnogo večji od obsega rednega izobraževanja v šolskih institucijah. Kot primer navedimo, da moramo, npr. v Iskri, v naslednjih petih—šestih letih vsaj polovico delavcev, to pa pomeni dobrih 15.000 in več delavcev, dodatno izobraziti zato, da bomo kos novim tehnologijam, ki jih bo konkurenca, tuji trg in tehnični razvoj zahteval od nas jutri. To ne pomeni, da želimo tem delavcem dodati nove papirje, nove razglede, nove stopnje izobrazbe, pač pa jim želimo dati tisto znanje, ki nas vse skupaj usposablja za obvladanje nove tehnologije. To pomeni, da želimo dati znanje tudi sebi, kajti tudi druga polovica se mora stalno izobraževati, vendar bomo o tej drugi polovici verjetno morali govoriti v naslednjih petih letih.
Vsakih 5—6 let bi morali toliko in toliko tisoč delavcev opremiti z novim, boljšim, zahtevnejšim znanjem, kajti brez njega ni nove proizvodnje, brez nje pa tudi ni konkurenčnosti ne doma ne na tujih tleh.
Drugo, kar bi želel reči, je naslednje: v materialih, pod tč. 6.), smo zabeležili predlog stališč, da se vsi borimo za celovit razvoj usmerjenega izobraževanja. Pri tem ves čas govorimo o programih za prenašanje znanja na aktivne udeležence v tem procesu, zelo malo pa govorimo o tistem področju, kjer prido-biivamo nova znanja. Če splošno rečemo, da pridobivamo nova znanja ob raziskovalno razvojnem delu, potem lahko ugotovimo, da imamo pravne akte, ki so v neskladju z zakonom o usmerjenem izobraževanju. Tako imamo, npr. samoupravni sporazum o kriterijih za določanje statusa raziskovalca, torej statusa, V teh kriterijih je zapisano, da izhajajo s stališča, da je za razvojno-raziskovalno delo sposoben le tisti, ki ima magisterij ali doktorat.
Poleg tega pa še kdo, ki ima samo diplomo II. stopnje visokošolskega izo-
braževanja, ki pa mu ga moram0'(} % den mu dovolimo ukvarjati se Z lt0v, skovalnim delom, dodati še nek;,pko temeljna znanja,
splošna znafljj !b0r
našem samoupravnem sistem0’ teoretična znanja, ki ga bodo teot6 /je j
usposabljala, da bo lahko razisko.^ specifična znanja, ki naj bodo Prl.|j, lopn jena stroki. S tem negiramo P5*6 ;t • U zakona o usmerjenem izobraže'6 ^ e|a| katerih smo zapisali, da mora ije,(
' '., bki
jeno izobraževanje dati na vsaki st° bbji ............... da tak
takšno izobrazbo, da tak .b.j % lahko začne z delom. V zakonu P|S Ao.
^ "cfl^
besedno za 1. in 2. stopenjsko v1^ vojn
šolsko izobraževanje, da mora z3 ^ ‘Žuli ženo znanje usposobiti delavca, ^ i n( izobraževanje uspešno konča, tu . % kreativen prenos novih znanj 0 ^ % zvodnjo in kreativno razvojno d6 thl(Q
To pa ne pomeni nič drugega, )rjii ga usposablja za razvojno-razis Jonr
nega delavvca, kajti v zakonu
o d
skovalni dejavnosti se strinjam^ [V r0gr
raziskovalna dela temeljna, apli^: ^ in razvojno-raziskovalna dels-. ^ %
moupravnim sporazumom tore
šeststotim in nekaj delavcem z
VVC1“ - ji v
stopnjo izobrazbe, ki delajo da , 'itirt]
Iskri pri razvojno-raziskovalnih joiz-

»lov
praviloma odvzemamo pravico in^*ejn i
nost do raziskovanja. Mislim, da1,3 Ža; vsem jasno, da 11 doktorjev , lam
magistrov, valni sferi v
ki danes delajo v Iskri, ni dovolj da y ')%
tisoč članski kolektiv prestrukta0 • do
pridobili nove produkte in nove
nu’- lojn
logije. Zelo potrebujemo tudi do^ in magistre, vendar je prav g0*°vej l0ni pravica in dolžnost marsikoga iz01^, 'vnc
stih, ki imajo drugostopenjsko1^,!.
zbo in še marsikoga s prvostop6 j iški
izobrazbo, da razvojno-razisk0!* ^ sodeluje v našem bodočem razv ni;
planu.
Namesto da bi postavljali s sJj ^ol
pravnim sporazumom v skladu^, U; kdo sme raziskovati, da bi zaht6\3L a,'z
nom o raziskovalni dejavnosti aj° 1 utevs”; «ti
ga učimo še česa potem, ko je 23 ^ ”dr izobraževanje na 1. ali 2. stopnJ'|j .Clt
1	-o^ Jati,
košolskega študija, bi bilo mnog0 ^ ^
taže
5. sti’ ■zisl
če bi preverjali vsakih, npr. 5 l6'^. ^
kdo, ki je že začel raziskovati (Nadaljevanje na
ism
neti"!
, ePf
'e°f
>ne ^
ii0o'
'n)ii
e,al

°V0R Z JAKO ŠKRBINCEM
e vedno premalo vemo o 'OZD Marketing
Velika večina Iskrinih delovnih organizacij — seveda so tudi svetle izjeme 7~ *e vedno ni tržno usmerjena, mnogo premalo pa vlagamo tudi v sam Mar-keting. Po drugi strani smo preveč »štacunarji« in se premalo zavedamo nuj* jiosti celovitega (in tudi enotnega) pristopa na tržišču. Nas bo ekonomski po-ozaj prisilil k temu? Odgovor je enostaven: več kot gotovo, delen dokaz pa ]e ze naše trženje na zahtevnem zahodnem tržišču, kjer sta nas nuja po izvozu 10 Pa tržišče samo prislila k temu. No, na domačem, jugoslovanskem tržišču Se takšna nuja šele poraja, kajti, roko na srce, zaradi določenega monopola "a svojem proizvodnem področju, so mnogi doslej ostajali lahko le »štacu-
"arji«.,
3 m leifj
naj bila iztočnica, oz. povod za
ij,) oK i	iz-Lwviiiva, vz..	z.a
: i|( dejavn1 . Pn direktorju marketinške sf ^tin„ °Tt'v temeljni organizaciji Mar-■•ve L Ceprf V skri Commerce J a ki Škrbincu. s_ I ^trinn Srn? 0 marketinškem kolektivu ki. , ptei^ °g0.Pisali pa vse kaže, da še vedno 1 v°lj te ° ln„c*a v Iskri ne poznamo do-sk°j ločju tržnega dela. Zato smo se od->SP°^ lavnus.a Predstavitev marketinške de-' l’ kot celote in pri tem nam je bil
inis", »l^efi0Vomik v veliko pomoč, kff tttorj marketinškimi dejavnostmi
u^"; Ittaijj^ na Prv° mesto vsekakor uvrstiti h UH kazjri. te dejavnosti, kar je vsekakor trga,« Je začel pogovor di-|i ne j tieijj krbinc, ki je zdaj na tem delov-ene3 Pa je ^tu že nekako dve leti, pred tem čin^ fetih-1 y Avtomatiki. »Brez dobrih ^nkd ^kav, tudi druge marketinške ora^1; kad Je ne morejo biti kakovostne. ^Saniz*10-^313*’ v Iskrinih delovnih aosd p0)3!1 mnogo premalo pozor-
de!3'
Pa jg3^1^6^3)0 razsikavam tržišča, res
iakštjg '\ ^a 50 premalo obveščene, tertigi' fa^skovalne naloge smo v naši le o-v11 organizaciji in v tej dejavnosti Hačrtuavili, kakšne delamo in kakšne aobenJem°- Žal tudi nimamo skoraj aeobve.Povratne informacije. Zaradi •Hed pSCen°sti tudi ni sodelovanja Mi^meznimi delovnimi, oz. te-valnih011 organizacijami pri razisko-

nalogah. Samo primer: pred
Sm° izdelali raziskovalno na-i^VjjNcov^^ročja magnetnih trakov. Te sm« Uporabljajo pri izdelkih široke el °lj tvp p_n)e. video tehniki in v računalniš-iišče euo*Ii smo, kako veliko je to tr-ja P|1|i ido ’ nJegove tehnološke značilnosti, i«) ^die •.3P0rabniki, konkurenca, inve-) dd8.	• 'td. Ta raziskava seveda ni po-
--------------------
gUati znanje, ki nas fJsposablja za novo
-tehnologijo
Mgr. Jaka Škrbine.
membna samo za Iskrino delovno organizacijo Elementov, kot nosilca programa magnetnih materialov, pač pa tudi za Široko potrošnjo, Iskro Delto in še koga.«
Predlagate morda, da bi v našem tedniku objavljali posebno rubriko o sedanjih in načrtovanih raziskavah tržišča, podobno kot jo objavljamo o Iskrini udeležbi na sejmih doma in v svetu?
»Vsekakor. Želeli bi, da bi v nekem časovnem zaporedju objavili, katere raziskovalne naloge smo naredili, s kratkim opisom namena te naloge. Tisti iz Iskre, ki ga bodo zanimale podrobnosti, pa se bo lahko obrnil na nas v Marketingu ali na naročnika.«
d S8-
(Nadaljevanje s 4. strani)
“ ičr^al C^°*t uporabne razvojno-razi-nek3 iko _ne rezultate. To pa preverjajmo jiafi tbor;[v? ''stih, ki imajo visokošolsko nu, 3 K kot ° ^rez magisterija in doktora-:°retl| 'ie in	tistih, ki imajo magiste-
sko]( .foktnr doktorate. Kajti magisterij in
, pr'!'
iste1
lop^‘msta n‘č drugega, kot višja
iljle ^ ne	i dzvojno-razisKovdinegd
uSdiK’daKP°meni Pa Prav nobene garan-
ti obii^^.oekdo, ki si je to stopnjo pri-
o>!
,0»
ki
a’ j:
pUk3
:la.
j- tU(j.Znanstvenega usposabljanja, ki va"! e|a n 1 del razvojno-raziskovalnega
: ^7rš’noifCli,deiansko uspešno opravljal j pisMelo,	razvojno-raziskovalno
n5ri,eriji
■tillt^^skovdlni delavec, naj bodo
za to, ali je nekdo ra-
ne razvojno-raziskovalnega dela Nike i-6-6 formalistične vsebine in
i K?^razevanja. Hkrati bi vsem ti--'u ra- ktemu še zagovarjajo to, da ra, itjj Zlskujejo samo magistri in dok-izisk«' Opni: •Stavil vprašanje: če na 2. in 1. ,n 0 ^ lin. rzobraževania na Ir
'Šoto,
m0'{>ama
'raževanja, na kateri lahko 0 Mimo, da je 90% učnega
usmerjenega v spoznavanje
kbtig6^ sP°znavanje metod, ki so upo-
,rei f N (ja Za stroke za neko kreativno delo
i Z ^ Dt0v 3 'Zredno nizek odstotek, prav i stit,, P3 manjši kot 10%, namenjen rtih rilizvM drnetom’ ki bi nas neposredno o ifl ^rn j2o^n° uspoabljali v tem usmerje-
ev *0, lam; aJ Pa so sploh sposobni diplo-/ rap..nbra-' ln 1 • stopnje visokošolskega da b': 0%:^^anja, še za tisto, za kar jih Uti^d0ŽbražuJemo,ni
»ojnoarta° izobraževati. Torej za ra-
dok" )ttn? raziskovalno delo niso, ali
jtovo'1 ib,,; zZaradi tega avtomatično spo-
i iz<
:iskov‘
mo, niso in jih moramo
" *-■ <io v
co i2 j 1. sto° siyipr v naših programih na 2. topolskih Pni' izobraževanja na visoko-,3Tak. Ustanovah nismo niti 10% izo-
Proizvodno delo, čeprav jih
azvoj"	po takšnem načinu razmiš-
W,Priš'i do spoznanja, da mo-
^ ošols^P*0lTlante 2. in 1. stopnje vi so-
ju z Z3 i kar,e8a izobraževanja izobraževati j kri|e,fl elo. § °a’ ne samo za raziskovalno hteva,v f^eiP bolj jih moramo izobraže-
e zA °’da je sposoben delati v proi-•nji' SoJmPrePridan sem, da se s takim lOg0tj jat;;n jj razmišljanja ne moremo stri-
)pn^jfiriom--epričan sem’ da se s takim d, dal11 Pfd' visokošolskega študija izo-
=fo
usmerjenem izobraževanju in v smislu zakona o raziskovalni dejavnosti.
Tretje vprašanje, na katerega bi rad opozoril, pa je izvajanje programov usmerjenega izobraževanja. Mnogo smo do sedaj razpravljali o vsebini programov, o vrstah usmeritve, načelnih in drugačnih odločitvah, ki jih moramo sprejemati ob sprejemanju programov; zelo malo, prav gotovo pa javno in organizirano, pa nismo razpravljali o tem, kako se kakršenkoli dosedanji program te ali druge vrste izvaja. Pri tem želim poudariti samo eno vprašanje, ki je morda specifično za visokošolsko izobraževanje: ne morem se strinjati z dejstvom, da je na visokošolskih zavodih vedno manj — manjšina učiteljev in drugih pedagoških delavcev, ki bi pred prihodom na to delo imeli dovolj industrijskih izkušenj ali izkušenj iz gospodarstva. Pri tem ne mislim postavljati tako ostrih zahtev, da mora tudi vsak profesor matematike imeti toliko let industrijskih izkušenj, da mora tudi vsak profesor matematike imeti toliko let industrijskih izkušenj, prav gotovo pa je nemogoče, da predava na primer organizacijo proizvodnje ali pa tehnologijo proizvodnje nekdo, ki ima morda samo nekaj mesecev industrijskih izkušenj, ki je torej v zgodnjem začetku svoje pedagoške kariere zadostil pogojem, ki jih je tudi habilitacijska komisija univerze preverila, da ima vsaj eno leto prakse. Menim da je to zelo jasen primer, kako ne sme biti in da je nadaljnji komentar k temu odveč.
Drugo, kar zadeva izvajanja pouku, pa lahko rečemo, da so naše fakultete, visoke šole, izredno skromno opremljene z ustrezno laboratorijsko in drugo pedagoško opremo. Prav to pa je gotovo razlog temu, da imamo obilico specializiranih predmetov v programih in da seveda nismo za to obilico predmetov sposobni zagotoviti ustrezne opreme; nismo pa je tudi zagotovili in združili za temeljna znanja, zato imamo opreme mnogo več, kot je sicer videti, je pa razdrobljena in ni primerno Uporabljena. Tudi tako slabo opremljen visokošolski zavod, kot je sedaj, težko daje praktična znanja in temeljitejše napotke za začetek dela v združenem delu in za nadaljnje praktično izpopolnjevanje ob delu in z delom.
|SI>a
S proslave ob postavitvi nove telefonske centrale v armenskem mestu Erevan.
ISKRA TELEMATIKA KRANJ
Iskra postavila novo centralo v Sovjetski zvezi
Pred dnevi je v sejni sobi TOZD ATC potekala manjša slovesnost ob uspešnem zagonu nove velike telefonske centrale v Erevanu, mestu v Sovjetski zvezi. Udeležili so se je nekateri glavni izvajalci del, katere so pozdravili Anton Demšar, direktor TOZD ATC, Mirko Kepic, vodja inženiring področja v TOZD MSO in Stane Štrukelj, vodja tehnične službe JTS TOZD ATC.
Raziskave tržišča je torej prva in najpomembnejša marketinška dejavnost. Katero pa boste uvrstili na drugo mesto — propagando ali oblikovanje?
»To je seveda propaganda. V tej dejavnosti imamo naslednja področja: institucionalna propaganda, ekonomska propaganda, pospeševanje prodaje in publikacije. Tudi v tej dejavnosti želimo večjega sodelovanja z Iskrino proizvodnjo. Zlasti je to sodelovanje slabo na področju publikacij. Ugotavljamo, da v Iskri nimamo sistemskega pristopa, da publikacije niso enotno oblikovane in včasih tako izgleda, kot da je Iskra sestavljena iz, med seboj, slabo sodelujočih organizacij.«
Če se ne motim je ekonomska propagandna dejavnost Marketinga bolj prisotna na jugoslovanskem tržišču, medtem ko v tujini predstavljate Iskro bolj kot institucijo?
»Menimo, da je Iskra doma dovolj poznana in bolj propagiramo izdelek, čeprav tudi ne izločamo institucionalne propagande. Tako na primer prav zdaj pripravljamo serijo televizijskih telopov, v okviru katere bojo predstavili posamezne programe, torej, kaj dela Iskra na posameznem področju. To ne bo ekonomska propaganda, ampak bomo predstavili Iskro kot celoto«.
Kako pa je to v tujini?
»Izredno pomembno je, da tuji kupec že vnaprej ve, kaj pomeni Iskra v Evropi in v svetu in to trasiranje moramo narediti že vnaprej. Na primer, če pa želimo uspeti v Latinski Ameriki, moramo že leto ali dve prej po posameznih medijih sporočiti, kaj je Iskra, kakšan je, kaj dela, kje je že uspela. S tem pa olajšamo ta operativni prodajni poseg.«
Kakšno pa je pri tej institucionalni propagandi sodelovanje v Iskri?
»Vsekakor bi želeli več sodelovanja z Iskrino zunanje-trgovinsko mrežo in z izvozno operativo«.
V okviru propagandne dejavnosti deluje v večini drugih organizacij, s tem mislim na neiskrine, tudi sejemska dejavnost V Iskri je ta dejavnost samostojna. Zakaj?
»Najbolj enostaven odgovor je: zato, ker je pri nas izredno obširna in ima določene posebnosti. Vsekakor je naša sejemska dejavnost, in tega marsikdo ne ve, po številu organiziranih sejmov doma in v tujini največja v Jugoslaviji. Organiziramo več sejemskih prireditev kot specializirana organizacija »Jugoslavija puhlic.« Na leto organiziramo od 50—70 sejmov, od tega le približno 10 doma.«
In kako ocenjujete rubriko v našem tedniku, ki smo jo uvedli na pobudo vodje vaše sejemske dejavnosti Marka Deva?
»Vsekakor izredno pozitivno, saj želimo, da bi se lahko posamezne delovne organizacije bolj in pravočasno vključile v te programe. Želijo pa tudi, da bi od tovarn dobili nazaj povratne informacije.«
Prišla sva do zadnje dejavnosti v okviru Marketinga, do oblikovanja.
»Lani smo del oblikovanja, to je industrijsko oblikovanje, prenesli v proizvodne delovne organizacije, saj menimo, da bodo tam lahko bolj učinkoviti in kakovostni. Na sedežu Marketinga imamo zdaj grafično in foto oblikovanje ter oblikovanje embalaže, v to dejavnost pa bi vključil tudi trenutno izredno pomemben projekt — celostno podobo Iskre. Prav o tej cejostni podobi bi morali v glasilu Iskre več pisati.«
Lado Drobež
Dela v Erevanu, sovjetskem mestu z več jtot milijon prebivalcev, so se začela v aprilu 1981. Do podpisa pogodbe za postavitev centrale nivoja AMTC v Erevanu pa je prišlo že v letu 1979, in sicer po uspešnem zagonu prve telefonske centrale tipa Metaconta v Sovjetski zvezi (MNATC MOSKVA).
Centrala AMTC v Erevanu je prva izmed devetih central tega oziroma sorodnega tipa. Ima 6+6 modulov: to je 3000 +• 3000 prenosnikov štirinajstih različnih tipov. Centralno krmilno enoto predstavljata dva računalnika, šest magnetno tračnih enot in trije sistemski teleprinterji.
Vložek razvoja v novo centralo je bil precejšen. Na področju materialne opreme je bilo adaptiranih šest prenosnikov. To so prenosniki, ki so bili razviti že za centralo MNATC MOSKVA, vendar jih je bilo zaradi spremenjenih zahtev za drugi tip centrale potrebno dograditi (novi tonski signa-
Programerji iz Sovjetske zveze v Iskri
Usposabljanje programerjev iz Sovjetske zveze
V mesecu marcu je v Tovarno ATC prišla na usposabljanje skupina programerjev iz SSSR. Na izobraževanju bodo štiri mesece. V tem času bodo spoznali programsko opremo centrale
li___). Za centralo je bil razvit še nov
prenosnik in adapter za identifikacijo pozivajočega. V celoti je bila spremenjena tudi večina signalnih enot.
Na.področju programske opreme so bili izdelani novi programski moduli za vse signalizacije, ker so tako spremenjeni kot novi tipi prenosnikov zahtevali nove programske module. Uvedene so bile posebne funkcije: identifikacija pozivajočega, izpisovanje računov v hotelih (na dislocirane teleprinterje) posebej za vsak poziv, realiziran iz hotela. Na magnetne trakove se izpisuje tudi množica tarifnih in statističnih podatkov.
Postavitev centrale je nova izkušnja Iskre na tujih trgih, kjer delo vedno spremlja veliko težav. Kupcu v Sovjetski zvezi je bil predan zahteven objekt in opravljen tehnični prevzem. Vendar pa centrala še ni v rednem prometu in bodo torej potrebna še nekatera dela.
Kazimir Mohar
M 10 C ter posamezne programske enote.
Prvega dne smo jim predstavili proizvodni program naše delovne organizacije, naše razvojne usmeritve, samoupravljanje in socialni položaj naših delavcev.
Popeljali smo jih tudi skozi proizvodne prostore, kjer so si z zanimanjem ogledali delovni proces oziroma nastajanje naših izdelkov.
Alojz Godler
TOVARNA GENERATORJEV IN ELEKTRONIKE
Elektroniki se ni moč upreti
Trenutek, ki je napočil prejšnji mesec v tovarni generatorjev in elektronike v novogoriški Iskri Avtoelektriki bi lahko označili kot zgodovinski. Delavke ob tekočem traku so namreč naredile, oz. sestavile zadnji tristebrni mehanski regulator, tak, kakršen je vgrajen v vseh doslej narejenih avtomobilih kragujevške Zastave, gospodarskih vozilih in raznih drugih agregatih. Že podatek, da so od obstoja Avtoelektrike, torej od leta 1960 do aprila 1983 naredili 3.177.274 kosov mehanskih regulatorjev, nam zgovorno pove, da je res tako.
Omenjeni regulator se ni uspel upreti vse močnejšemu prodoru elektronike v avtomobilsko industrijo in je moral prepustiti mesto sodobnejšemu,, boljšemu, tudi lepšemu in nenazadnje, kvalitetnejšemu regulatorju z oznako AER, v katerem so seveda vgrajeni elektronski deli.
Ta nov izdelek, ki kar nekam veseleje potuje po tekočem traku ima mnogo, mnogo prednosti pred starejšim bratom. Najprej povejmo, da ga je moč brez kakršnih koli težav zamenjati s starim. Lastniki avtomobilov se bodo vsekakor razveselili ob novici, da ne obstaja več možnosti izpraznitve avtomobilskega akumulatorja, ker ima vgrajeno diodo, ki ne dovoljuje povratnega toka, torej služi kot zapora, oziroma prepušča tok le v eno, pravilno smer, v smer polnjenja.
Naslednja pomembna novost je tudi v tem, da je sestavljen izključno iz do-
mačih materialov, ta prednost pa je bilo eno izmed glavnih vodil osvajanja tega
izdelka. Tako odpadejo uvoženi srebrni kontakti, volfram kontakti, bimetalna pločevina, celo pločevina za izdelavo jarma je bila uvožena za star regulator. In nenazadnje, tudi življenjska doba bo mnogo daljša, saj praktično nima obrabijivih mehanskih delov.
Seveda gre v tem primeru vsa pohvala razv ojnikom v TOZD Inštitut, saj so v kratkem času uspeli pripraviti in razviti ustrezno zamenjavo s prednostmi, ki smo jih na kratko našteli. Srečno pot novemu regulatorju!
Marko Rakušček
Nov regulator po tekočem traku.
ISKRINI SERVISERJI V TEM LETU
Številni problemi, kljub dobremu delu
Visoka nabavna vrednost rezervnih delov, velike zaloge in pa neplačane storitve so trije osnovni problemi, ki v sedanjem trenutku najbolj tarejo Iskrine serviserje.
Temeljna organizacija Servis si je za letos zastavila pogumen delovni načrt: vrednost servisnih storitev naj bi znašala 530 milijonov dinarjev, od prodaje rezervnih delov naj bi iztržila 400 milijonov dinarjev, skupaj še z nekaterimi drugimi stroški, pa naj bi celotna realizacija dosegla 960 milijonov dinarjev. Že tako visok načrt so pozneje še povečali za 50 milijonov, tako da bodo letos prvič presegli magično mejo milijarde dinarjev realizacije, seveda nove milijarde. To bo v primerjavi z lanskim letom kar za četrtino več.
Ob vsakodnevnem naporu, da bi ustregli lastnikom Iskrinih izdelkov, pa se serviserji poleg pomanjkanja nekaterih rezervnih delov, česar uvodoma nismo omenili, srečujejo še z visokimi nabavnimi vrednostmi rezervnih delov, velikanskimi zalogami rezervnih delov in pa terjatvami.
Direktor servisne temeljne organizacije Miro Stegnar je takole ocenil omenjene tri probleme: »Visoka nabavna vrednost rezervnih delov je za nas predvsem v tem, da se nam znižujejo rabatne stopnje, ki jih dobivamo za rezervne dele, pri tem pa se nam znižujejo tudi zato, ker nam Iskrine tovarne, za katere opravljamo servisne storitve, ne priznavajo dogovorjenih rabatov. Drug tak problem so visoke zaloge, ki so na začetku tega leta znašale kar 310 milijonov, v celotnem lanskem letu pa so se povečale za 110 milijonov dinarjev. Povečanje je nastalo predvsem zaradi spremembe cen rezervnih delov. Na tretje mesto sva uvrstila neplačane storitve. V mesecih, ko nimamo periodičnih računov, se gibljejo v višini med 40 in 50 milijoni dinarjev. Zaradi terjatev smo prisiljeni najemati draga posojila, tako da smo na primer lani morali iz dohodka odšteti samo za obresti okoli 30 milijonov dinarjev.«
V	servisu so že pripravih ukrepe, ki naj bi bistveno izboljšali gospodarjenje kolektiva samega, večina teh ukrepov pa se seveda nanaša na probleme, ki jih je naštel direktor Stegnar. V zvezi z rabati bodo zahtevali izvajanje dogovorov in ne bodo popustili pri višini rabatov, saj so prepričani, da so sedanje stopnje glede na ceno kapitala kvečjemu prenizke.
V	zvezi z vehkimi zalogami tistih rezervnih delov, ki jih hitro obračajo, pa tudi takih, ki že leta in leta čakajo v skladiščih — so se odločili za računalniško obdelavo zalog. Skupaj s Sektorjem za organizacijo in računalništvo bodo pristopili k obdelavi obračanja zalog in med drugim tudi k določitvi tako imenovane varnostne ravni zalog za normalno delo. Verjetno bodo šli tudi v razprodajo rezervnih delov, ki v njihovih skladiščih ležijo že dolgo. Zavedajo pa se še nečesa. Določena krivda za tolikšne zaloge tudi delno je pri njih samih — pri naročanju in nabavi rezervnih delov.
Vso pozornost bodo namenih tudi terjatvam. Od Iskrinih temeljnih organizacij bodo vsak mesec terjah plačevanje dolgov. Samo podatek: Iskrine tovarne dolgujejo povprečno vsak mesec serviserjem okoli 10 milijonov dinarjev.
S tovarnami se serviserji tudi že dogovarjajo o tem, da bi spremenili način plačevanja servisnih storitev v garancijskem času. Tovarne plačujejo zdaj te storitve šele po posegu, v prihodnje pa naj bi takoj potem, ko bodo izdelek prodale. Takšno plačevanje, ki je v tu-
Miro Stegnar.
jini nekaj povsem normalnega, bo serviserjem omililo marsikateri problem: predvsem bodo imeh na razpolago obratna sredstva in jim ne bo treba najemati dragih posojilin to v primerjavi s sedanjim načinom, ko svoje storitve opravljajo na kredit.
Korenito bodo v Servisu posegli tudi na področje, ki ga doslej resda niso prepuščah golemu naključju, jim je pa povzročil marsikatero sitnost. Gre za že popravljene izdelke, ki jih številne stranke ne dvigujejo. V teh izdelkih je vgrajen material, vgrajeno je delo in to so velika sredstva. Če prištejemo še skladiščenje, si lahko zamishmo ob kolikšen dohodek so serviserji določen čas. V prihodnje bodo stranke redno obveščali o izvršenem popravilu ter jih tudi seznanili z rokom za dvig izdelka. Če v tem času stranka ne bo prišla po svoj izdelek, bodo serviserji prisiljeni s sodnim postopkom zahtevati plačilo vloženega dela in materiala.
Bolj natančni bodo tudi pri zaračunavanju storitev, ki jih opravljajo na osnovi pogodb o pavšalnem vzdrževanju, npr. telefonskih central, protipožarnih naprav, itd. Doslej so storitve zaračunavali šele po dogovorjenem roku, ne pa po zaključku del in v tem bo tudi sprememba.
Pazljivejši bodo tudi pri prevzemanju večjih montažnih del, kjer bodo zahtevali določeno plačilo vnaprej. Vprašljivo je tudi servisiranje izdelkov, ki jim je že zdavnaj potekla obratovalna doba, itd.
Vsi ti ukrepi niso namenjeni zgolj temu, da bi imel Servis boljši poslovni rezultat. Z njimi se želijo v sedanjem gospodarskem trenutku prilagoditi zahtevam, ki jih družba postavlja vsem nam, seveda pa pomenijo tudi določeno spremembo dosedanjih običajev, ta sprememba pa bo v prid obojim — lastnikom Iskrinih izdelkov in serviserjem.
Lado Drobež
RAZGOVOR Z MARJANOM TROJARJEM
O poslovanju DO ZORIN
Za ZORIN bi lahko rekli, kot je poudaril direktor Marjan Tro-jar, da je v preteklem letu normalno poslovala. Tudi tokrat je podobno kot v preteklih letih nekoliko prekoračil planske obveznosti.
Kakšni so osnovni pokazatelji poslovanja?
»Celotni prihodek smo ustvarili z indeksom 106, kar pomeni za 6% preseganje planskih obveznosti. Glede materialnih stroškov se nam je poslovanje relativno podražilo, saj so materialni stroški narasli. Vzrok temu je hitra rast cen storitev v Republiškem računskem centru, kot tudi tekoče podražitve literature. Poleg navedenega pa smo v preteklem letu imeli tudi nekaj večjih vzdrževalnih del, ki so nam dodatno povečevala materialne stroške, in načenjala dohodek.
Tako smo dohodek ustvarili bliže planiranemu, povečanje dohodka je bilo le 4% nad planom. Pri razporejanju dohodka smo ugotovili, da poraba še vedno hitreje narašča od ustvarjanja, pri tem gre za prispevke, davke in druž-
bene obveznosti, ki v okviru družbenih omejitev bremene dohodek. Za rastjo OD v SOZD smo zaostajali za 1%.
Glede na to, da smo organizacija, ki ne sme izvajati investicij, to občutimo v bistvu kot destimulacijo pri razporejanju. V letošnjem letu smo namenili sorazmerno velik del poslovnih sredstev za razvojno-raziskovalne naloge, kar pomeni vložek v razvoj«.
Kako pa je bilo z zaposlenostjo?
»Nismo dosegli predvidene stopnje zaposlenosti glede na letopopreje. Število delavcev je naraslo le za 2%.
Kako pa so angažirane vaše TOZD pri pridobivanju dohodka v SOZD Iskra?
»Pri pridobivanju dohodka v SOZD Iskra so naše TOZD angažirane različno. TOZDA Bil in CAOP 15% sredstev ustvarita iz združenih sredstev iz naslova projektnih nalog, ostali del (še 15 %) pa v Bil ustvarijo s pogodbenimi odnosi v Iskri, preostali del sredstev pa je iz zunanjih virov. CAOP pa preostali del dohodka pridobi v glavnem z delom po sporazumu za nekatere podpisnice, pri čemer gre predvsem za obdelavo podatkov in vzdrževanje. Je pa tudi
nekaj razvojnih nalog za nekatere uporabnice.
INDOK center se v celoti financira iz združenih sredstev SOZD; TOZD Standardizacija pa okoli 60 % sredstev prihodka pridobiva iz združenih sredstev SOZD, 40% pa iz združenih sredstev po sporazumu z nekaterimi podpisnicami«.
Ali ste se v tem obdobju srečevali tudi s težavami?
»Osnovne težave v poslovanju so se pojavljale pri omejevanju porabe sredstev za potne stroške. Pri tem je bil še posebej prizadet TOZD Bil, ki ima večino del neposredno pri naročnikih, de-ioma.pa tudi Skupne službe, ki ker prav v letu, ko so nastale restrikcije, nismo realizirali predvidenih poti, ki so bile predvidene za obiske po TOZD in DO. To se nam je maščevalo, saj sedaj praktično sploh ni mogoče več potovati. Problem je še večji v primerjavi z drugimi zavodi, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo kot mi, saj znašajo potni stroški pri njih kar okoli 6% prihodka, pri-nas pa le 1%.
Iz leta v leto pa se stopnjujejo tudi problemi pri nabavi tuje literature. Vedno večje devizno breme prehaja na ramena OZD. Do leta 1981 smo literaturo lahko nabavljali za dinarje, sedaj pa se devizna udeležba vse bolj stopnjuje. Tako za leto 1983 oocenjujejo lastni delež deviznih sredstev že na
40.000	dolarjev, medtem ko celotna vrednost literature znaša kar okoli
120.000	dolarjev. Pričakujemo pa, da se bo stanje še naprej slabšalo in da bo za enako strukturo literature potrebnih še več deviznih sredstev. V letu 1982 smo morali posebej obrazložiti tudi nekatere prekoračitve planskih postavk, ker smo bili v INDOK vključili še Službo za industrijsko lastnino, čeprav, realno vzeto, prekoračitve ni bilo.
V TOZD Standardizacija so poleg standardnega programa nekaj časa namenili tudi vprašanjem vojaške regula-tive, kar povečuje angažiranost v tej temeljni organizaciji. Če spremljamo strukturo prihodka za več let nazaj vidimo, da so porabljena sredstva od leta 1979 v strukturi počasi naraščala vse do leta 1982 in se tako dvignila od 25% na 37%. Ustrezno temu se je dohodek manjšal. Poraba dohodka iz leta 1979 je bila 8,9%, v letu 1982 pa že 12,7% prihodka. Bruto OD v prihodku so v letu 1979 znašali 51,7%, v letu 1982 pa leše 36,1%. V istem času pa se je kvalifikacijska struktura izboljšala. Na približno isti strukturni ravni kot popreje se gibljejo edino skladi. Značilno pa je upadanje deleža OD, medtem ko porabljena sredstva naraščajo, ker se poraba dohodka ne ustavi na nekem ustaljenem indeksu, kar pomeni, da se realni osebni dohodki nenehno nižajo.
Mak
V proizvodnji Uporov.
V Uporih bodo pomladili proizvodnjo
»V šentjernejskih Uporih bomo posodobili naš osnovni program1 P j ^ zvodnjo Uporov. Zlasti bomo dali poudarka sodobnejšim oblikam,11 . $e Metal film upor in drugim uporovnim elementom za zahtevnejše » L Imamo tudi nekaj rezervnega programa, kjer naši strokovnjaki in s0. mi pi lahko pokažejo kaj znajo in kaj zmorejo,« nam je dejal v pogovoru d*1 ja
TOZD Upori Stane Močnik.
Lansko poslovno leto so v Uporih zaključili dokaj uspešno, zlasti če upoštevamo, da so zelo narasli stroški. Hkrati pa se ji je kot velikemu izvozniku zelo poznalo, da je bila cena uporov na trgu celo nižja kot leto poprej. Kljub temu jim je uspelo zaključiti poslovno leto tako, da so napolnili vse potrebne sklade, razen za poslovni sklad jim je zmanjkalo nekaj sredstev.
Leto 1983 so začeli nekoliko slabše. Zlasti čutijo pomanjkanje naročil za izvoz. Namreč tu se vse ostreje kaže recesija, čeprav strokovnjaki obetajo, da se bo že sredi in konec leta 1983 stanje izboljšalo. Za domači trg so naredili in prodali toliko uporov, kolikor so načrtovali. Nižji pa je odstotek v izvozu. V letošnjih prvih treh mesecih so izvozili približno dve tretjini predvidenih količin na konvertibilni trg. Zlasti se je zmanjšal izvoz v Zahodno Nemčijo, tako firmi Telefunken in še nekaterim. Vzrok temu je predvsem močna kriza na zahodnih trgih in tako proizvajalci zlasti zabavne elektronike, proizvajajo manj, ker trg ne pokupi vsega, kar bi lahko proizvedli. Zato je jasno, da kupujejo tudi manj elementov, tako tudi uporov.
Seveda pa v TOZD Upori ne držijo križem rok. Iščejo nove trge prek Iskrine prodajne mreže. Tako so dobili nekatere izvozne možnosti v Iraku, v
Ob obletnici herojskega dejanja Sergeja Mašere in Milana Spasiča je bila prejšnjo nedeljo v Pulju, v kasarni, ki nosi ime po nesrečno preminulem Sergeju Mašeri spominska komemoracija. Že po tradicionalno izredno tesnih vezeh med novogoriško Iskro Avtoelektriko in pripadniki iz te kasarne se je slavnosti udeležil tudi predstavnik te naše novogoriške DO in v imenu DPOpoložil venec k doprsnemu kipu junaka. Dan po tem pa je bila komemoracija tudi ob spomeniku na Erjavčevi cesti v Novi Gorici.
Argentini pa tudi v drugih deželah’
Računajo, da jim bo uspelo M: tini prodati svoje dolgoletne izkusi znanje. Zakaj gre? V Argentini se
te
de
r(t Vj
iil (p p,
govarjajo za postavitev kompletni Uporov. Strokovnjaki
Upori, imajo namreč dolgoletne nje s proizvodnjo proizvodne oP^i
avtomatizirane in preizkušene.
I; h
n<
$ di
prodali kompleten nov posel, l“ j pravi celotno proizvodno opren1 ■ ^ gradnjo tovarne in seveda uvedbo" i
zvodnje. Tako bi prišlo zn
izraza vse znanje iz TOZD Upob-^J tt sti je zadnja leta pomemben velik K ^ v elektroniki in avtomatiki, kat
prav gotovo uspešno prodali. Re^j. jj’ razgovorov bodo znani že med j
njim letom in bodo drugo leto že z‘ ^ z realizacijo tega posla.	. (i ž|
Je zlf‘z p d,
Direktor Stane Močnik je zlastič
daril, da bodo v celoti
osnovnemu programu:	prui-- j -
uporov. Bodo pa naredili velike k0^, ^
’ smeri modernizacije. Predvsem
pospešili proizvodnjo zahtevl'£l >.
riši *n)6
uporov, ker so ti rentabilnejš
njih tudi večje povpraševanje na hodnih trgih. Tu je mislil predv--^
i ti
. adv5L
metaloplastne upore, ki jih upora ^ pri zahtevnejših napravah in p0'?1 IS] sionalni elektronski tehniki.
Lotili so se tudi dodatnega zah1.
3 V«-- vv
tako imenovanih >>zr -
,iZi Ij
nejšega programa. Tako so zaceu delavo tako imenovanih • jt skrinj«, ki služijo za prečišce zraka pred vhodom v zahtevnejše^ ^ zvodne hale, bolnice, ambulante^ god, kjer se zahteva zelo čista 111
klima. Te proizvodnje so se lotili Pj6. ,
sem zato, ker imajo bogate izkusfi) . ^ proizvodni opremi. Znano pa J riL vsako znanje in izkušnja mnogo si ^ Zato bi bilo škoda, da bi te drag°U . izkušnje bile porabljene le enkrat- ^ so se strokovnjaki v TOZD Upo?.J tj proizvodnje teh naprav za pred5 . nje zraka, ki jim strokovno Pr“
zračne skrinje. Naročil jim ne ma
in kupcem so jih že izročili prece^ količine, prav zdaj pa imajo v večjo serijo za domači trg.
Drugi program, ki ga trenutno
jajo pa je industrijski ultrazvok- X6
č>s:
prave uporabljajo v industriji za
nje z ultrazvokom. Imajo že podPjj
'ald1,,
pogodbe z nekaterimi soizvajal ^ čunajo, da bo pioiskusna proizv ^ stekla že v nekaj mesecih. Tako ekonomsko razbremenili osnova1 r gram, vsako svoje strokovno za; temeljito uporabili in ga seveda tu ristno posredovali drugim, saj obeh primerih za zamenjavo uv ,
1
Ž
domačimi proizvodi.
r
f. m 3
Posvet o
CAD-CAM
tehnologiji
bo izveden dne 10. maja t.l. ia1,6
20. maja kot je bilo pomol
tonis
objavljeno v prilogi glasila Is^6 Tehnološki bilten, št. 1
V.
r
Ko smo se pred kratkim mudili na Bizeljskem, kjer ima TOZD ELA svoj obrat, so bili delavci ravno pri malici. Toplo pomladansko sonce jih je zvabilo pred poslopje, v katerem teče proizvodnja elektrokonfekcije. In tako je nastal tudi tale posnetek.
Dopisujte
v.
glasilo
TELEMATIKA KRANJ
Prizadevanja za ^postavitev nematerialne Simulacije
»Če hočemo povečati ustvajalnost delavcev in s tem poslovno uspešnost delovne organizacije, potem se velja lotiti tudi problematike nematerialnega nagrajevanja, ki je pomemben element stimulacije. Doslej smo temp področju posvečali premalo pozornosti ali pa je bila ta zgolj formalna in obrobna.«
p .
| širši r ^no ta*co Je zvenel uvod v prvi
I stiitiur|aZ®?vor 0 sistemu nematerialne tasn„,aciie v Iskri Telematiki. Grobo
sodp?„V° Ostema je pripravil strokovni VzpVec Peter Polak.
»enP^vitev in okrepitev ustrezne Pre^meria*ne stimulacije je postala Vanj r,61 širših družbenih prizadeli lian tUdi v okviru SOZD Iskra so že tej SmPravljeni Prvi miselni premiki v
^alop
lreba ® ”a lem področju je za več let in [Tei se jim bo intenzivno posvetiti. V • dl|, Sebna je bila ustanovljena po-pl! ttode] e,lovna skupina, ki bo izdelala ''kiif $e bo aktivnosti, na katerega podlagi
n„NetSterialSpreminjanje Stanja
f^emben d"3 sti,mulacija . ie .lahko
^ lavcev _ en deJavnik pri motivaciji de-
Vap0sfaza. večjo ustvarjalnost pri delu. ahv,i 'riti D avitev ustreznega sistema na deva Pj0<aroeju seveda ni enostavna za-viinih h Posebej, ker je odvisna od šte-^ jih, £ dejavni kov na različnih področ-rse*’ Ptavn,?0^6*1 Področij je tudi samou->tne|l| ^deVan0tIVeščanje — tudi o samih pri-T0'1 'ternar j1" za uresničevanje sistema e izl' V /erialne stimulacije.
' doniaxm zaPisu bi radi kar najbolj »po
i ^ OO IHCmli V o i o t	v-*-, .-v
At?-
ustit'

fak0' Pod p e<< Pojasnili, kaj si predstavljamo
iti t0 0Jmom nematerialna stimulacija, [„0,■- ClovPomočjo konkretnejših opisov. boP(i ^Uda h U je Potrebna določena spod-oeti 1 a začne delati. Prva spodbuda so
ttebe'yero je možno zadovoljevati po-,r b°t stiitihia d,mo pa, da so poleg denarja kot ezui" dtUge aClia ,za delo pomembne tudi a |ell’ bo]jx s'vari. Marsikaj vpliva na naše
tSSrP’-,..............
Iacije • vned oblik motivacije in stimu-ta’ če nadrejeni zasleduje re-
stiP1’:
)ii ^ s°kVe Potrebe. Delo prinaša nagra-
1 .L ( CFO 1P m 07 n r\ 7 a H/~\i;/~ll i/ai/oti r-vxx
pričakovanjih. Neprestano moramo graditi ustrezno sliko DO. Vse to je za nas zlasti pomembno, kadar želimo pritegniti in obdržati visoko strokovne kadre, kakršnih nam primanjkuje.
Delavec je spodbujen k boljšemu in učinkovitejšemu delu, če redno dobiva določen obseg informacij o zadevah, do katerih nima neposrednega dosega. Brez informacij se kolektivu postopoma odtujuje. Ustrezna informacijska slika omogoča lažjo orientacijo delavca v njegovem delavnoživljenjskem prostoru, še bolj pomembna pa je seveda informacijska slika, ki omogoča aktivno vključevanje v samoupravljanje in odločanje o vseh temeljnih zadevah iz življenja in dela delovne organizacije. Informacije ustvarjajo tudi domačnost in krepijo pripadnost kolektivu.
Pomemben element stimulacije in motivacije je napredovanje pri delu. Če delavec po več letih dela v Iskri ne doživi napredovanja, potem se ga lahko poloti občutek, da so nanj vsi pozabili; zdi se mu, da je pri delu zgolj številka. Napredovanje je torej lahko zelo pomembna stvar. Ni treba, da gre vedno le za napredovanje v materialnem smislu, pač pa tudi v nematerialnem: včasih je pomemben že naziv delokroga. Majhne stvari, na kakršne v vsakdanjem življenju pogosto pozabljamo, lahko pomembno prispevajo k boljšim delovnim rezultatom.
I zv? bobro .^®*a delavcev in zna pohvaliti ?-gQ(Ji■ e °' V človeku se takrat nekaj kot*! '»la 0h?doyo*istvo °b delu je večje, če
mt^f0rneOrSCvlk’,,da njegovo delo nekaj
,vnejSi dai; veasih precej pomeni že obču-n jef Ija L Sef Ve, da obstajaš, da te potrep-na t trerjutj^nenih in spodbudi v primernih ^iH1 Odvj 'h- ,Xse to je seveda v veliki meri
•ablj* V";°0d kui,ure medsebojnihodno-
,lpr0,‘ Van Ie v nekaterih okoljih višja, v SCmanjša, kazalo pa bi jo sistemat-Že ,aVnavat' in dvigati.
eli z1; ljeVa ■ aJ imamo vpeljan sistem pode--”nru Ja denarnih priznanj, državnih . 1 m odlikovanj, priznanj DO
lef\ ^no.sv^P171 re<Iom in ob večji objek-in^' lako iaP,d Podeljevanju le-teh prav
lflv' “SO lak. r	.v	F ia Y
mi^1 °blik0 ‘Ko vzdržujemo pomembno
pr£f t Orn>e^t|riaterialne stimulacije.
Če delegat Iskre v različnih delegacijah, ki pošiljajo delegate v različne delegatske skupščine, svojega dela ne more opravljati tako, kot bi ga moral, da bi opravičil zaupanje svoje sredine —- če nima informacij, če nima mnenja svojega okolja in mnenja poslovodnih struktur — potem bo nezadovoljen in to se bo pokazalo tako pri opravljanju njegove funkcije kot pri delu na njegovem delovnem mestu.
Nanizali smo le nekaj konkretnih možnosti, kjer bi z ureditvijo razmer in vzpostavitvijo ustreznejših odnosov lahko pomembno prispevali k večjemu zadovoljstvu naših delavcev, k večji motivaciji za delo in k boljšim delovnim rezultatom.
Najprej moramo ugotoviti, kakšno je resnično konkretno stanje na tem področju v naši delovni organizaciji. V ta namen je bila oblikovana posebna delovna skupina, ki je že dobila roke in se lotila nalog.
Najprej bo delovna skupina pripravila program tistih nalog, o katerih se ni
%	,reb, ,cliko dog<,v„A pač p, P „
las b| Se Je o možnostih-zaposhtvc. Pri	treba le izvajati, saj so že opredeljene.
n" • radl zar.~i,i, Vor c-a ~ noj;	Do kolektivnega dopusta pa bo pripra
- 'avti/cf6 rad' zaposlili, ker so o naši de-\ lA Taki|,r.8anizaci ji veliko dobrega slišali, n m 'loči jPfnd'st‘ 50 potencialni naši bo-jščel 'i, jih delavci- Če jih hočemo pritegni-
1 ne smemo razočarati, v njihovih
vila tudi program tistih nalog, ki zahtevajo veliko priprav in jih bo v sistem treba povezati naknadno.
K. Mohar
‘ j	^
#°ŽD
X - ANTENE, VRHNIKA
Novosti iz proizvodnega ^ograma
SO
V vrhniški temeljni organizaciji Antene so razvili štiri nove antene, ki •jtarsičem novost na našem trgu. Gre za dve avtomobilski anteni, kakršn uosedaj na policah domačih trgovin še ni bilo; za zunanjo TV anteno pope loma nove izvedbe in za sobno TV anteno. Obe avtomobilski anteni je ttoč kupiti, strešna in sobna TV anteni pa bosta naprodaj predvidoma maju.
K0”
•045 TV ANTENA log P — zelo malo prostora (v primerjavi z an
tenami klasičnih izvedb). Teoretičn
TVs.antena je namenjena za sprejem ! 2l 8aa*a na področjih IV in V, kanali Prvi Vre.’- frekvenca 470 do 862 MHz. V
anteXrX' ie namenjena za montažo na n«,,. . 1 drog na strehi, kjer zaradi
nove ko,
'nstrukcijske izvedbe zavzame
princip antene je logaritmično perio dična dipolska antena. Antena im; asimetrični 75 ohmski priključek, di rekten, brez simetrimega člena. To zeli zožuje možnosti napak.
Pri montaži v primerjavi z najbol znanimi in razširjenimi »jagi« antena
^sobna TV antena- S-0635.
$ ^cra^-------------------
mi. TV sprejemnik in anteno povežemo z asimetričnim koaksialnim kablom. Za novo anteno je značilna velika konstantnost dobitka v širokem frekvenčnem območju. Sprejemni kot je izbran tako, da dosežemo kvalitetno sliko tudi pri nepopolni nastavitvi antene. To pomeni, da montaža ni zahtevna in jo lahko vsakdo opravi sam. Zaradi dvojnega nosilca je antena mehansko zelo trdna; v tovarni jo prav zaradi tega in zaradi majhnih dimenzij v celoti sestavijo in tako tudi pošljejo na trg. Napak zaradi sestavljanja tako ni več! Tehnični podatki:
Področje IV, V Kanali 21-69
Nova avtomobilska strešna antena
AA-648
Število elementov 30 Dobitek 10,5 - 13,5 dB Razmerje naprej — nazaj 22 — 35 dB Vodoravni kot 35 — 45°
Navpični kot 30 — 40°
Priključek 75 oh m Dolžina antene 1224 mm Skromne zunanje mere te antene, ki je zaradi visoke kakovosti izvedbe tudi izvozno zanimiva, še posebej pridejo do izraza pri antenskih drogovih, na katere je potrebno pritrditi še grozd drugih anten. Sicer pa v tovarni poudarja-
Nova avtomobilska antena AA-646.
jo, da je anteno najbolj montirati strokovno, s pomočjo merilnika električne poljske jakosti. Lahko pa to storimo tudi s pomočjo prenosnega TV sprejemnika, ki ga prinesemo do mesta, kamor nameravamo namestiti anteno in s poskušanjem izberemo najboljši položaj.
SOBNA ANTENA S — 0635
Najnovejša sobna antena S — 0635 je namenjena za sprejem TV signala na področjih III, kanali od 5 do 12, frekvenca od 175 do 230 Mhz in IV, V, kanali 21 do 69, frekvenca od 470 do 862 MHz. Uporabljamo jo v prostoru, kjer stoji TV sprejemnik. Zaradi priključka antene z asimetričnim koaksialnim kablom in vtikačem s premerom 9,52 mm lahko anteno priključimo direktno na TV sprejemnik, ki ima 75 ohmski antenski vhod. Antena je izdelana iz elok-siranega aluminija, podnožje je iz plastične mase; povezava med VHP in UHF delom je podaljšan dipol, kar izboljšuje kvaliteto, hkrati pa je nosilec za VHP del antene.
AVTOMOBILSKI ANTENI AA — 646 IN AA — 648
Avtomobilska antena AA — 646 je
30. april 1983
,t
Nova zunanja TV antena - LogP-3045.
namenjena za sprejem srednjih, kratkih, dolgih in UKV signalov. Prirejena je za montažo na različnih zunanjih delih avtomobila, ker ima zglob, ki omogoča nastavitev antene v širokem kotu. Odlikuje jo velika mehanska trdnost, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo: aktivni del antene je namreč izdelan iz električno prevodne gume. Pri pranju avtomobila aktivnega dela antene ni potrebno odstranjevati. Anteno lahko uporabimo tudi za zahtevnejše aparate v avtu, ker jo je možno prilagoditi z nastavljanjem tuljave v an-
teni. Kapaciteta antene je 60 pF +
10%.
Druga antena z oznako AA — 648 je namenjena za montažo na avtomobilsko streho. Palica antene je izdelana iz fiberglasa, zato je izredno odporna proti mehanskim poškodbam. Tudi te antene med pranjem avtomobila ni potrebno snemati, saj s pomočjo vgrajene vzmetne podložke lahko spreminjamo naklonski kot palice ne da bi jo bilo potrebno privijati ali odvijati.
Stane Fleischman
V Kostanjevici proizvodnja dobro poteka
Industrijska elektronika v Kostanjevici ima vse zahtevnejši program, ki gre tudi v širino in vanj vlagajo vse več domačega znanja. Ob zahtevni proizvodnji so seveda za nekatere specialne dele vezani na uvoz in ob tem tudi ne manjka težav. Direktorja Petra Lušteka smo vprašati, kako so poslovati prve mesece letos. Pravi, da so še kar zadovoljni.
»Če upoštevamo precejšnje težave pri nabavi materiala, zlasti iz uvoza ter pomanjkanje lastnih deviznih sredstev, smo z uspehom v proizvodnji prve tri mesece letos kar zadovoljni. Tako smo proizvodnjo v tem času skoraj v celoti dosegli po načrtih, ki smo si jih zastavili za prvo trimesečje, prodaja, oz. realizacija pa bo celo kak odstotek nad programom, « pravi Peter Luštek.
Tudi kooperacijski posel s poljsko Unitro kar dobro teče, posebno v zadnjem času. Marca so naredili nad
20.000	ploščic, načrt predvideva 18 tisoč mesečno. Februarja je bilo nekoliko. slabše, medtem ko januarja niso imeli materiala za to proizvodnjo. Upajo pa, da bodo aprila in maja plan že »ujeli« in nadoknadili zamujeno.
Naročila za letošnje leto kažejo še kar dobro. Žal pa naročila niso dovolj, saj morajo za realizacijo naročil, oz. proizvodnjo vgraditi tudi določen del uvoženega materiala, za kar pa zaenkrat še primanjkuje deviznih sredstev. Upajo pa, da bodo tudi to nekako rešili. Precej naročil je na področju plinskih vžigalnikov za štedilnike, veliko povpraševanje pa je tudi po vtičnicah za avtomobilske prikolice, ki jih kar ne morejo narediti dovolj. Proizvodnjo teh vtičnic bodo povečali kar za 50 %.
Maja meseca bo stekla tudi serijska proizvodnja šolskega programa, ki so ga že predstavili na Gospodarskem razstavišču na sejmu učil. To je zelo obetaven program, saj se kaže dobra prodaja in tudi ekonomika tega posla kaže lepo perspektivo. Predvsem pa bo to dolgo-
Peter Luštek.
trajen in zanesljiv posel, ket na domačem trgu takih učil ni, potrebe pa so zelo velike. Za tovrstna učila in hobi-program elektronike je veliko zanimanje po slovenskih šolah in tudi drugod po Jugoslaviji se kažejo možnosti prodaje.
»Za zmogljivosti naše TOZD se nam obeta tudi dober posel z zadrskim Ba-gatom. Smo tik pred podpisom dolgoročne pogodbe za 40 milijonov letnega programa. Izdelovali bomo regulator za šivalne stroje, imamo že osvojeni dve izvedbi in o tretji se že dogovarjamo. Za nas je to dolgoročen zanesljiv posel, saj je Bagat velik in še širi svojo prodajo na domačem trgu in tudi veliko izvaža. Ni pa zanemarljivo tudi dejstvo, da smo začeli sodelovati z industrijo šivalnih strojev, saj je tu elektronika na pohodu in smo tako zakoračili v zanimiv proizvodni program. V Bagatu pravijo, da zelo radi delajo z Iskro, saj je zanesljiva, solidna in zagotavlja obljubljeno in zahtevano kvaliteto. Zlasti pa je važno, da se drži dogovorjenih dobavnih rokov,« je zaključil Peter Luštek.
F. Kotar
V montaži Industrijske elektronike.
STRAN 7
6. SEJA DS IEZE
Živahna, prilagojena in dinamična proizvodnja
V petek, 22. aprila, je bila v Ljubljani 6. seja Delavskega sveta Industrije elementov. Obravnavali so poslovanje v lanskem letu in v letošnjem prvem četrtletju. Delegati so kritično pretresli letno poročilo za leto 1982 in zlasti poročilo o kvaliteti. Ugotovili so tudi, da letošnja proizvodnja dobro teče in da so ekonomski rezultati kljub slabim obetom sorazmerno dobri. To pa dosegajo predvsem z dinamično proizvodnjo, prilagojeno potrebam trga in možnostim, ki jih daje oskrba z repromaterialom.
^ns^° poslovno leto so v IEZE zak- mači kupci elementov so se kar obotav-
ijučili zelo dobro, saj so načrt proizvodnje celo presegli, pravtako realizacijo in celotni prihodek. Imeli so soliden ostanek dohodka in tudi za osebne dohodke so razdelili precej več kot leta 1981. Dosegli so za 21% višjo storilnost kot leto poprej in tako dosegli 25% višji celotni prihodek, kot so zapisali v načrte. Nobena od 11 TOZD ni imela izgube in tako lahko v IEZE poslovno leto 1982 res označijo za uspešno, razen izvoza, ki je bil nekaj pod planom.
Še važnejše je gospodarjenje z resno računico. Zato je delegatka iz Trbovelj predložila Delavskemu svetu, naj bi v bodoče bila poslovna poročila bolj konkretna ne le statistično in tabularno, ampak predvsem po predlogih, zaključkih in predlaganih ukrepih, ki sledijo iz analiz rezultatov. Zgolj statistika in ugotovitve so namreč ob izidu letnega poročila že zgodovina. Poročilo je pomembno kot vodilo za prihodnje leto in vodilo za popravljanje napak v proizvodnji, na področju kvalitete, ekonomike in organizacije. Sicer so strokovnjaki služb odgovorili, da je tak del pravzaprav pripravljen vsako leto. Poslovno poročilo je res suhoparen prikaz dela in gospodarjenja, vendar analitiki pripravijo tudi širša dognanja in smernice za prihodnje leto. Sicer pa že številke in izkušnje preteklega leta strokovnjaku nujno sugerirajo potrebne ukrepe.
Ocena poslovanja v letu 1983 kaže, da so gospodarsko dobro zastavili. Sicer so dinamični plan proizvodnje dosegli le s 95 %, vendar je to 11 % več kot lani v istem času. Celotni prihodek in tudi ostanek dohodka je v prvem letošnjem tromesečju nad planiranim in so tako zadovoljni tudi z ekonomiko poslovanja. V začetku leta je bilo polno znanilcev »slabe letine«. Tako je primanjkovalo naročil, zlasti za izvoz, pa tudi do-
Ijali pri podpisu pogodb. Že februar in marec pa sta bila boljša in tudi izvoz se počasi odpira in že nadomeščajo vsaj del zamujenega v prvem kvartalu. Program izvoza so dosegli sicer pod načrtovanji, vendar so za to tudi objektivni razlogi. Konvertibilni trg, kamor IEZE izvozi večino svojih izdelkov je namreč prve mesece letos začel z zmanjšano proizvodnjo in z vsemi znamenji recesije.
Za drugo polovico letošnjega leta strokovnjaki obetajo bolj živahno gospodarsko rast, tako v Italiji, ZRN, ZDA in drugod. Prav tja pa IEZE izvaža večino svoje proizvodnje in upajo, da bodo prihodnje mesece načrte izpolnjevali in celo nadoknadili vsaj nekaj zamujenega.
Sprejeli so tudi akcijski načrt za izpolnjevanje letošnjega plana proizvodnje. Glavni elementi tega načrta so dosledna proizvodnja po načrtih, pravtako izvoz. Treba je zagotoviti potrebne investicije načrtovane za letos in se dinamično vključiti v poostrene pogoje gospodarjenja in se prilagoditi možnostim, ki jih dajeta trg in možnosti za nabavo surovin. Zanimivo je, da so se delegati v razpravi dlje časa zadržali pri rentabilnosti proizvodnje in višini osebnih dohodkov. Eden je dobesedno menil: »Z nižanjem realnih osebnih dohodkov pada kupna moč, zato je manj povpraševaja in manjša možnost naše prodaje. Bližamo se nevarni točki, da porušimo ravnotežje ekonomskih zakonitosti in pomeni stagnacijo in slabšanje dinamike gospodarstva.«
Na tej seji so tudi odobrili kredit firmi MIPOT, s kateri IEZE tesno sodeluje. Razširili so tudi Odbor za gospodarjenje in sprejeli ustrezne sklepe za spremembo Pravilnika o notranji arbitraži.
F. Kotar
ranje v tovarni ter preizkušanje in stavljenje opreme v obratovanje na objektih.
Nosilec Iskrinega sistetna je delovna organizacija Avtomatika, kjer bodo v TOZD Razvojni inštitut in TOZD Naprave za energetiko izdelali potrebne načrte ter vso opremo.
Zaradi obsežnega posla in kratkih dobavnih rokov, smo k sodelovanju pritegnili ljubljanski Elektroprojekt, ki bo prevzel predvsem projektiranje v transformatorskih postajah in sodeloval pri stavi janju sistema v obratovanje. Tesno pa bomo morali biti povezani tudi s turško Firmo TEKFEN, ki bo opravila predvsem vsa gradbena in montažna dela.
Hkrati velja poudariti, da je Iskra Avtomatika kot poddobavitelj vključena tudi s ponudbo pri izgradnji turškega naftovoda, kjer je TEKFEN že podpisal pogodbo, pri ponudbi za turško železnico pa je Iskra kot nosilec ponudbe vključila TEKFEN kot lokalno firmo. Če bo sodelovanje s TEKFEN zaživelo, se nam obetajo nadaljnji posli zlasti v arabskih deželah, kjer ima TEKFEN za prek 500 milijonov dolarjev podpisanih pogodb.
Vrnimo se še malo k Iskrinemu deležu. Poleg storitev bomo dobavili ele-
mente in naprave, ki so izključno plod lastnega razvoja in vse to povezali v enoten sistem. Do sedaj smo sicer izvozili posamezne releje, podpisano imamo pogodbo za zaščito v Abu Dha-biju in VF opremo za Brazilijo. S to pogodbo pa smo na energetiki prvič prodali celovit sistem.
ISKRA — AVTOMATIKA
Produktna veriga energetike v Avtomatiki si je tako zagotovila potrebne devize, tako za izvozna naročila, kot za domače dobave. Seveda bo pravo referenco pomenila šele pravočasna in kvalitetna dobava, vendar lahko trdimo, da je začetek kar obetaven.
Hkrati s podpisovanjem pogodbe sta namreč v Ankari že bili dve skupini Iskrinih in elektroprojektovih strokovnjakov, ki so zbirali in pregledovali podatke, potrebne za pričetek projektiranja ter sodelovali pri testiranju relejev v laboratorijih TEK. Oboje je namreč pogoj za uspešen pričetek del.
Na koncu velja poudariti, da je podpisana pogodba gotovo tudi rezultat Iskrine dolgoletne prisotnosti in poznavanja turškega tržišča ter zavestne usmeritve energetike v izvoz. Seveda je bila ob vsej stvari prisotna še sreča in te si tudi v bodoče še želimo.
Boštjan Škorjak
Tekmovanje
kovinarjev
Ljubljane
S podelitvijo nagrad in PJ a 1 nanj najboljšim, se je v po111-. alo Ijek, 18. aprila strnilo tretje',^ ^ Zu
13ek, 10. apnia strnilo treij1--movanje ljubljanskih kovinafL ali Ob desetletni tradiciji reP jj. ških in zveznih srečanj, je Pr^i a
»ed
*vid
kus znanja v glavnem - , Slovenije prevzel drug P0^ srečanje postaja v bistvu 12 ^ vsakodnevnega delovnika »"j nariev iz različnih organ*2
narjev
združenega dela.
Po besedah Franca Hribarja, P', sednika mestnega sindikalnega 5 . Ljubljane, ki je bil organizator tekmovanja, manifestacija ne p®16: le enkratnega vsakoletnega sreča11 na katerem bi se kovinarji primer) , znanju, spretnosti, sposobnostih in
*-**‘'* “J *'•»	V-tllV/dL/V/dV/L/llvz^t1*	«
vladovanju določenega proizvod**® postopka — skratka ne gre za neka*1 »pokaži kaj znaš« — temveč za **CP stano izpopolnjevanje.
»Z razvojem tekmovalnega dut* naj bi bil v svojem pozitivnem 0^ vsakdanjost redne proizvodnji’ .	‘
mora tekmovalec na delovnem nj® I č vseskozi potrjevati, dokazovat* opravičevati svojo uvrstitev. Za*0
S
oevc
tatii
Toi
ija,
kvaj
Pos, tiez o? »o,
ISKRA — AVTOMATIKA
Avtomatika podpisala pogodbo s turškim elektrogospodarstvom
morali na vrednotah kakovost*
dela, znanja in v prizadevanjih zal
gospodarjenje posameznika tu^
bir
kal,
združenem delu graditi naše ra: cilje«, je dodal.	^
ek***
Na proizvodno—delovnem te^.
da
Zaščita 400 kV transformatorja.
ISKRA AVTOELEKTRIKA
V sredo, 13. aprila sta v Ankari generalna direktorja turškega elektrogospodarstva (TEK) in Jugoelektre iz Beograda podpisala pogodbo o dobavi opreme za 154 kV in 380 kV daljnovodni sistem, v skupni vrednosti približno 26,5 milijonov dolarjev. Rade Končar bo dobavljal transformatorje,	"V* — 1-^^— X%1 /O r> IA	nO Pl
Energoinvest stikala, Iskra pa zaščito in VF opremo za prenos podatkov po | GlNlTiO V Oll 16 1x0 V I IlClfjG V daljnovodih.	*	*
vanju je skupno sodelovalo 164 k*1 narjev iz trinajstih profilov. Med oL je bilo tudi osem delavcev iz dej®,, organizacije Avtomatika, oz.	0(
Avtomatske in varilne naprave: ^ I, Dokič (strugar), Anton Svoljšak. ^ jan Bergant, Janez Janežič in Peter ,, denik (orodjarji) in Vladimir Ilič v menski varilec). Iz TOZD Orodj3 ( bila Miha Rebernak (brusilec) in b"a jan Repše (reskalec).
Ko SO DO končanem tekmOva
Gre torej za usklajen nastop treh velikanov jugoslovanske elektroindustije, ki so uspeli v močni mednarodni konkurenci, saj so na mednarodnem razpisu sodelovale vse pomembnejše svetovne firme, kot npr.: ASEA, Siemens, ALSTHOM in drugi.
Uspeh lahko pripišemo predvsem dvema dejstvoma: proizvajalci so s svojimi poslovnimi bankami ponudili turškemu partnerju ugoden kredit, tesno pa so se povezali tudi z lokalno firmo TEKFEN, kar še posebej velja za Iskro.
Sklenjeni posel je za Iskro še posebno pomemben, saj je v Jugoslaviji zaključen projekt JUGEL L, oz. II., kjer smo skupaj s švedsko firmo ASEA dobavili vso statično zaščito za 400 kV prenosni sistem »Nikola Tesla«.
Turško elektrogospodarstvo je lani prvič v svoji zgodovini razpisalo mednarodni natečaj za dobavo opreme za 154 kV in 380 kV sistem po načelu »ključ v roke«.
Prejšnji petek in soboto so se najboljši delavci — kovinarji Severnoprimorske regije zbrali že osmič zapovrstjo na proizvodnem delovnem tekmovanju. V teoretičnem delu (samoupravljanje, varstvo pri delu ter strokovni del) in v praktičnem tekmovanju so se pomerili kovinobrusilci, orodjarji, rezkalci, kovinostrugarji, ključavničarji, varilci, avtomehaniki in livarji - ka-luperji. V Iskri Avtoelektriki so tekmovali orodjarji in brusilci, strokovnjaki ostalih poklicev pa v drugih delovnih organizacijah Severno primorske regije.
po končanem tekmu’,‘j|
primerjali letošnje in lanskoletne r®2	«*
tate, so ugotovili, da večjih razl*\! . bilo, da pa so vsi delavci, ki so pri®6, teoretičnim delom, prišli tudi na Pr.a lični preizkus. Najboljši od njih, iz stroja, IMP, Agrostroja, Avtoob**0' Avtomontaže, itd., se bodo v čas**
27. do 28. maja udeležili republišk^
■at tiji
tekmovanja na Jesenicah in v nio‘''i ^ Zmaga na mestnem tekmovanj®' nJ
Zaščita 400 kV daljnovoda.
Iskrin delež znaša 5.372.460 dolarjev in ga sestavljajo zaščitni releji za 154 kV sistem ter sistem nadzora, zaščite in prenosa podatkov po 380 kV daljnovodnih. Sistem obsega projektiranje, izdelavo in dobavo opreme, testi-
Odziv na razpisano tekmovanje je bil izredno velik, saj se je prijavilo kar 183 tekmovalcev. Tudi Iskra Avtoelektrika je bila dobro zastopana, saj so tekmovali: kovinobrusilci Dušan Mozetič, Boris Birsa, Jurij Pelikan in Stojan Pahor, orodjarji:	Damjan Terpin,
Evgen Besednjak, Marjan Penko, Mitja Gorkič, Gorazd Jagodič, Sandor Markič in Iztok Pelan, rezkalci: Lucijan Koglot, Joško Koršič in Silvij Simčič, kovinostrugarji: Jože Černič, konstrukcijski ključavničarji Žarko Furlan, Vojko Saksida in Boris Svagelj. Iz Iskre Avtoelektrike sta bila tudi dva predsednika komisije in sicer Slavko Pirc pri kovinobrusilcih in Jordan Turel pri orodjarjih. Tudi to je eno izmed priznanj za novogoriško DO, predvsem v luči uspešno organiziranih tekmovanj iz prejšnjih let.
liti nobena delovna organizacija v Jugoslaviji.
bila torej krepka vzpodbuda za te**) Ijito pripravo na ta pomemben Pr£ kus.	,
Povrnimo se k Iskri. Najprej iskrC> & čestitke vsem, ki so se tekmovanja u, ležili in s tem pokazali pripravlj®**,0". da v času od 14. do 18. aprila poka2®*
Kot je že običaj, gresta najbolje uvrščena tekmovalca iz vsakega poklica na republiško tekmovanje, najbolje uvrš-
svoje znanje. Po drugi strani pa se a ljuje vprašanje, če je v ljublja**L
Iskrinih delovnih, oz. temeljnih or^|. zacijah res tako malo kovinarjev. Al*jj, morda drži ugotovitev, ki so jo 'lXi,
1 va
-r	--	-----j-,------------- lllUlUd UIZ1 ugotovitev, KI SO JU-- ■
cena z republiškega pa na zvezno, ki je udeleženci okrogle mize ki so jo L. vsako leto v drugi republiki 10. oktobra pravili v Času tekmovanj’in sicer, d**' na dan kovinarjev Jugoslavije.	. .«1
Marko Rakušček
(Nadaljevanje na1
Diferenčni zaščitni rele.
Žal,, ko to poročamo, še ne vemo uvrstitev tekmovalcev iz Avtoelektri ke, prepričani pa smo, da niso slabe. To lahko trdimo na podlagi rezultatov iz prejšnjih let, saj so bili prenekateri tekmovalci uvrščeni na najvidnejša mesta tako v regijskem, kot v republiškem tekmovanju. In na kar smo v Avtoelektriki še posebej ponosni —doslej smo imeli že dva državna prvaka in sicer med brusilci in orodjarji. To je vsekakor uspeh, s katerim se ne more pohva-
Zahtevna tekmovalna naloga brusilca.
S SEJE področnega kolegua za organizacijo in informatiko
Naš informacijski sistem na razpolago vsej Iskri
Na pretekli seji področnega kolegija za organizacijo in infor-®atiko, Id je bila 20. L m. v Iskrini poslovni stolpnici v Ljubljani, so delegati obravnavali “°gat dnevni red.
dva 6 Prvi točki so sprejeli predvsem S t°čil*)0n^em*)na sklepa: sprejeli so po-na|‘° 0 izvajanju dejavnosti projektnih str® v letu 1982, vendar pa je t>ilo s 1 izvajalcev sproženo vprašanje
Post ‘‘vajaicev sproženo vprašanje iektn'k iormalnega sprejemanja pro-nje .'.".nalog. Šlo je namreč za vprašalna * e Za sodelovanje zadosti prika-pa .Potreba v letnem planu SOZD ali gl na osnovi plana potrebno izdelati in SnT^0 med izvajalcem dejavnosti v°rili ^ Za 0blike sodelovanja. Dogo-Ptav S° Se’ c*a ta vPrašanja uskladila
^na služba.
pH1 šal rru® Pomembni sklep pa se je nana-y nmQla Poročila izvajalcev projektnih , (tl teZuE’ ^i 50 pripravili pregled uporabe iri6' nalo0aLov zaključenih projektnih je bil v tabelarični obliki po-3rCii' Van področnemu kolegiju. Ra-^ aPlik° ie večina rezultatov našla in,e*: ter«Kac'ie v posameznih delovnih, oz.
y
, sVtl
,r )O0,t
sčai,l
erj6
lin
-vdn^'
neP(
v e|jnih
uh\
ods6'
je,
pit-
ati
rat°
tild*
iZVO)”
tek|,,l t k«"
dn)«
ieiov
TO21 . Vof
ter''
ic (p1! 'dja, nM8'
ova|,.|
posameznih delovnih, verj organizacijah naše SOZD. lati n-3 ^ n' mogoče reči, da bi se rezul-^OZniektnih nalog uporabljali v vseh ang-v. "krati, saj bi to pomenilo veliko tja i lranje ljudi glede na način uvaja-Uva’j nkršnega danes uporabljamo pri So^tt posameznih rezultatov v
p*** na tej ravni ne organiziramo DeJ. potekajo te uvedbe pbsa-Ho n° Po TOZD in DO. Lahko reče-ve,-, a So bile različne naloge različno Vrat uporabljene (od enkrat ote .at bo dvajsetkrat v posameznih Ojj/i^acijskih enotah). Le redke med ^ so ostale zgolj na ravni teoretič-prj ^glabljanj, kot tudi rezultati sami 07 J* niso puščali sledi v poslovanju Ogl ' Seveda pa je bilo pri nekaterih anr 'zrecno dogovorjeno, da gre le p ajjzo obstoječega stanja, bj QJbloženi pregledni spisek nalog naj llekortr3V'* bvome, ki se pojavljajo po-nai0 a‘ ceš, da so rezultati projektnih 0to/ e s.ami sebi namen. Vsaj nekaj ko^a^acij rezultate projektnih nalog
čiij j°dr°^ni kolegij se je strinjal s poroda . agptovitvijo prevzemnih komisij, nai 0 "ili rezultati preteklih projektnih Predf Zadov°ljivi. Hkrati je bil sprejet °dda ’ da se za naloge, ki so bile iftienne *an' 'n v začetku letošnjega leta, Taku^6)0 nove prevzemne komisije.
^ nalog je trinajst. teda JP0membnejša točka dnevnega
skušali razrešiti še tista vprašanja, ki jih predloženi osnutek še ne vsebuje. Gre predvsem za področje razreševanja dohodkovnih odnosov, industrijske lastnine in zaščite, trženje programskih rešitev in podobno.
Tolmačenje zakona o računalništvu pa je potrebno še posebej dobiti od zakonodajalca ter rešiti vprašanje finančnih rešitev za financiranje izgradnje informacijskega sistema SOZD navzven, to je z institucijami in OZD izven SOZD Iskre, tako v okviru republike kot tudi celotne države. Odpirajo pa se tudi vprašanja standardizacije, SDK in drugo. Navezati bo tako potrebno še povezave med poslovodnim in procesnim informacijskim sistemom SOZD, pri tem pa upoštevati skupščinski program za realizacijo informacijskega sistema.
V okviru izobraževanja bo "treba poudariti, da ne gre le za izobraževanje delavcev, ki delajo neposredno v centrih, ampak da gre za dvig informacijske kulture v SOZD Iskra na sploh. V bodoče pa bi veljalo bolj pogumno napisati tudi kar je skupnega (nanaša se na skupno nabavo, razvoj, vzdrževanje), saj naj bi se celoten informacijski sistem realiziral kot informacijski sistem SOZD Iskra in bo moral biti na razpolago vsem organizacijam Iskre. Seveda pa je znotraj tega potrebno določiti, kakšna naj bo uporaba zmogljivosti, v Iskri. Pričakovati pa je, da bo o tem prišlo do raznih specializacij, vse pa s ciljem, da bodo rešitve služile vsem.
Pri izgradnji informacijskega sistema je pomembno področje planiranja. Osnutek bo v tem pogledu potrebno še dodelati. Večina akcij naj bi bila skupnih, pravice in obveznosti pa bo potrebno še definirati. Kljub temu na-
neil) Pa je bila razprava o samouprav-skepS*3°razurnu 0 izgradnji informacij-nega •Slst®ma SOZD. Na osnovi uvod-Ri $pelihIZV^ania tovariša Krstiča o pri-sitio Pr'P°rnbah na teze in o tem, kako jce1; vali pr3ZVorhS|,i‘i Pripombe in jih upošte-pra1 c,iskega llkovanJu. osnutka informa-r- prav 84 sistema, se je razvila sirsa raz-prg/’v kateri so tvorno sodelovali tudi Ravniki DO Iskra Delta. edenZPraya je pokazala, da je osnutek spo, ,DoUših glede na samoupravne ji druJ5Urne> ki so bili sprejeti doslej po ' njij^r 0r8anizacijah. Pristop k izgrad-prjz d0rmaci jskega sistema je v skladu s steni evanji Zakona o družbenem si-^ n h	P°dročni kolegij pa
čjm , daIjnj° obravnavo želi pripraviti
kvalitetnejši akt.
Pravo° S° Se dogovorili, da bodo raz-Pfem-1° pblikovanju osnutka rokovno van: "kaili, tako da bi v okviru obliko-osnutka ustreznega sporazuma
-—■———---------------------
'ekmovanje ! ^vinarjev Ljubljane
ne,	(Nadaljevanje z 8. strani)
baj0 er' dobri delavci tekmovanj izogi-del0'1 da je strah pred teoretičnim Zav ^kmovanja le izgovor? tehno,edati se moramo, da hiter razvoj i ‘Piet 06*5 na torja več le moči in ročne I	temveč v vse večji meri
i Pr0stouJ.e. tudi znanje in delavce pre-® Poln- • v t0, da se neprestano izpo-lega ,aiu na teoretičnem področju svo-"kov0 e a- Znanje je tudi osnova za ka-Pog0- no delo, ki je eno od osnovnih ■j- ev našega nadaljnjega razvoja. ,rebr,S0 u80tovitve, o katerih bi bilo po-bočeiR razteisliti tudi pri nas, v Iskri, če '»ov/'0 Prihodnje leto na četrtem tek-,ekm kovinarjev Ljubljane med cev °valci zaslediti še več naših delav-
Š.D.
mreč, da so nekaterim zakoni že v solidni meri upoštevani v tem dokumentu, bi veljalo predlagane rešitve še enkrat preveriti in jih po potrebi dograditi.
Prav tako je treba posebej omeniti celotno problematiko standardizacije podatkov, ki je v Jugoslaviji še nedorečena. Zato bo temu vprašanju potrebno posvetiti še posebno pozornost. Tisto, kar je skupnega, naj bi predstavljalo skupni računalnik, ki bi bil vozlišče za posredovanje informacij iz Iskre navzven. Preko njega bi torej potekal standardiziran dotok in odtok podatkov. Zakon pa določa tudi katalog podatkov, programsko biblioteko in obvezo za vzdrževanje enot. Nekaj teh obvez je bilo že upoštevanih v obravnavanem osnutku.
Na sestanku je bilo sklenjeno, naj se z delom nadaljuje, tako da bodo do 15. 5. delovne organizacije mogle ta osnutek še pregledati in se uskladiti z DO ZORIN. Pred ponovno razpravo o tej temi na kolegiju pa bodo organizirali informacijski sestanek za člane kolegijev in strokovnjake iz delovnih organizacij. Ob tej priložnosti naj bi bila posredovana vsa gradiva, ki so in bodo še nastala v okviru projektne naloge Zasnove informacijskega sistema v Iskri, podan pa naj bi bil še uvodni pregled ugotovitev.
Nato bi o tem sprejeli stališča in določili usmeritev za nadaljnje delo v naslednjih fazah izgradnje informacijskega sistema. Poslovodnemu kolegiju je bil predlagan tudi predlog organizacije demonstracije računalniškega programa za vodenje proizvodnje, ki naj bi ga organizirala TOZD CAOP.
Mak
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
V boju za izvoz »zmagujejo« dobavitelji repromaterialov — je za družbo koristnejši kilogram izvožene pločevine, ali elektromotor?
Krčevita prizadevanja združenega dela, da bi kolikor toliko poslušno sledilo »navodilom« celotne družbe v zvezi z izvozom (ki naj bi po možnosti naraščal), se nemalokrat zasučejo v svoje nasprotje. Izvoz se zaradi »neusklajenih tržnih gibanj« lahko celo zmanjša, čeprav v OZD ugotavljajo, da bi ga lahko uresničevali vsaj v nezmanjšanem obsegu. Vzrok je na prvi pogled nerazumljiv: zaradi pomanjkanja repromateriala se ustavlja proizvodnja. Materiala pa ni zato, ker ga proizvajalec sam izvaža...
Razmišljanja o smotrnosti izvoza surovine ali izdelkov višje stopnje predelave, ki jih je povrhu moč prodajati na tuje za ustrezno ceno, so seveda nepotrebna, vendar v naši (konkretno tisti iz delovne organizacije Široka potrošnja) vsakodnevni praksi, še kako prisotna. Zadnji primer, ki poučno opisuje našo gospodarsko »logiko«, kjer je izvoznik za domači trg strateške surovine za izvoz stimuliran enako kot proizvajalec tehniško zahtevnih agregatov, smo zabeležili v Železnikih, v Iskrini Tovarni elektromotorjev. Za kaj gre?
»Zaradi slabih dobav bakrene žice in dinamo pločevine v prvem kvartalu, pa tudi v aprilu, se nam počasi ustavlja proizvodnja motorjev, namenjenih v izvoz- • Kolikor toliko normalno bo aprila tekla le še proizvodnja sesalnih turbin. Zaradi pomanjkanja dinamo pločevine pa se bo popolnoma ustavila proizvodnja za izvoz in sicer:
—	motor 421 in 422 za firmo BRAUN;
—	motor 327 za ČSSR in Italijo;
—	motor 451 za ZR Nemčijo in ČSSR;
—	motor 413 za Italijo.
Tako kot manjka dinamo pločevine, manjka tudi lakirne žice, za katero nimamo nobenih zagotovil. Od tega tedna dalje pa je zmanjkalo tudi zamaka (Al). Dobava pločevine v prvem kvartalu je dosegla približno 50% zahtevane, aprila pa bomo namesto 280 ton dobili le približno 160 ton in še to ne zagotovo. Trenutno v obdelovalnici že stojimo.«
To je vsebina teleksa, ki so ga sredi aprila napisali v Železnikih, komentarja pa skoraj ne potrebuje. Pa tudi preveč koristi najbrž ne bi bilo od jadikovanja v glasilu, ki služi za obveščanje znotraj Iskre. Morda le še izračun vrednosti izpada izvoza po navedbah iz citiranega teleksa: približno 200 tisoč dolarjev. In še majhen popravek predzadnjega citiranega stavka, do 21. aprila so iz železarne dobili komaj 70 ton potrebne pločevine. Zaradi bližajočih praznikov ni treba čarovnice za zanesljivo napoved, da bo aprilski izpad izvoza velik in da se z vsakim izgublje-
Zlato plaketo Rast YU '82 prejema Branko Robavs.
ISKRA — AVTOMATIKA
Ob podelitvi priznanj
nim dolarjem še manjšajo možnosti za plačevanje deviznih participacij dobaviteljem surovin, da se na ta način še bolj krčijo dobave, da... smo že kar lepo definirali »začaran krog revščine« za katerega pa nam kot že tolikokrat res ni treba iskati krivcev izven državnih (republiških) meja.
V Železnikih pomeni prekinitev dobav v času, ko zalog materiala ni, da bo treba počakati najmanj teden dni, preden bo proizvodnja po vnovičnih dobavah surovin spet normalno stekla. Tudi proizvodnja izdelkov, namenjenih za izvoz.
Sicer pa težave z dinamo pločevino niso edina točka dnevnega reda sestankov Železnikih. Nič manj težav ni bilo z bakreno žico, saj je FKS iz Svetozareva v prvem letošnjem kvartalu skoraj v celoti (le nekaj manj kot 100%) prekinil dobave. To bi za Tovarno elektromotorjev seveda pomenilo katastrofo, če ne bi probleme za današnje čase prav elegantno rešili s pomočjo RTB iz Bora. Žal prav vsi izdelki odondod po kvaliteti ne ustrezajo zahtevam proizvodnje elektromotorjev, tako da se bo sporazumevanje na relaciji Železniki (ali morda Ljubljana?) Svetozarevo hočeš nočeš le še moralo nadaljevati.
Sicer pa je na periodičnem sistemu elementov še eno »postajališče« za Železnike: aluminij. Aprila je dobavitelj (Impol iz Slovenske Bistrice) v Železnike poslal le 70% zahtevane količine aluminijskih profilov in pločevine. To je natanko toliko, kot je najnujnejše za ohranitev tempa proizvodnje sesalnih enot za izvoz. Ostalo seveda — stoji.
Tukaj bi lahko naštevanje pravzaprav zaključili, saj drobnih težav za nabavljanjem različnih izolacijskih in podobnih materialov res ne gre postavljati ob bok strateškim težavam, ki lahko postavijo tovarno na boben. Pomanjkanje takih »drobnjarij« lahko povzroči kvečjemu padec kvalitete in zapre izvozna vrata. Samo to.
Stane Fleischman
V torek, 19. t. m. je bila v sejni sobi Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah manjša slavnost, na kateri so podelili priznanja, ki jih organizacijski odbor vsakoletne razstave izumov, tehničnih izboljšav in novosti RAST YU podeljuje avtorjem pomembnejših razstavljenih eksponatov.
Na lanskoletni, že deseti in s tem jubilejni razstavi sta med 785. razstavijal-ci, ki so prikazali 2860 izumov, tehničnih izboljšav in novosti razstavljali tudi delovni organizaciji Avtomatika in Center za elektrooptiko.
Za razstavljene izdelke in s tem posredno za vzpodbujanje ustvarjalnosti, s katero razvijajo sodobno domačo tehnologijo, povečujejo produktivnost družbenega dela, izboljšujejo kakovost izdelkov, postopkov in storitev ter razširjajo materialno osnovo združenega dela, so Iskrini strokovnjaki prejeli naslednja priznanja:
— za numerični mikroprocesorski sistem za krmiljenje orodnih strojev LJUMO —CNC — 80 — zlato plaketo RAST YU 82, ki jo je v imenu sodelavcev prejel Branko Robavs
—	za mikroračunalniško kontrolno semaforsko enoto MKSE — 10 pa srebrno plaketo RAST YU 82, ki jo je v imenu sodelavcev prejel Jure Pohar
—	za prikazani sistem za video prenos z optičnim vlaknom pa je v imenu sodelavcev prevzel priznanje Iztok Klemenčič.
Poleg nagrajencev so slavnosti prisostvovali še član poslovodnega odbora Avtomatike za tehnično področje, Bruno Štiglic, pomočnik glavnega direktorja za tehniko Mitja Kovačič iz Centra za elektrooptiko in Mihajlo Fili-ferovič, član organizacijskega odbora RAST YU in predstavnik sekcije ETAN z Reke, ki je priznanja tudi po-ledil. Pri tem je naglasil pomembnost te največje tovrstne jugoslovanske prireditve, v katero se je vključila tudi Iskra.
Omenil je da večji del slovenske industrije že 10 let sodeluje na vsakoletni razstavi. S prisotnostjo teh dveh Iskrinih delovnih organizacij, oz. z nastopom Iskre kot sestavljene organizacije v letošnjem letu pa bo ta prireditev še pridobila na pomenu.
Š.D.
TOZD SEM
Proizvodnja dobro teče
TOZD Specialni elementi in materiali ima v Industriji elementov in tudi v Iskri čisto posebno nalogo, kot pove že ime: izdelavo elementov, kijih ni mogoče dobiti na trgu in jih serijsko ne izdelujejo, vsaj v večini ne. To so transformatorji po naročilu pa posebne dušilke, C jedra in druge.
»Taka proizvodnja, ki ni namenjena širokemu trgu, ampak je odvisna od sprotnih naročil porabnikov, ima svoje dobre in slabe strani. Težko je načrtovati proizvodnjo za daljše obdobje, saj naročniki in kupa naročajo največ za nekaj mesecev naprej. Poleg tega je vsako naročilo po svoje unikat, ali zahteva le nekaj kosov te posebne izvedbe specialnega elementa. Zato je tudi proizvodnja le delno mehanizirana, avtomatike pa skoraj ni, ker posebna naročila skoraj vsak dan zahtevajo nove izvedbe in s tem seveda novo tehnologijo, »pravi vodja proizvodnje Nace Rozina.
V letošnje leto so dobro štartali. Prvi trije meseci kažejo, da je bil četrtletni program dosežen in tudi prodaja na domačem trgu je tekla po programu. -Žal je malce slabše v izvozu. Veliki madžarski kupec, ki so mu lani izvozili večino količin, namenjenih tujemu
trgu, je letos zaradi pomanjkanja konvertibilnih deviz naročila zmanjšal in so tako izvoz realizirali v prvih treh mesecih le z dobro polovico načrtovanih količin.
Značilno za Specialne elemente (kra-
(Nadaljevanje na 10. strani)
V montaži TOZD SEM
NOVICE IZ TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Kooperacija z
zahodnonemškim podjetjem AEG v prvotnih
okvirih
Kooperacije z inozemski mi partnerji predstavljajo znaten delež proizvodnje (in dohodka) v Tovarni elektromotorjev. Koristi od tako zasnovanega sodelovanja z zahtevnimi in na zahodu uveljavljenimi partnerji so vsestranske: od prenosa znanja pri proizvodnji elektromotorjev, do velikih serij in specializacije proizvodnje, ki jo tako sodelovanje spodbuja in nenazadnje — domači porabniki lahko v domačih trgovinah kupujejo najsodobnejše gospodinjske aparate, ki se prav nič ne razlikujejo od tistih, ki so istočasno naprodaj v trgovinah na zahodnih tržiščih.
Pred dobrim letom dni se je zaradi preveč vnetih birokratov, ki so za vsako ceno poskušali stlačiti v isti Žakelj redni in kooperacijski uvoz (in izvoz), deldv-nik kooperantov na naši strani močno zakompliciral, saj drugače kot v obliki menjave blaga v razmerju 1:1 kooperacij res ni moč izvajati. Precej mesecev je bilo potrebnih, da so »odgovorni« slednjič le spoznali, kakšno medvedjo uslugo so zaradi lastnega nepoznavanja bistva kooperacij storili lastni gospodarski bazi. Danes se je položaj zopet ustalil, tako da tudi v Železnikih ugotavljajo, da pravzaprav edino pri kooperacijskih poslih ni težav. Razumljivo, saj Se material za proizvodnjo pretaka po dogovorjenih kanalih in izgovorov na ta račun ni. Morda služi kot primer, da bi ob zagotovljenih dobavah reprodukcijskih materialov lahko tudi na splošno bistveno drugače poslovali!
enot, nosilnega-izvoznega programa, pa ni šepala.
Plana prodaje na domačem trgu niso dosegli (97,2%), izvozni plan pa je vrednostno sicer dosežen, vendar je struktura nezadovoljiva. Tako so v treh mesecih dosegli 28,4% letnega načrta kooperacijske izmenjave (plan bi bil dosežen že s 25%); presegli so tudi obseg klirinške izmenjave (doseženega 27,2% plana), žal pa so najslabše dosegli prav čisti izvoz, le 10% letnega načrta. Z uvozom v tem obdobju niso imeli težav.
Tako pa ugotavljajo v Železnikih, da, npr., s podjetjem BRAUN drugače sploh ne bi mogli sodelovati.
Iz kooperacijskega sodelovanja pa še Spodbudna vest. Sodelovanje z zahodnonemškim podjetjem AEG, ki so ga krizni viharji temeljito pretresli, se slednjič vrača v prvotne okvire. Ta kooperacija je za Tovarno elektromotorjev velikega pomena, saj obsega letni promet v eno smer kar 8 milijonov nemških mark vrednosti. Železniki v tej kooperaciji sodelujejo kot dobavitelj elektromotorjev (letno jih zanje izdelajo 300.000 kosov), AEG pa dobavlja sestavne dele za sesalnike za prah. Teh letno izdelajo 80.000. Sodelovanje, ki se je slednjič ustalilo, tako obeta, da naše gospodinje in »gospodinjci«, ne bodo ostali brez dragocenih hišnih pripomočkov, Iskraši v Železnikih pa brez dohodka.
ČISTI IZVOZ V ZAVETRJU
V letnem načrtu Tovarne elektromotorjev je predvidenih skupno 15 milijonov dolarjev izvoza. Slabo tretjino, 4,7. milijona dolarjev naj bi dosegli s čistim izvozom na konvertibilna tržišča, 2,5 milijona dolarjev s klirinškim izvozom,.ostalo pa bi izvozili v okviru kooperacij. Žal pa se načrti ne pokrivajo z realnostjo, ki ne prizanaša: vsakodnevne težave s količinami in kvaliteto dobavljenih repromaterialov in recesija na svetovnih trgih, odločno preprečujejo doseganje postavljenih ciljev. Pred nedavnim so tako izgubili kar za
700.000	dolarjev naročil za sirene v Venezueli, kjer so prepovedali uvoz končnih izdelkov. Zatika se tudi pri izvozu domačega sesalnika. Predvideli so, da bodo letos izvozili 20.000 teh aparatov, vendar so tržne ovire tolikše, da plana na jbrž ne bo možno uresničiti. Seveda je še upanje, da bo Iskra Commerce z odločnejšim angažiranjem popravil slab začetek. V Železnikih bodo vse sile vsekakor usmerili v doseganje kar najboljših rezultatov pri neposrednem izvozu, kajti plačevanje deviznih soudeležb domačim dobaviteljem surovin in komponent bo le tako lahko kolikor toliko sprotno.
V PRVIH TREH MESECIH PREK VRSTE PREPREK DO (NEKATERIH) PLANSKIH CILJEV
SPODNJA
Finančnih rezultatov poslovanja v prvem letošnjem kvartalu v Železnikih sicer še niso izračunali, zato pa so že znani podatki o rezultatih proizvodnje.
Te lahko glede na ogromne težave pri nabavljanju repromaterialov ocenimo kot zadovoljive, čeprav strukturno rezultat ni takšen, kot so načrtovali.
Količinsko so v prvih treh mesecih dosegli v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 11% boljši rezultat, vrednostno pa po planskih cenah celo za 22%. Rezultat je v primerjavi z možnostmi slabši, čeprav še vedno v okviru načrtov. Količinsko so plan presegli za 1,7%, vrednostno pa za 1,4%. Najtežje so lovili proizvodni tempo pri asinhronskih motorjih, proizvodnja sesalnih
SODELOVANJE IDRIJA — ŽELEZNIKI
Tema neštetih razprav so bili odnosi med Tovarno elektromotorjev v Železnikih in temeljno organizacijo Montaža v Spodnji Idriji. Po bolj ali manj »razgretih« srečanjih se je stanje pričelo urejati in prešlo na višjo raven s sprejemom samoupravnega sporazuma o medsebojnih dolžnostih, dobavah itd. Praksa je pokazala, da so določila tega sporazuma v marsičem sicer koristila, da pa se je nabralo že toliko novih izkušenj, da bo treba sporazum dopolniti Zdaj pripravljajo nov sporazum, ki ga bodo po predvidevanjih sprejeli že maja, opredeljeval pa bo tudi vpliv tržnih razmer. Danes namreč v Železnikih ugotavljajo, da so sodelovanje v marsičem uredili, da večjih težav ni več. da pa so cene neustrezne.
Stane Fleischman
Proizvodnja dobro teče
(Nadaljevanje z 9. strani)
tiča SEM) je to, da njihovo delo pri proizvodnji unikatov in malih serij po naročilu zahteva . veliko znanja in predvsem izkušenj. Naročnik, oz. kupec pove želje in potrebe in razvoj-niki ter tehnologi za vsak primer posebej pripravijo dokumentacijo, ki pa zahteva mnogo znanja, saj vsak primer prestavlja posebne tehnične zahteve.
Žal pa se tudi na domačem trgu kaže upadanje naročil. Zlasti se pozna, da so lani velik del proizvodnje izvozili in zato so se domači naročniki preusmerili na druge proizvajalce, ali pa so svojo proizvodnjo preuredili tako, da shajajo brez izdelkov TOZD SEM. Vendar se že kažejo znaki poživljene proizvodnje tako doma, kot tudi na tujem in strokovnjaki v gospodarstvu pravijo, da bo v drugi polovici leta bolje, kot pa je bilo na začetku.
Zato v TOZD SEM delajo čisto normalno in predvsem skušajo po teh-, jloški plati izboljšati proizx'odne!pro-cese in prijeme. Del proizvodnje jeder
za transformatorje bodo celo avtomatizirali, ker tu izdelujejo večje serije, kjer prihaja v poštev avtomatizacija. Tudi-sicer se opremljajo s sodobnimi stroji.
Največja želja TOZD SEM pa je investicija v novo tovarno, ki jo imajo v načrtu že nekaj let. Prostorska stiska jih sili, da bodo morali zgraditi lastne proizvodne prostore, kajti zdaj delajo na dveh lokacijah na Tržaški in v Kotnikovi ulici v Ljubljani. Poleg tega pa so po večini v najetih prostorih, ki so povrh vsega še zelo nefunkcionalni.
Skušajo tudi čimveč materialov in polizdelkov iz uvoza zamenjati z doma-čimi.Tu pa se srečujejo s kopico težav. Ob unikatni proizvodnji seveda rabijo velik asortiment različnih sestavnih delov, vendar v majhnih količinah. Za te pa industrija ni ravno navdušena. In tako prihaja do zastojev, za (uvoz parnima jo dovolj deviz. »Pa se kar znajdemo in v prehude škripce še nismo prišli. Tudi koncept naše proizvodnje je vse boljši, %prav je za to treba vložiti pre-. cej trucfa,« je zaključil Nace Rozina.
"V ■	K F
Profesorji beograjske elektrotehniške fakultete z leve: Dušan Drajič, Tomislav Tomič in Grozdan Petrovič ter vodja sistemskega oddelka RR sektorja v TOZD UZ Andrej Lavrič.
Seminar o simuliranju komunikacijskega kanala
Skupina profesorjev beograjske Elektrotehniške fakultete, Dušan Drajič, Tomislav Tomič in Grozdan Petrovič, s kateriji nasši inženirji že nekaj časa sodelujejo na nekaterih skupnih projektih, je na tridnevnem seminarju v začetku aprila prinesla nekaj svojih izkušenj pri koriščenju računalniškega simuliranja komunikacijskih prenosnih sistemov, s čimer je možno preizkušati principe delovanja sistema še pred njegovo izgradnjo.
Dušan Drajič: Naša skupina se ukvarja s problematiko računalniškega simuliranja signalov že dobrih 10 let, pri čemer zadnjih 4-5 let delamo tudi na konkretnih projektih. Sicer pa je naš vodja prof. Georgije Lukatela začel delo na področju digitalnih telekomunikacij pred dvajsetimi leti, torej ob rojevanju tovrstne tehnike v svetu.
Glede seminarja lahko rečem, da je nastal kot plod dolgoletnega sodelova-
nja med nami in Iskrinimi inženirji, ki se je doslej pokazala kot izjemno koristna, v bodoče pa bi to sodelovanje lahko bilo še plodnejše, vsaj glede na strokovnost našega raziskovalnega teama in potrebe Iskrinih razvijalcev.
Razvoj sodobnih naprav zahteva vse večje koriščenje računalnikov, pri čemer je izguba časa med uvajanjem njihove uporabe vse bolj usodna. Pre-
Dr. Miroslav Trost je odšel v pokoj
Marsikomu v Iskri gotovo ni treba predstavljati človeka, ki je izrekel te lepe misli o Iskri, z besedami, kot jih zna oblikovati le on sam, z vso svojo, če uporabljamo njegov besednjak, žlahtnostjo; to je doktor Miroslav Trost, doktor prava, Iskraš, ki te dni odhaja v pokoj. Ž njim odhaja tudi del tiste stare Iskre, tisti del, ki jo je pomagal ustvarjati in jo je pripeljal do tega, kar je zdaj: od tovarne za čevljarska šila in rinke za bikce do jugoslovanskega in svetovnega velikana elektro in elektronske industrije. Med Iskrinimi kronisti bo njegovo ime zapisano skupaj z imeni dr. Lileka, dr. Bedjaniča, dr. Grudna, ing. Grčarja, ing. Železnika, bratov Krištu-fek, Metoda Rotarja in drugih.
Dr. Trost je prišel v Iskro, točneje v takratno Strojno tovarno, sredi marca leta 1946. Takrat so na strojih nekdanje Jugočeske, oz. L.G.NV. izdelovali domala vse — od rink za bikce, do stenskih ur in rentgenskih aparatov. Kot diplomiran pravnik, takrat v svoji stroki ni dobil zaposlitve, pač pa je sprva postal vodja nabave. No, že leto pozneje se je pojavila potreba po pravni službi in dr. Trost je pravniška dela opravljal le z manjšim presledkom vse do današnjih dni. Od leta 1954 pa do 1956 je bil pomočnik komercialnega direktorja Iskre dr. Lileka.
Ker krožijo v Iskri različna mnenja o tem, od kod ime Iskra, smo dr. Trosta zaprosili za odgovor. Po njegovih besedah so se ustanovitelji odločili za to ime leta 1946, zaradi iskrenja, do katerega prihaja pri kratkem stiku. (V nemščini die Funke------TELEFUNKEN). Poz-
neje so ugotovili, da se je Iskra imenoval tudi Leninov časopis.
Zanimiv je tudi Iskrin znak. Sprva so predlagali, naj bi imela zvezda šest krakov, česar pa Leskovšek Luka ni odobril, zvezda s petimi kraki pa mu je bila takoj všeč. No, in zdaj jo imamo.
Dr. Trost se spominja tistih prvih povojnih let, začetkov Iskre. »Vse je bilo bolj spontano, med nami je bilo veliko entuziazma, toda malo znanstvenega pristopa, vse je bilo bolj sporadično«, se spominja dr. Trost. »Iskra je bila takrat še samo v Kranju, izdelovali pa smo števce, merne instrumente, kinoprojektorje, diname, in še kaj..
Leta 1967 se je dr. Trost preselil v Ljubljano, skupaj s PSO. »Pravzaprav šele takrat,« se spominja, »se mi je odprlo izredno zanimivo področje mednarodnega prava. Ustanovili smo namreč službo mednarodnih pogodb, ki me je popolnoma zaposlila, in to sem delal z vsem veseljem do danes.«
Dr. Trost imamo lahko tudi za pravnega očeta in ustanovitelja številnih Iskrinih predstavništev doma in v tujini. Še dobro se spominja ustanovitve beograjske prodajalne v palači Albanija, filial na Reki, v Sarajevu, Skopju, Zagrebu, v Ljubljani. Med pomembnejše
Iskrine korake v tujino pa je dr. Trost uvrstil ustanavljanje prvih Iskrinih firm v svetu, firme Iskra Milano in pa Iskra Elektronik v Stuttgartu.
Dr. Trost je, kot temu pravimo, živa zgodovina Iskre in kar je pri skromnih ljudeh v navadi, raje govorijo o drugih kot o samem sebi. Pravno fakulteto je končal v Ljubljani leta 1937, podiplomski študij je nadaljeval na pariški Sorboni na Inštitutu za mednarodno pravo, izpopolnjeval se je tudi na Visoki gospodarski šoli v Berlinu, in še bi lahko naštevali. Sedemintrideset let življenja in dela v Iskri je minilo v številnih potovanjih, srečevanju z zanimivimi ljudmi, s katerimi ima še zdaj stike, na različnih področjih dela — pri prenosu tehnologije, dolgoročnih proizvodnih operacijah, poslovno-teh-ničnem sodelovanju, pri oblikovanju in sklepanju različnih pogodb s tujimi firmami, pri reševanju problematike naših predstavništev sprva doma in pozneje v tujini. »Veste, to rast Iskre v nekaj manj kot štirih desetletjih smo občutili dinamično, z Iskro smo rasli tudi mi, širili naša obzorja in naš delokrog,pridobivali izkušnje in postajali modrejši. Rad bi se zahvalil vsem in vsakemu posebej, s katerimi sem sodeloval in želim, da bi premagali vse ovire, ki se bodo pojavljale v prihodnosti, da bi z uspehom premagali vse težave in povedli Iskro novemu napredku in novim ciljem....«
Spet lepe misli, spet lepe želje in spet nas dr. Trost presenetil. »Veste študiral sem tudi glasbo, zdaj, ko bom imel več časa, se bom lahko posvetil starim mojstrom, recimo Bachu. Doma imam klavir in veliko plošč, ki jih sploh še nisem slišal. Posvetil se bom tudi pravni zgodovini. Študiral bom predvsem Rimsko pravo, ki sem ga v vseh teh štiridesetih letih že precej pozabil. Če me bo Iskra potrebovala pa bom tudi pomagal reševati kak problem.«
Lado Drobež
nos teoretičnega znanja, ki že sebi zahteva veliko truda, je nava pogojen z dodatnim zamudnim oe £j ki je seveda lahko časovno Pre krajše ali daljše, odvisno od pristoPL možnosti za izrabo predhodnih &
še"i-	. . >
Zato smo na tem seminarju py
svoje izkušnje, nabrane pri pren
a>i"
iški
Te
n
našega teoretičnega znanja v prl1* j Iskrini inženirji si bodo seveda n10^. še precej pomagati z obstoječo ro, vendar mislim, da bi lahko v P6 mesecih že osvojili dovolj znanja ■ če te k dela na svojem novem račun3 ku. Mi jim bomo pri tem lahko pom3'
li.	irti-
Vedeti moramo še, da sodi račun3^ ško simuliranje signalov povsem v
MIU M111U111 dlljv MglltilVV	V3Vi»* rt,
meno razvijalcev s tega področjata
da le oni lahko koristijo tovrstne n nalniške usluge. To pa hkrati tudi meni, da se morajo razvijalci, ki Pr0L. tirajo prenosne sisteme, dodatno braziti prav na področju računal0' simulacije prenosnih sistemov. ^ ‘
nim naj še, da nam ta način dela '"L. take prednosti, kot so vpogled v d .
vanje celotno zamišljenega sistema-
,V
k*,
Sa»o
.H
111 si, >1 a>m >< b>ž( tervi Ni . Ek

da bi moral ta fizično obstajati tet ( simuliranjem signalov lahko odkfl]6 i(
anja?
kritična mesta že v fazi projektira’ se jim takoj ustrezno posvetimo. nam omogoča, da preizkusimo ^ število inačic in se omejimo na dve tri, katere potem natančnejše obrav varno.
Tomislav Tomič: »Vsak začetek1 ^ tudi otroške bolezni. Mi smo prisl1’i, prenesemo svojim kolegom naše izlj nje ter jim tako prihranimo čas. ToP smo dali poudarek predvsem moz,, stim, ki jih tak način dela nudi in k J te možnosti koristiti. Sicer si ^ lahko z obstoječo literaturo precej rj magali, vendar praksa le zahtevasV in mi smo jim pripravljeni pornag3^,'
Grozdan Petrovič: »Povsod v
»Iskra je žlahtna sredina. V njej je lepo delati, saj je srečna sinteza razmišljajočega, proizvodnega in poslovnega dela. Bolj kot drugod, s6 odnosi v Iskri na visoki ravni. Veste, v Iskri se človek dobro počuti in jo nerad zapušča. Poudaril pa bi: prihodnost je na mladih rodovih, ki bodo Iskro popeljali do novih bregov, z novim načinom življenja, z novimi tehničnimi in poslovnimi prijemi.«
______________ _______ ,
komunikacijah, posebej pa še v dig*1,
nih Irvm nni	i	io raPllfl^* ,
nih komunikacijah je računi-^
idealno sredstvo za raziskave in pr°)» tiranje. Ko enkrat začneš k°r'L prednosti, ki ti jih lahko nudi, kaj n' spoznaš, da je nenadomestljiv. goča nam raziskovalno delo, s kat6 lahko odkrijemo novosti, ki jih sic61^ bi in da svoje zamisli preverimo, n6^ bi jih morali tudi fizično uresniči11’
koncu nam nudi še možnost, dana- . lani napravi simuliramo realne P°$
dela.«	rt
Andrej Lavrič: »Seminar je ses‘3\ del sodelovanja med EF Beogi"0.. iskro ELEKTROZVEZE pri raZlsK,
zo.vl	X	V A_rt^L<i_rt pil * "	o
vah in razvoju digitalnega RR slSte vj Sodelovanje s skupino strokovnjak0 EF Beograd bo na ravni trans znanja.	,3|
Ob tej priložnosti naj še povem, ^ ne želimo več pisanja neskončnih P0 čil in elaboratov, ker to ne vodi m
se<
Skupina predavateljev na tem narju nam je že prej veliko pornag pri simulaciji raznih konkretnih P ^ blemov in to brez kakršnihkoli pog0° ali snoraznmnv Tu ip Hnkaz. d3
sporazumov. Tu je dokaz, u-,j pristni medsebojni odnosi več vre0 kot prazne pogodbe.	>
Ker so telekomunikacijski Pr . sorodni, da ne rečem identični P13 Ej nih prenosnih sistemih, katere ta-
jamo v DO, je seminar odprtega
tip8!
mogoče korak k temu, da se ne
bod<
ziskave znotraj iste DO podvajal6 raznih projektih.
Franc ČUK, IPOTOZD UZ: »S0“ lovanje med vsemi skupinami, kU ^
goslaviji delajo na mikrovalovnih ^
Sternih, smo v zadnjih letih zelo P°y, li. V ta.namen skušamo z našimi1 -
tetami v Ljubljani, Beogradu in
grebu najti s tega področja teme, K'j skupno laže, hitreje in pogosto tud1 kvalitetno rešimo. To so po večin1 . zvojni, ali pedagoški problemi dig1^ nih telekomunikacij v mikrovalov11
področju. Dosežene rezultate v nekLj rih primerih potem prenesemo nas, krog uporabnikov in ena izmed ^
tudi nek '
krog uporabnikov m ena oblik prenosa znanja so dnevni seminarji.
to
vr
ce
di
bi
V
:
Ob odhodu v pokoj so se.predstavniki Iskre Commerce poslovili od dolgo^ nega Iskraša, pravnika dr. Miroslava Trosta, ki se na sliki zahvaljuje za pot° nost, darilo in dobre želje.
S
izr
va
d !>a -
AVTOMATIKA
pa"
J®kmovanje ^gljanju končano
Iskfg ?r8a_nizaciji kegljaškega krožka jdaM Saflo *e ^'lo v pričetku januarja razpi-anj" Avt6mprv.enstv° delovne organizacije a|(sC in siee)8*'^3 v *te8ljanju na 100 lučajev
aUoL"°
terVa 61 — 0 tekmovalcev in ena re-
h)že
žerv„ns*<e — 3 tekmovalke in ena re-Posamično prvenstvo žensk in
,>1	*n posamezni tekmovalci iz
^jO' ^nJ*, organizacij in delovne skup-
nosti so tekmovali vsak ponedeljek na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani. Po zaključku tekmovanj smo iz službe za družbeni standard dobili naslednje rezultate:
Ekipna uvrstitev moški:
1. TOZD Sestavni deli, 2. I. ekipa TOZD Napajalne naprave, 3. I. ekipa TOZD AVN, 4. DSSZ, 5. TOZD Naprave za energetiko, 6. TOZD ELA, 7. II. ekipa TOZD AVN,, 8. II. ekipa TOZD Razvojni inštitut, 9. II. ekipa TOZD Sestavni deli, 10. I. ekipa TOZD Razvojni inštitut, 11. III. ekipa TOZD Sestavni deli, 12. II. ekipa TOZD AVN, 13. II. ekipa TOZD Napajalne naprave, 14. IV. ekipa TOZD Sestavni deli in 15. IV. ekipa TOZD AVN.
k<>vl
isfet
sd
|3g
p'
g0»
da
redi1'1
Glinki Svenšek ^ slovo
smo ob novici, zastal je ritem, ko smo izvedeli
Us j reSnic°, da te je Življenjska a’ tako nepričakovano iztrgala nas> iz naše sredine, ko smo le ven-
idf 'nase sredine, ko smo te ven-Pričakovali zdravo med sodelavce lt n’°ie delovno mesto in prav v tem ljl"Ul£u se ie rnorala izteči tvoja živ-
koi0^^11 si se 2 9. novembra 1946. Že 17-letna mladenka, polna iiv-ten!S^e rad°sti, si se zaposlila v naši h*fjni organizaciji ISKRA Žužem-o [n opravljala razna delovna kat^^0 a naiveč v kontrolni službi, v . en si opravljala svoje delo vestno kozi celotni čas.
^‘ošnje leto ti poteka 20. leto dela,
n li l° VeseVe ‘npraznovanje ti ni bilo tdonjeno.
nJV°ie delovno mesto je ostalo v Zn°‘ pogrešali te bomo pri našem "Janjem delu, tvoji sodelavci, litih l ’ m°ž Jože, že najbolj pa tvoja ka hčerkica Aleksandra, katera
]qV v ,eh težkih dneh praznuje svoj ne toistni dan in mala Nadja stara še Polnih 2 leti, katera bo razumela
0 krutost življenjske usode šele v ^ejših letih.
^ h tej težki izgubi izrekamo vsi J alova in prijatelji globoko ie tvoji družini s katerim iskreno
čustvujemo.
n netzmerno bolečino se poslav-C °d tebe MINKA, ostala nam v sPominu kot pridna in vestna
delavka.
Delavci TOZD 'Iskra Žužemberk
Ekipna uvrstitev ženske:
1. TOZD Razvojni inštitut, 2. TOZD Napajalne naprave, 3. I. ekipa TOZD AVN.
Posamezno — moški:
Med 83. tekmovalci so prvih deset mest osvojili: 1. Jamšek, 2. Glagovšek, 3. Kastelic, 4. Ribič, 5. Avbar, 6. Božič, 7. Bernost, 8. Bilodjerič, 9. Bogdanovič in 10. Kovačevič.
Posamezno ženske:
Tekmovalo je le 10 žensk, zato objavljamo razvrstitev vseh: 1. Dalmacija, 2. Cenčič, 3. Bavec, 4. Rifelj, 5. Čebašek, 6. Vidic, 7. Demšar, 87. Bric, 9. Florjančič, 10. Hauptman.
Za pokale pa ponovno na kegljaške steze v Poreču!	g q
Tekmovanje v namiznem tenisu
V sredo, 13. t.m. je namizno-teniška sekcija TOZD Sestavni deli organizirala prvenstvo za posameznike. Tekmovanje se je odvijalo v TRIM kabinetu, v prostorih Družbenega doma krajevne skupnosti Savsko naselje. Iz celotne delovne organizacije se je prijavilo 20 tekmovalcev in le tri tekmovalke. Priprave in sam potek tekmovanj so bila dobro organizirane. Škoda le, da se je prijavilo tako malo deklet, ker vemo, da v Avtomatiki tovrstno športno dejavnost goji še več delavk.
Poglejmo si rezultate:
1. Rudi Pirc (TOŽD Sestavni deli), 2. Jože Tračar (TOZD Sestavni deli), 3. Štefan Kranjc (TOZD Sestavni deli), 4. Predrag Ilič (DSSZ), 5. Marjan Kovačič (TOZD ELA), itd.
Iz rezultatov je razvidno, da je namizni tenis šport, ki ga v naši temeljni organizaciji uspešno gojimo. Upamo, da bomo podobne rezultate dosegli tudi v Poreču, na drugih letnih športnih igrah Avtomatike. Vabimo vas, da se jih udeležite v čim večjem številu.
Jože Tračar
r
Obvestilo

Poročali smo že, da bodo 13. in 14. maja v Poreču druge letne športne igre Avtomatike. Tokratno obvestilo pa je namenjeno kolesarjem.
V kolikor bo dovolj interesentov, tekmovalcev, ali navijačev, bo isti dan organizirana tudi vožnja s kolesom v Poreč. Vse, ki imajo dobro kondicijo in kolo, vabimo, da se do 5. maja prijavijo pri Dolinarju na Savski c. 3 (tel.: 320—441, im.: 338). Ura in kraj odhoda bosta javljena naknadno.
klet v Polhograjske dolomite
tov Prired‘la Planinska sekcija DO Iskra Kranj v soboto, 14. maja. Vodnika J. Špa-Vr, ec m F. Ješe nas bosta vodila po delu Loške planinske poti in TV transverzale čez 0ve Grmade, Tošča in Osovnika.
Ce ®vtobusom, ki bo imel odhod ob 7. izpred Creine, se bomo peljali v dolino Ločni-djj tu pa nas bo čez omenjene vrhove, ki se bohotijo v pomladnem zelenju, pot busoao Približno 6 ur oddaljene Škofje Loke. Domov se bomo vračali z rednim a'
Prijaviti
votlim avto-
ite se Volgi Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 28-22 do srede, 11. maja.
Ll
Razpis XIX. letnih športnih iger SOZD Iskra v Novem mestu
. Organizator XIX. letnih športnih iger SOZD ISKRA je komisija za Pri koordinacijskem odboru sindikata SOZD ISKRA.
šport in rekrea-
^otnisija razpisuje tekmovanje v naslednjih disciplinah:
moške:
■)' yf°gomet V K°šarka
■ Rokomet 6 NUanje 7' ?.tre|janje s' Namizni tenis
Za ženske:
1.	Košarka
2.	Odbojka
3.	Rokomet
4.	Kegljanje
5.	Streljanje
6.	Namizni tenis
n balinanje
9- šah
iz^ ?ka delovna organizacija SOZD ISKRA lahko prijavi po eno ekipo za vsako va|, ° navedenih športnih disciplin. Na igrah ima prednost tista TOZD, ki j^ zmago-ya določene discipline športnih iger v delovni organizaciji. q 'pipah lahko nastopajo samo člani delovnih organizacij SOZD ISKRA.
elovne organizacije morajo prijaviti svoje ekipe do 18. maja 1983, na naslov: rpmtsija za šport in rekreacijo SOZD ISKRA LJUBLJANA, Trg revolucije 3.
movanje bo 25. in 26. junija 1983 v NOVEM MESTU.
Časopisne novice
V Ljubljani so podpisali dogovor o sodelovanju znanega podjetja IBM in Iskra—Te-lematika. Na temelju pogodbe bo izdelovala Iskra-Telematika večplastne čipe za potrebe IBM, v zameno pa bo ta znani ameriški proizvajalec računalnikov in računalniških sistemov zagotovil brezplačno tehnologijo in dodatni študij kadrov s področja telekomunikacij in elektronike. To Tanjugovo vest so objavili skoraj vsi pomembnejši dnevniki v državi.
V Kranju je bila seja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, na kateri so ocenili dejavnosti glede doseganja zastavljenih ciljev v gospodarstvu. Glas iz Kranja je o tem objavi! obširno poročilo in citiral tudi besede Bojana Klemenčiča iz Iskre-Telematike. Le-ta je dejal: »V Iskri—Telematiki smo se zelo potrudili in kar največ materialov iz uvoza nadomestili z domačimi, zdaj pa imamo zastoje v proizvodnji, ker ne zmoremo prevelikih deviznih zahtevkov domačih proizvajalcev. Tako smo lani za kable, ki jih je v Jugoslaviji preveč, plačali 500 tisoč dolarjev, letos pa se jim ustavlja proizvodnja, ker su-rovinarji in proizvajalci bakrene žice zahtevajo 70%-devizno udeležbo za vsak kilogram.«
Beograjska Ekonomska politika je objavila obširen članek o domači proizvodnji računalnikov Iskra-Delta. Novinar Ekonomske politike se je pogovarjal z Miroslavom Živkovičem, pomočnikom generalnega direktorja za marketing. Na koncu meni, da je novi elektronski računalnik domače proizvodnje realna osnova za sodelovanje z mnogimi jugoslovanskimi proizvajalci iz panoge računalništva.
V našem izvozu v Turčijo so trenutno najmočnejša postavka ladje, v zameno pa dobivamo iz Turčije rudnine. Za prihodnje posle navajajo beograjske Poslovne novine, da ima največ možnosti Iskra z izvozom celotne signalizacijske opreme za turške železnice.
V okviru sodelovanja med Zvezo sindikatov Slovenije in nemško Zvezo sindikatov (DGB) dežele Baden—NViirtenberg so bili v Sloveniji na povratnem obisku dijaki izobraževalnega centra nemških železnic iz Stuttgarta. Obisk so izrabili za ogled Slovenije in nekaterih delovnih organizacij, med drugimi Iskre. Zadnji dan so v Železniškem šolskem centru in Litostroju opravili tudi preskusno delovno nalogo, podobno kot naši dijaki v Stuttgartu. Naloge so tudi ocenjevali in izkazalo se je, da so bili naši učenci precej boljši od svojih nemških vrstnikov — Delavska enotnost, Ljubljana.
»V zaostrenih gospodarskih razmerah dobivata raziskovalna in še posebej inovacijska dejavnost izreden pomen za hitrejši gospodarski napredek, zasnovan na uresničevanju sprejete stabilizacijske politike. Kot ugotavlja koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora o inovacijah v poročilu o uresničevanju dogovora v minulem letu, je bilo ustvarjeno ugodnejše ozračje za raziskovalce, inovatorje in racionalizatorje. Spoznanje, da je mogoče predvsem z lastno ustvarjalnostjo in znanjem ustvariti trajnejše možnosti za hitrejši, stabilnejši in uspešnejši razvoj ter za enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela je sprožilo večji razmah inovacijske dejavnosti, zlasti v tistih organizacijah združenega dela, kjer so za to že ustvarili ustrezne organizacijske, materialne in delovne možnosti.« — S tem uvodom so začeli novinarji dela članek o inovacijski dejavnosti na Slovenskem in pri tem za zgled omenili tudi Iskrino TOZD Sprejemniki v Sežani, kjer so izdelali napravo za čiščenje tiskanih vezij in si tako zagotovili možnost za prodajo vezij zahtevnim naročnikom, ki so pripravljeni kupovati le očiščena vezja.
Zbral in uredil Marjan Kralj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
MEKIŠ FRANCA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikatu Delovne organizacije Iskra — Kondenzatorji Semič, še posebej iz TOZD Elementov za odpravo RF motenj za pomoč, podarjene vence, spremstvo na njegovi zadnji poti in izrečena sožalja.
hči Kukar Bernarda z možem Ivanom.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana
— Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, Int.: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tiskar-sko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
v
Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje:
temeljni seminar za pripravo opravljanja strokovnega izpita delavcev za delo v zunanjetrgovinskih poslih
v času od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu
Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur.l. SFRJ 9-78). Za delavce, ki so dolžni opraviti strokovni izpit organiziramo kot pripravo za izpit razpisani seminar.
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih, je obenem tudi POGOJ ZA VPIS V 5. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino,
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje,
—	carine in carinsko poslovanje,
—	družbeno politične in družbeno ekonomske osnove ureditve SFRJ ter družbena zaščita.
ČAS IN KRAJ:
Seminar se bo začel 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu.
NOSILEC PROGRAMA:
Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalci: VEKŠ, Maribor, Ekonomska fakulteta, Ljubljana in DU Boris Kidrič.
CENA:
Cena seminarja je 6.500 din. Navedeni znesek bodo TOZD in DSSS vplačale na naslov Gospodarske zbornice, na podlagi podpisane prijavnice kandidata. Plačilo pen-zionskih in potnih stroškov uveljavljajo kandidati v svoji organizaciji.
Cena za opravljanje strokovnega izpita znaša 7.800 din.
PRIJAVE:
Prijavnice naročite na telefon 061 222—212, oz. v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3-XI in izpolnjene vrnite na isti naslov, najkasneje do 15. 6. 1983. Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti.
SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana
razpisuje
posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
5. zunanjetrgovinska šola v Iskri
v času od 1. 2. — 26. 4. 1984
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre.
VSEBINA:
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega del” Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
POGOJI ZA VPIS:
Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti,
—	ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemoma tudi druge smeri,
— obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov,
—	je star (praviloma) do 35 let.
Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracijo, opraviti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«.
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorožu.
Izpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gospodarski zbornici Slovenije.
ORGANIZACIJA:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost. Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prijeli posebej pripravljeno študijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti.
V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehniških temah za slušatelje z netehniško predizobrazbo.
Udeleženci, ki bodo v^e obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre.
NOSILCI PROGRAMA:
Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
VODJA PROGRAMA: mag. Mitja Tavčar, dipl. int.
STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Ferdinand Trošt
ČAS IN KRAJ:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 1. 2. 1984 ob 8. v hotelu TRANSTURIST, Škofja Loka. Žaključek programa šolanja predvidevamo 26. 4. 1984 ob 14.
PRIJAVE:
Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1983 na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/Xl.
Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kandidatov za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole).
Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212.
Praznična nagradna križanka
Za praznik dela smo ljubiteljem križank spet pripravili celostransko skandinavsko in naslednjih osem denarnih nagrad:
1	nagrada 800 din
2	nagradi po 500 din 5 nagrad po 200 din
Pravilne rešitve pošljite na: Uredništvo „Iskra“, Ljubljana, Trg revolucije 3, prizidek, do 10. maja 1983.
'	... i' ' i ni1??