PROSVETA IJrodntlkl hi uprsvnllkl proitorii B68T 1. Lsendslt A TO. OfflcO «1 Puhlic«tlon I MftT South Lsvadals A*. Talephoao. RockvroU 4S04 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ttčJSffmLTTISZ Čfcicago, IU„ četrtek, 14. maji (Msy 14), 1081 STEV.-—NUMBER 112 Progresivci v volilni kampanji Njihov MMasa jo. da rspnbhkan ska konvencija nomtnlra pro-irroMlvoa SS pred**e«l n tAk i-kandidata VVaahlagton, D. C„ 13. maja. — Senator Brookhart t« Iowe Jo včaraj nosnanil. da je gibanja, da aa nosilnira ns prihodnji republikanski konvenciji progresiven sa predeednlškcga kandidata, dobi« organizirano. Izjavi! ja, da Ja njegova Javna lajava glede progresivnega gibanja proti prevodniku Hoover ju is-svala ugoden odmev, kar pričajo številna pisma, ki jih Js prejel, ln ustanovitev progresivne organizacije v drftavi minula. , Kot progresivne kandidate republikanske stranks Brookhart omenja Boraha, sonstorja Johnsona ls Ksllfornije, Norrl-sa, LaFolletta In governerja Plnchota. Dalje Js Brookhart napovedal, da bodo pragreslvcl kontrolirali republikansko konvencijo, če se bodo takoj vrgli v primarne predsedniške volitve. Illinois, Indiena in Ohlo so med prvimi državami, ki bodo Imele primarne volitve prihodnjo spomlad. Modifikacija odmerkov v Rusiji Blaga bodo prodajali v prodajal-aleah kot v kapttalietlčalk dr-flavak Moskva, IS. maja. — Premi-jer Molotov in Jpaef V. Stalin, glava komunistične stranke, sta včeraj iadala skupen dekret, ki odpravlja aistam odmerkov na karte sa vse blago rasen šlvll, kuriva in nekaterega stavbnega materiaUh Dekret se glaal, da je sistem odmerkov povzročil na-rsst birokracije, preveMko nakopičenega blaga, nepravilno razdeljevanje produktov in umetno pomanjkanje mnogih stvari. Na podlagi novega sistema bodo prodajali blago- V dršavnih prodaj alnlcah bres r+like vsakemu kot v kapitalističnih državah. V ta namen odpro 200 novih prodajalnic v Moskvi, 160 v Leningrad in p6 sto v drugih večjih meatifti. — Za poekušnjo eo uvedli tudi akordno (od kosa) delo v prodajalnic ah. Plača komijev es bo ravnala po količini prodanega blaga ; čim več pro-dajo, večja bo pleča. — Druga odredba določa, da mora vsakdo kupiti poleg potrebnih predme-tov še druge. Na primer s vsako ruto je treba kupiti še punčko sa otroka* .s vsakim parom čevljev par noga vi* s vsakim tuca-tom gumbov enfrrd čipk, s vsakih stenskim koledarjem še knjigo ali več manjši> knjig sa en t ubelj itd. Na ta način bodo ao, vjetl spravili v promet vse blago, sa katerega ni dosti prostovoljnih odjemalcev. \ i: ' >*' ) OIKAŠKI JUBILEJ IN BREZPOSELNI PROTEST PROTI TES0SIZBS v Kolektlvlzaclja makih kmetij bo pripomogla k oevojltvl avetev* nih tršlšč za poljedelake produkte, je dejal ameriški pro- V govoru je ponovno naglaaO "dobrote privatne lalclatlvo" Ameriški odbor aa obrambo političnih jetnikov poalal pismo dr. Pltamlcu. PHdruftuje ae proteatu Einsteina Cambrtdfo, Maaa. — (1FP) — W llllam Oreen, predsednik A-merlike delavake federacije, js prsd člani Harwardskega blsnl« škega kluba to dni pledlral aa večjo sooialno odgovornost ameriškega veleblznlaa. Obenem pa je poudarjal pomen privatne iniciative, ki po njegovih Isvs-JanJlh nI kriva diu>resije, ter krltlslrsl vladno vmešavanje v privatni bisnis. Olsde gospodarskega življenja je reksl, da Js prav Ušto podvrženo "nevidnim naravnim sakonom" kot js plima ln oseba, kar Js ssvsda le Orasnova mistika, s katero skuša doseči naklonjenost ameriškega velebis-nlsa In ga "poboljšati". Svojim poslušalcem je tudi povedal, da Ameriška delavska federacija ne polaga nUcake vainoeti na zavarovanje proti bresposelnoetl. "Stalno delo je tisto zavarovanje, sa katerega se savsema organfcirano delavstvo." Skibno ss je pa isognll dejstvu, da kapltallssm sploh ns more nuditi stalnega dela »sem delavoem ne glede, če eo organieirani ali ne. Na bolj trdnih tleh je stkl, ko je navajal statistiko o produktivnosti ameriškega delavstva, ki se je v desetih letih do lota 1989 zvišala ss 4i.S% medtem, ko so ss plače svišaie le I4J*. Omenil M tudi, da so ee lansko latomurpne plače snlžsle ss ds-set milijard dolarjev v primeri e prejšnjim letom, Istošasno ps so Isatnikl ameriških industrij prejeli pol mllijsrde dolarjev, več v dlvldendah kot leta 1919. Urglral Je tudi ustanovftev ekonomskega sveta, ki naj bi sodeloval s voditelji Industrij pri Stablliaacljl Industrij, hrekel ss Je tudi sa modifikacijo proti-trustnsga zakona. Sploh Js govoril kot tipični blsnisman in na kot voditelj ameriškega delavstva, kar je tudi odgovorilo sa mrtvilo In bresmočnoet delavstva v najmogočnejši državi. Waahiagton, D. C. — (FP) — Ena najbolj optlmlnističnlh napovedi glede uspeha sovjetskegs petletnega načrta gospodarSkegs dela je bila Izrečena na kongreeu Mednarodne trgovske Sborntoe. H. L. Ruasell, bivši načelnik po-Ijedelskega departmenta v wl-sconsinskl univerzi, je Izjavil, da petletni načrt pomeni zvišanje Življenskega standarda sa ruske delsvce ln kmete in v dokas Je navedel značilen uspeh moderni* slranja pridelovanja pšenice, ki je bil doeešen v prošllh treh letih. Svoj argument Je utemeljeval na poročilu ameriškega tr-Kovinskega departmenta, ki govori o velikem napredku radona-llsacije ruskih kmetij, ki Je bil desežen v tem času. Omenil je bogate naravne vire, ki jih sovjet-ska vlada skuša iskortstltl v do-brobit ruekega naroda. "Rusija uporablja najnovejše ln najmodernejše metode v ras-voju svojega poljedelstva", je dejal Ruesell. "Nobena druga država v Evropi ne more pokasa-|ti vrč jih aktivnosti in večjega ssnlmanja v tem oalru. Kolektl-v iz I rane kmetije, moderni stroji in mašinsrijs bodo povsčali produkcijo poljskih pridelkov In a-mertškl farmarji se bodo morali sprijasnltl s dejstvom, da neba- New Yock C*y. — Ameriški odbor Mednarodnega odbora sa obrambo političnih jetnikov je te dni naslovil na jugoslovanskega poslanika v Waahingtonu, drja. Leonida Pitamica, piemo, ki vsebuje protest proti političnemu umoru hrvaškega profesorja Milana Suflaja v Zagrebu in proti persekucijam v Jugoelaviji sploh. Odbor se je )ridruiil podobnemu protestu, ti ga ja objavila Liga sa človeške pravice v Parisu na urgen-co svetovnega učenjaka Alberta Einsteina, ki je obdolžil jugoslovansko vlado odgovornosti ss omenjeni umor. V pismu, poslanem dr. Pltamlcu, je med drugim rečeno, da ameriški odbor doznava na pod-agi Informacij, ki jih je prejel, da "Jugoslovanska vlada perse-kutlra svoje narodne manjšine s tako trdostjo, ki v svoji groso-vltosti nima para v današnjem civillsiranem svetu." Ta perse-kucija se predvsem tiče avtono-mlstlčnlh Hrvatov in Macadon-cev. Ameriški odbor za pravice političnih jetnikov, ki ss je organiziral leta 1924, sestoji is sledečih promfrontnih oSeb; Norman Tliomes, socialistični . in miil.l.la l^^aik „1—— VOOiiajre!nci«ir™i*j»»w» F"' tel J; Shenvood Kddy, sociološki rasiskovalec; Clarence Dar-row, odvetnik ln avetovno mani humanitarec; John Haynes Holmes, liberalni reformist; Ju-lian Mack, sodnik. Pričakuje ao, da bo "re\oluclo narne" vneblne Rim, U. maja. — Nsansnllo, da bo papež v prihodnjih par dneh Izdal encfckllko, tikajoč se jo na svetovnih Sitnih tržfaSfl. "Vsak od nas Ima lahko svojo ideje glede vpliva Sovjetske linije na ostali svet. Ml lahko sa-bavtjamo ln kritisiramo njsn vladni sistem ln Ji odklanjsmo priznanje v družini narodov, toda ekonomskih f aktov ne bomo mogli prezirati. Nobene dašsle nI na svetu, ki bi Imela toliko priložnosti ln spoeflbnoetl aa raallr. JenJe trgovskih ln Industrijskih aktivnosti kot Rusija". Vprašanja bo predloženo koavea elji. Kampaaja v teku škof ugovarja poroto Newark, N. J„ M. maja.—Re-verend Wllson R. Staarly, epi-skopalnl škof v Newarku, Jo na letni konvenciji svoje škofije la-javil, da eo klinike sa (»orodno kontrolo blagoslov sa vsllko Stavilo trpečih ljudi. Velik del njegovega govora se je tikal stališča, ki ga je zavzela s <»žirom na to vpraSanje lam-betska konferenca. Pohvalil je delo te konference, ki Je neumno rsapravljala o tem problemu In upoštevala dejstva, kakftna ao. Aborelje In etalno padanja rojstev v zaiiadnlh državah Je fakt, ti ee ga ne more zanikati, čeprav nekatere teh držav določajo stroge kazni sa ljudi, ki širijo Informacije o porodni kontroli. Konferenca je priznala potrebo boljše vzgoje o spolnih vprašanjih In naglasila koristi klinik za porodno kontrolo, ki jih sponsorlrajo In vodijo dobra In plemenite ženske In katere so h sodelovanjem razumnih mož u-stanov i le že večje število klinik v mnogih smerišklh meetih. PROSVETA EN I.H»HTElf MBlIT ■Imi m TAruUf* Mim (l—m C*li—) to m um. mm m >* *S» »MiMi* m M*. |M» a* M Me« a* naselbin ranili krajev (Itoptsevslrf te * M "Gleeevl U.....Kl," Mi vselej Seje Ml eeele*. hr aa) mmii, k M «e*Sl «k| M Nrurt, MU ta ■■iiBiiMbM la eaetl. U jih Einstein m Jugoslavija Ameriški liitl so prinesli dolgo poročilo iz Berlina, kl ee glasi, da je profeeor Albert Einstein. svetovno znani učenj* In avtor relativnostne teorije, urgiral Ligo " človeike pravice. kl ae nahaja v Pariza, naj protesti rs proti umora profesorja Milans ftuflaja v Zagrebu, feinstein obtoduje jugoslovansko vlado, da je odgovorna sa ta umor, ker protežira neko tajno patriotično-teroristlčno organizacijo na Hrvaškem, katere člani ao zapleteni v ta zločin. Nekaj dni po tem poročilu Je ameriški odbor ta pravice političnih jetnikov, ki ae nahaja v New Yorku, tudi protestiral pri jugoslovanskem poslaništvu v Washlngtonu proti temu umoru in proti političnim peraekucljam v Ju-goslsviji sploh. Kolikor nam je znano, Je bil duflaj aktiven v svtonomlatičnem ribanju na HrvaŠksm. torej med takotvanimi radičevci, ki ao s avojo nacionalistično prenapetostjo naredili preeej zmešnjav in provoclrall aedanjo diktaturo. " Prosveta, kolikor se aanlma sa razmere v Jugoslaviji, ne odobrava nikakršnega odpad-niškegm gibanja (kulturna avtonomija je pa aekaj drugega). Saj še drlava Uks, kakršna >e, nima d<*U bodočnosti, ker je slaba ln ravna na induatrijakam kapitalu, toliko manj pa bi Je i mehi samoatojaa Hrvaška, samoatojna Slovenija ali kaka aamoatojna Maoedonija. S tem pa še nI rečeno, da odobravamo beli in Šrni teror, ki ae vrši v Jugoslaviji, slasti na Hrvaškem, odkar Je bila uvedena diktatura In aatrte isrsžanje mišljenja v vsaki obliki. To še posledice diktature, ki Je povaod enaka, pa naj kodo aJoSt cilji še tako idealni. Kjer Je diktatura, tam Je naailfc in barbarsko zatiranja najelemcntarnejših človeških pravic; kjer •i demokracija, tam mora biti avtokraclja. Vrati, kl prihajajo kadnje čase v ameriško časopisje, ne delajo JugfaSlsviji nobene čaatl. mnatein ušiva v Ameriki velik rešpSkt, zato bo njegov protest ufctnkoval zelo porazno aa kredit belirradskttfa reši me. Oaa Je Še, da aa v Bel gradu streznijo in vrnejo ljudatvu civilne avobodščine, ■ ; ■MMBtoai * Cikaška "Tribune" piše v avojem uredniškem članka, da aa španskim Alfonzom bi moral takoj iti rumunaki kralj Karol. Rumunlja z oetatlm Balkanom vrdd Je 'dvorišče v ozadju Evrope", na katerem ae otroci vedno kavaa-jo In Usivajo konflikt za odraatle v ospredju. Ksrol Je dsnra eden od teh paglavcev, kl mečejo kamdnje v okna. Ce bi ga Kumuncl po-gnsll nazaj v Pariz, bi si prihranili mnogo sitnoeti v bližnji bodočnosti. Balkansko "dvorišče" bi a svojimi paglav-ci ne delalo dosti zgage Evropi ' in ša manj Ameriki, če hi jim trebohaati strici v ospredju nc dajali potuhe. Na primer francoaki vam- peš. llpton Blnclalr, naš amrritki aocialiatični pisatelj, bo zdaj lahko katero zaplaal rta račun jagoalov, censure. Zadeva Je dvakrat stlačil-aa. Kakor st» Ishko včeraj čitall v Proavetl med vestmi ia Jugoslavije. Je krščanskoood-alna (klerikalna) skuplns v LJubljani isdala prevod Hinclairjeve knjige "Samuel the Seeker' (Samuel, Iskalec) kot najnovejši zveaek Krekove k n j ttnic«. Prevod Je oskrbel frančiškan Ačko. To Je prva značilnoet Frančiškani prevajaj«) socialista in ateista Sinclalrja, ki bi moral biti — ako ni — po postavah cerkve na Indekau! Jugoslovanska cenzura pa je knjigo za-plenila. Nič nI pomagalo, da klerikalci podpirajo režim Sinclair ne sme V Jugoslavijo, pa čeprav mu dado frančiškani svoj blagoslovi To to čudne reči — dvakrat čudne. O koncertu PrrdanoVe CMeago. — V *dbSfl> zvečer smo Cikažanje imeli priliko slišati v C&FS dvorani mlse Jsan-nette Perdanoto iz Clevelanda. Ona je. kolikor je pinco znano, prva amerllka Slovenka. M al Je Zbrala umetniško karljero kot pevka in ptanbtinja. Da je u-metnka, Je pokazala na tem koncertu kljub vatm zunanjim te±-kočam—majhni udeležbi 1 Njen koncert so aranžirata društva JSKJ In Je bUo pričakovat*, da bo večji peeet s Dvaindvajsete ceste — s strani kon-servativnejšega elemente. Pa je Mlo ravno nasprotno. Prišli so večlhoma le ljubitelji petja Iz na-prednega tabora. In prostorna dvorana Je bila le slabo zasedena. Da to naredi na pevca zelo slab vtla, Jo razumljivo, ker nič ni tdftjega kot peti ali igrati praškim stolom in poaebno še "novincu." In pevec ne more pri najboljši volji tistega pokazati, kar je v njem. Miss Perdanova je odprla koiv-cert » Pavličevo skladbo 'Woj dom." Pavšlčeve skladbo so težke in pevec mora imeti precej zmoJUioetl, da z njimi nastopi. Za moj okus Ja on preveč rafinirsn, kar v njegovih skladbah — kolikor jih poanam — Je več tehničnih fines kot pa umetniške nadarjenoatL In s tako skladbo začeti program v redko zasedeni dvorani mora imeti pevec te precej poguma. Kljub tem težkočam Jo mles Perdanova srečno izvedla otvoritveno točko. V prvem izmed štirih delov programa je pevka nastopila a klasičnimi pasmami, tri slovensko, ena hrvatska in dva angleški. Izvajane so bilo dobro. V drugem delu je zaigrala na piano Paderawakijev "Minuet" in LlsSf • e' Wagnerjevo. "Spinning Bong" trm "The Flylrtg Dutch-maa 'Obe kompoziciji ata iz Sbirke najlepše svetovne klasike. Protevajanf ata bHi s velikim u-spehom. V tretjem delu Je naatopita v vdD0 "Olimpija" iz "Hoffmano-vih pripovedk" In Je bil to ne-dvorffc tden najboljših prizorov vetrta. Imenitno Ji Je v tej ace-ni pomagal tudi Bamrvec v vlogi fofltmana " Skladba je teška In ls hfcQbOlJSim pevkam se pOersN čl. Perdanovi se Je popolnoma. ■Hfredno je očarala poslušalce v zadnjem delu z narodnimi pasmami. Se nikdar Jih nisem videl In slišal bolje Interprotlrsnih kot ns tem koncertu. Ismcd vseh je bila najlepša "Ko lani sem tam mimo šel." Človek bi si nikdar ne mislil, da je toliko lepote v njej. Upota ln bol Izraftena v tej pesmi fm£ ne mora Mtt pevki pla-tortlčna stvar, pač pa poznana od boli; "ker drugače jo je nemogb-ft interpretirati tako dovršeno In učinkovito. Ja ndpoaabna. Ka pUno ja peifcft spremljala Jasna Blafka Bjanklni. pianistka nemalega slovesa. Želeti Ja, da bi miss PsrdssMfa nastopila na prihodnjem koncertu v Chicagu pred polno dvorano.—n. mesta. Da niamo kompaktno rtu ačlfeni, bo iMada vzrok ta, ker tO našelili. Ven dar so si tiAajAnji Slovenci po stavili tvoj Skupni dom, m alc«r na zapadni strani tneeta — 81» > venski dom, ki odgovarja njfbo vim potrebam, na vzhodni strani pa ao kupM! lopo zemljišče, na katerem ae namerava tudi po staviti dom. Predno pa se do tega pride, je treba mnogo dela in truda, da ae skopaj dbera potrebne novce. Rojaki, ki še nimate preskrbite si jih. Stopite v vrste in naložite vaš dsatr v stavbinski sklad, kjer bo bo! varen kot kje drugje. V slučaju potrebe ga lahko dobite ven. Po leg tega imamo tudi sklad «do smrtnih članov", ki je bil deta novi jen šele pred par modOčt in dobro napreduje. Priatoprtk tudi vi in povopcšlte uresničiti gradnjo doma. Ta odsek s ■ odsekom priredi dne SO. ttkjs skupni banket na S42 Vtetor ave prlčetek točno ob 7. svečer. — Vstopnina k banketu fl sa moške, za ženske pa SSc. Uljudno ste vabljeni, da te o poločal o cenah in,'o*žkdHdbem gibanju prefllHW ki ao važni Potrebno je bilo* da ae je organiziral ta odaek, kajti ko bomo spogttali in razumeli, da je zadružno gibanje odvisno od nas samih, potim bo tudi Uspeh boljši — v dobrObtt vseh odjemalcev. Uljudno so vabljene vse žene, posebno dekleta, da pristopijo kot članke k temu odseku. Čimveč nas bo, tem lagje bo delo zš Skupnost in končni cHJ zadhft-nega In delavakega gibanja. Pri-atepnine in članarine & aedaj hi nobene. Ce bo t>otretoa, bodo fla-niče lahko pozneje o tem odločevale.—Rezi Skala. Četrtek, 14. maja Ivo Premee: Javen čeških unij v Chl-I cagu Ckkngo.—Češke strokovne u-nlje prirejajo javen shod v petek, 16. maja. ob osmih zvečer V dvorani Sokol Havllček, Lawn-dale ave. in 26. ceste, pol bloka severno od poslopja SNPJ. __ Ns dnevnem redu Je brezposel poaetem pa nam daste nost ln drugi važni problemi, pa U- tudi prohibicija, zločina« val in vprašanja davkov Je na programu. Poleg čeftkih govornikov nastopi tudi I eo Krzycki Iz Mil-waukeejs, ki bo govoril aagle-ško. Med Cehi bo govoril Anton NovtfMiy. uradnik 1UU "Vdova Rošilaka** Pa. — Žensko društvo Ntfa Sloga It. 600 SNPJ uprizori dne W maja t. 1. znar* komedijo "Vdova Rošlinka". It gra Je posneta Is življenja v sta« ri domovini. Tekma gre med materjo In njeno zalo hčerjo Rošmanovega Janasa, ki Js *% materi hodil medteO pit. hčerki pa pod okno sladko na srca govorit". Besedo Je Itnsl vmes tudi romar Bahtntač, kojl Ja MhodH po bošjlh potih in preganjal bo-lesni a Koiomanovhn šegnotn. Vdovam Je Iskal mlade tenins, mladim dekletom pa In^ate vdovoa." Igra je Jako komična in smo* tna In je bHa še večkrat opisana v časopisih ter uprisorjena mno* ir->krat Ako telite ls vedet i, katera Je dobila Janeza, mati ali hči. pridite v soboto dne 16. m Ja pogledat. Vstopnina Je nizka, Bistvu staršev so prosti, breg spremstva staršev veto|> otrokom m dovoljen. Rojaki In rojakinje la Johrv-atoama in okolice ste uljudno vabljeni, da pdnoStcvflao posetite niovsncev. ki tmo nMJeni večl- to komedijo ter ds se skupno dana na vtfiodni la zapadni strani'ševno in prijateljsko pusabeva- *PraoeH (Dalo). glaaHa AX!.W.A. Pev-aki sbor "Lyra" zapoje nekaj besmi. Vstop Ja prost vsakemu. Vabljeni ao tudi slovenski delavci. da ae udeleže tega delavskega ahodk. Odkar, Wpnkegan, lfl. — V petek 24 aprtm Jo ffaukegan and North Chtcago Cooperative Ass a pri redila shod v SND s namenom: organ iairati žene in dekleta v od eek kooperative. Namen tega odaska naj bi bU. seznsniU Članov kakor tudi druge osebe, v as družnem gibanju delavskega razreda ln da pomaga pri poduku in organiziranju mladine, da be bolje razumevala zadružno bi delavsko gibanje. Shoda ee Je in^taftUo lepo število zadružnikov obojega apola. 40c aa osebe. Otroci v spre- Sklanjano Je bilo, da bo prvi ao- K alavju 15-letnice društva 262 Skaron-Farrell, Pa. — Dne 2. maja Je društvo Slovenec it. 2«G SNPJ praznovalo svojo 15-letnlco v Slovenskem domu. Slabo vreme se je obrnilo na bolje in pred pričetkom naše, proslave je bilo ugodno dovolj, da so naši gostje pravočasno dospeli v dvorano. Prišli so naši godbeniki od dru ftva Struggierjev iz Clevelanda z br. J. Lokarjem in drugi, nakar smo pričeli z izvajanjem programa ob pol zvečer. Društveni predsednik Je nagovoril navzoče ln Jennie Ločnikar je lepo . deklamirala o pomenu SNPJ. Predsednik je govoril o društvu in jednoti ter o sedanji krizi, da se naj« vsi prebudimo in oddamo svoje glasove pri prihodnjih volitvah delavskim kandidatom. Občinstvo je tudi nagovorila v lepih besedah Betty Stembalova. Nato pa je nastopil John Lokar iz Clevelanda in angleftčini raztolmačil mladini pomen angleško poshijočlh društev. Njegov govor je bil vseskozi lep in jedrnat. Vklno je bilo, da se je naši mladini zelo dopadel in pe je z izvajanji br. Lokar ja glasno strinjala. Br. Lokar pa so Je pokazal veščega tolmača med mladimi in starejšimi a tem, da je govoril tudi v slovenskem. To Je selo dobro vplivalo na obrano občinstvo in upati je, da bo naša tukajšnja mladina njegove besede ohranila v spominu ter da bo v kratkem uatanovlla angleško poslujoče društvo pod okriljem Slovenske narodne podporne jednote.—Konec programa je zaključila godba, ki Je zaigrala koračnico SNPJ. Sledil je ples in prosta zabava. Kmalu je prišla ura dvanajst in treba se je bilo posloviti dati bi mnogi bili še radi ostal v dvorani. V imenu društva se iskreno zahvaljujem vsem posetnikom, k so (pripomogli, da je Maša proslava lepKe končala, poaebno pa gte hvala društvu Št. 643 v Girardu O., katerega člani so se udeležil v tako lepem Številu, in društvu št. 706 v Warrenu, O., ter Der* lingovi družini v Aliqutppi, Ps Hvsla tudi vsem posameznim pose tnikom in predsednilhi društva št. 174 JBKJ za posdrav ln udeležbo njihovega čtanatva; hvala godbenikom za krasne komade ter govornikom aa jedrnate be* aede!—Anton Valenttačtf, tajnik Smrtna koaa Mlhrattkee, Wts. — Mrtvega so našli v sredo 6. maja rojaka Louis Romlca. Prišedši domov zvečer se je podal k počitku kol navadno. Ker ga ni bho z jutra k zajtrku, so Šlt v njegovo sobo in ga našli mrtvega v postelji Pokojnik Je bil star 62 let in do-ms iz JuvanJa pri Ljubnem, bro obiskan, ao organizirale odaek. k kateremu Je prlatopflo S7 članic. Seje tega odseka bodo vsak prvi petek v mesecu v nar. domu Na teh sejah bo ns- Italija in fašizem Milica pridobiva le med najbolj J mašnimi sloji najslabše individuje J bi spadali dejansko v zapore. Redke izJ opravičujeta beda in dobra plača, ki j01 Hčnlki prejemajo iz državnih blagajn da fašizem vidi v bedi ljudstva avoje naju« mm sredstvo- za italijanizacijo. Zato ™ gospodarski napad pradvaem n;« k bo In davki so obremeni H ljudatvo že v ^ prvih jfcvdjifth 1&. Obnova V ftoruSenih 1 Jih se je izvajala le deloma in postransko ■ govski promet je DSdal rudf teprtih J 1, , letju al Je pridobfla veliko voja*° ka KaUrin^ de Crauso. kl ae Je oO*"" kj« ka Katarina de Crauso. ~ neštetih bitkah v Južni Ameriki «*" Jo Je n^rajel P-f^^VU nositi moško obleka igj- dovolil, da sme noeiu — . . pa Je stopil v pokoj **[ ^fuZ o katerem ao počne je dognali, ds)' (Porečsvmfckl biro bede vwl IN SEBI PHETOAL VRAT 7? družinska tragedij« ▼ CAH pri Mariboru. ® ni kladivom je kbtl *o-ir Gafnik svoje irl otro-Hv in nato z nožem nebi ,1 vrat. - Vseh *et po- ytJ0 v skupni grob.—Po-te»u strašnemu dejanju [*r» za življenje Ljubljana, 26. aprila 1931. ij i jutra j je ves Maribor ila vest o noVem Umoru jtine nekega gostHničar-| Ho^ah pri Mariboru. Vse-Dru je Se v spominu neustrašni zločin, ko je Mo-pobil s sekiro petčlansko j Dobajevih, pa so radi te-jili v Mariboru, da gre spet rcptrjev ali morilcev, j v tem primeru le za obup, Tfnal gostilničarja Rudolfa v Hočsh, da je ubil vso družino in končno še tebi vrat. Vsi so podlegli. E* lina je ubita, ubil jo je tir sam. V borbi za življe-i družina trpela preveč, po-družine je vzel odločitev roke. Skrbel je ta Žlvlje-ne, dal je življenj« trem o-i —zdaj, ko je Sto tfcko ze-j slabo, je vsem vzel življe-ifcofe-morilec je sodi! Še t£ Ji sebi je položil roko na lin m ubil. - - -. borba Gačnika za življenje etnega Rudolfa Gačnika ljudje, ko je bil pred leti vanju še premožen človek, I je svojo hišo in kesneje go-iv Studencih pri Mariboru, nikakor mu nI marala o-liireča zvesta. Nesreča za »je tepla Gačnika, nič več i oi šlo, kot bi moralo, da bi [melje živeti —' fe dolgov I mogel več rešiti, pa so pro-Injegovo ROKtilno in hišo in l Potem je Gačnik a svojo bo odšel v Hoče, kjer je vzel gostilno pri Frangešu, s Rečnika. Pa nesreča ni njega. Hudo se mu je go-, ii dolgov je lezel v dolgove, fa izhoda ni vedel. Vsem kom pri na« gre zadnje ča->«labo, vsi "živijo" od dol-Nekdo to prenese, drugi ne prenese tega in ga je! in mu je hudo in se težko 1» Uki stiski. Gačnik je to iprcn«.šal. Postal je mrk in »voljen, (»hup ee ga je lo-I vedno bolj. Posebno pa ga to dejstvo, da se bo moli- maja izseliti, ker poteče ta m najem in ker lastnik ni maral več obnoviti > ki mu nič ne nese. Ga* !«' vedel, kam bi z družino in kam s seboj in svojo 1 v tej .stiski je menda f1- da bo smrt rešila dru- Ti ' nik^jrar ne bilo v UMnik Rečnik je šel po-z' *»kno v stanovanje, L^il Nkoei zaatore le, da fn'k na divanu poleg o-ne Kane. Obvestili lik<1 Ti h« prišli, s silo so v in naAU yj|o dnj_ r:^ ^amo Katarina, že-je dajala še znake otroci in Gačnik pa eo lvi V eni poaieljl je ležsl J***. G-letnl Ivan, na W J" !<*ala kletna le- lrin». V tretji l^letnipjjjl rL V" triJ« otroci so V >*na je bila i J? sam J« k na divanu ob oknu ™ tako mrtev. Imel je dc-nna roka je vi-, ' Hom in na tleh kuhinjakl no*, s ka-* 7 ' nim Praevsts v J po« tel j i pa Rudolf in 9- le le- urezom prere-*«fc> na nJem. Lr.Jkrvsve| in bil še mr--no ao dvignili J* btia ena CU&Jt^H HJU nlco. Skozi razbito lobanju so kipeli možgani. Vaaka pomoč je bila prepozna fn žena Je danes zjutraj v bolnici umrla. Vzela Je skrivnost noči s seboj v grob. Zakaj le ofta, če bi sfe zavedla fn mogla govoriti, bi lahko izpovedala, ali je izvršil Gačnik ta Oboj svoje družine v dogovoru ženo ali pa Je storil in Izvršil sklep eam. Komisija je ugotovila, da je Gačnik pobil vse svojce s kladivom, kakršno rabijo sodarji, kadar nabijajo obroče na sode. Vsakemu otroku in ženi je prizadejal po dva krepka udarca na glavot tako da so imeli vsi razbite lob*-Otroci so ležali odgrrtjeni na posteljah, žena pa je krčevito stiskala odejo. Gačnik sam se je usmrtil z nožem, dolgim 16 cm. Vsa soba je okrvavljena.' Gačnik se poslavlja od sveta . Bržkone je sklenil Gačnik svoje dejanje že v petek zjutraj. Odšel je zjutraj z doma in se poslovil tedaj z ženo drugače kot ponavadi. Segel ji je v roko in jo prosil za poljub, češ, da ga mogoče ne bo kmalu nazaj. Pride mogoče proti poldnevu, ali pa jutri, ali pa ga ne bo veči Sel je najprej obiskat svojo sestro Rožo, -poročeno Pintarjevo; V Rad-vanju. Pogovarjal se je a sestro ter bil nekam dobre volje, ker se je pač premagoval. Ko ga je sestra vprašala, ali pojde res z majem iz Hoi, je dejal: "Bom te našel kaj drugega, če pa ne, bom našel tako gostilno, kjer bom večno ostal." Nato je vstal in se naglo poslovil, češ: "Moram hitro, mudi se mi v Hoče I" Potem je šei obiskat brata svoje žene Ludvika Mandla, ki ga pa ni bilo doma. Potem je hodil v Radvanju po gostilnah in se pozdravljal z znanci In sorodniki. Potem se je vrnil v Hoče. To Je bil njegov zadnji obisk rodnega kraja in zadnje slovo. Gačnik se je radi'slabih razmer zadnje čase udajal alkoholu, kar ga je še bolj eltbilo in je bU ves prepričan, da ne bo mogel biti več redhik svoje družine. Tudi je verjetno, da se Je usodnega večera poprej napH in potem šele fcvrtil svoje strašno dejanje. Za izvršitev takega dejanja, pobiti s kladivom svoje tri otroke in ženo ter potem še sebi prerezati vrat, ža tako dejanje je treba le tako velikega obupa, kakršnega sedanji čas tako obilo lije med ljudi. _ • DROBNE VESTI - i i Resnikovi morilci obsojeni. — Po tridnevni razpravi zoper štiri obtožence in sicer Bezjaka, Goloba, Jamernika in Klemens-bergerja, so bili vsi štirje obsojeni. Obsojeni so bili Bezjak na dosmrtno rabijo, Klemensber-ger na 20 let robije, Golob na 20 let robije, Jamernika pa bodo radi slaboumnosti in pokvarjenosti predali poboljševalni. Vsi štif-je so vložili prlzfv zoper razsodbo. Polbrata je ubila. — V Turnl-ft&l t« W*m Marij* Banfyje-va ubila svojega polbrata z nožem. Dne 13- aprila sta se ona in njen polbrat !4-letnl Josip Maroš, pripravljala za pot v cerkev. Pri tem sta se hudo sprla. Fant Je fkottl po zajenjalko in z njo hotel sestro udariti, sestra pa je zgrabila kuhinjski no* In sunila polbratu v tirt>et. Fant se Je opotekel do praga, se zgrudil in Izkrvavel. Deklico »o aretirali ter pripeljali v marfcorske zapore. Mladi Pen-klub je priredil 24. aprila svoj drugi H te rami v«Ge» v Ljubljani. NaUem večeru ee se predstavili drugi štirje mladi književniki, pesnika Alfonz Go-apan in Božo Vodušek ter novelista Mirko Javomtk in Rudolf Kresa!. Val so dosegli pri priliki, ki Je napolnila belo dvwtno Uniona do zadnjega kotička, zelo tep uspeh, s čimer Je spet -bfla mlada literarna generacija priznanje, da Ima dovolj »H mdfl v sebi. Otnettlti Je treba po-sebej najmlajšega tomed njih. menda komaj d-letnega Javor-nika. ki Je prebral svojo socls^ no novelo "Osem ur žlrlJenJa . M kaše, da nam raste v Javornlku močan prozaist. Kreaalovo nove- svojim podajanjem še atopnjeval uspcfc novele, ki je ie s cUjavo v Ljubljanskem zvonu dosegla priznanje. Vsebina in stHle novele ki ječe-mnčflntoc sta uftgala s svojo g roso. Alfonz Gospan je čitatf avoje Pesmi fere* rim. aa-piske is as pora, In je a svojim i-skrenim recitiranjem dni svojim verzom In vsebini njihov polni izraz. Bodo Vodušek se v svojih pesmih močno razlikuje od njega. Dosegla sta oba pesnika enako močan aplavz. Ves večer je I-mel nekaj teže, ki jo nosi naš čas s seboj, in Je radi tega tak literarni veder tudi po svaj« va-šen in graditeljski. Uvodno besedo je govoril Ludvik Mrvel-Frigtd. Večer druge četvorke je znova pokazal, da je mlada literarna generacija dovolj modna, da bo dala slovenski literaturi novih del, novih umetnin. Ti nastopi mladih, ki niso nastopi idejno enako usmerjenih ljudi, marveč nastopi članov mlade aloven-ske literarne generacije brac o-zira na smer, so obenem apet navezali stike med publiko in knji-ževnoatjo.—M. K. Oče ustrelil sina zaradi zemlje. — V vati Sesvetaki Kra- ljevac pri Zagrebu je 60-letni kmet Vekoslav Herjantč ustrelil svojega sina. Prava žena Herja niča je namreč sinu zapustila kos zemlje, ki pa mu jo je ofe vedno hotel vzeti in je sina cslo podil od hiše, ko se je oče drugič ofte-nil. Sin seveda ni maral nikamor Mnogokrat sta ae prepirala, v soboto opoldne pa je oče počakal sina pri vhodu na dvorišče ter ga z revolverjem ustreli). Sin je takoj padel, a oče je še dvakrat rsosvit« • MJM-imMMI«) v Avstriji lMsvst vu[,ei Jan, ki je 0 ustrelil vanj. Potem ae je umil it* odšel v Zagreb, kjer se je javil oblastem. Velik proces proti komunistom v Ljubljani. — Y LJubljani se Je danea 87. aprila načel pred velikim senatom velik proces proti 80 slovenskim komunistom iz Ljubljane, ljubljanske okolice in s Štajerske. Radi tolikega Atevl la obtožencev se mora proces vršiti v veliki nekdanji porotni dvorani. Trinajst od teh obtožencev sedi že od lani maja v preiskovalnem zaporu, ostali pa so bili fgrtt tzpttšittal Iz preiskovalnega zapofa In so zdaj prišli na faipravo. Takoj pri začetku razprave je zahteval državni pravdnik, da ' mora sodni dvor proglasiti razpravo za tajno, ker gre Za delovanje tajne komunistične organizacije in tega javnost ne sme zvedeti. Zagovorniki so bili proti temu, vendar Je sodni dvor sklenil, da se vrši proces tajno in da Imajo obtoženci pravico le do šestih »upnikov. Tako se o procesu ne bo zvedelo nič, marveč bomo brali nazadnji samo rezultate. Potem so ves dopoldan in še nekaj časa popoldan brali obtožnico, ki obsega Mfzu 100 tipkanih atranl. Obtožence branijo dr. Turna, dr. Lemež In dr. Stanovnlk. Proces utegne trajati vea teden ali pa še kale šen dan dalj. Prvi maj seveda prepovedani — Policija je razglasila, da prepoveduje vsako praznovanje pr* vega maja s shodi, obhodi, de-monstracijami, izdajanjem maj-•kih spisov itd. Prepoved ute* meljuje I tem, da so pač vse stranke prepovedane In da radi političnega značaja prvomajskih proslav teh prireditev ne grt do* voliti. Vendar je prvi maj aplol šen praznik delavstva, uvedel pa se je prav za prav zaradi stroko-vne borbe, lb so delavci ?s< kh sveta stavIH tahtevo po 8 >jr nem delavniku. Prvega maj* vsa« ko leto je proletariat vsega sv* ta zahtevšl predvsem uvedbo o-semurnega delavnika. Prepoved praznovanja prvega maja ieve-da ni nikogar začudila. Saj emd tega vsjenl že več let. Elsktrika ga Js ubila. — % drobnoriolskem rudniku pri Laškem js električna strujs ubila 24-letifc-ga Jsrnejs Ulčnika Ifl Tevt. rrepeljall so ga nezavestnega v bolnico v laškem, pa J* bila vsaka zdravniška pom« zaman In je dela vse podlegel. KsHIis Ijadl lam Kranj. * V Kranju so našteli 4201 oseb In si* cer }f todl tu žensk več kak* pa mofteft Genski prsssžek je 1295 žensk. Naših državijsnot Je SMS, tujih pa 8M. la Ljutomer? Ta Ima 1410 o-•sb. od teh 782 žensk In M mo-ftkfth. — A Novo mesto? To Ima s Ksndijo Hi drugimi priključenimi krsJI 4045 preblvslese, od teh 2 uvajati tedaj, ko bo v Avstriji »vladalo blagostanje; to pa peneni toliko kot v svetem nikoli. Zato so socialisti ponovno silili vlado, tfta uveljavi ta aakon in ker vlada n! hotela, »o jo hoteli prisiliti a ljudskim glasovanjem neposredna pred pariš-mentamiml volitvami. Nad poldrugi milijon podpisov so zbrali socialisti ua svt>j predlog. To ni ostalo brez vpliva In nova En-derjeva vlada Je pristala na socialistični predlog. Nastalo Je razburjenje v krogih veleinda-strijakev, ki nMesar ne bi radi prispevali. Zato so induatrijalci in veleagrerci začeli ofenzIVo proti takovvani "socialnim bremenom," ki so. baje vzrok krite ter brezposelnosti. Ta dolgotrajni ofenziva, ki Jo izvajajo potom svojega časopisja ter raznih institucij, Je omajala todl vladni sklep, ki je naenkrat Izjavila, da še gospodarstva ne ds zdraviti, ako se socialne dajatve ne prilagodijo danim razmeram, t. j. ako se as varovanje sa slučaj bolezni in neagods ne poslabša na račun starostnega zavarovanja ter poleg tega tudi omeji zavarovanje za brezposelnost.' Na ta način bi bil končno volk sit to ovti M ostala cela. pela ve i bi sferni ndšfli novo brtme, ker bi morali prihraniti na eni panogi zavarovanja za drugo panogo. Delodajalci pa bi pri tem Še kvečjemu nekoliko profltii*-H. Da bi m pa tudi eksperimenti bolj izplačili, so vladajoči krogi mnenji, di Je trebi tudi plače državnih mmeščencev "prlstričl," ki znišijo s pentljami letno 700 milijonov šilingov. Toda Idi se, da so bili vsi ti računi napravljeni brez krč-marja in da bodo oatall več ali manj samo pobožna želja in da se ne bodo raalizirili. V vseh prlzidetlh krogih je nastal silen odpor. Strokovno or-ganisacije in Delavska zbornica odklanjajo vladne načrte glede poslabšanja zavarovanja, kakor tudi vsakršno znižanje plač. Vladi aedaj ne ve ne kot ne kam in minister za socialno politiko dr. Resch je ridi togi d emisij o-niral. Sedaj prihajajo gliaovi, in eker v tem smislu, da bi tudi sociilai demokrati vstopili ▼ vlado. Ako pa bi U sodelovanji odklonili, tedaj bi vlidi demiai-jonirala In kaj se bi potem zgodilo, ae ne ve^D. P. »ovjtfffta !■)«■ pvTi"J» Nemški pitatelj Arthur Bundt pripoveduje: "Tujec, ki ss le zafesno madl v Rilliji, oprivl glede sovjetske poHdJe najbolje, fts dsls vss, karkoli dsk, čim belj odkrito In JsVno in as tam. kJeV se čuti n.tiiN-trovansgi. imeimjs vaeko-krat vsako stvar s topnim pn-rim Imsabm. Ko sem sten oral prvič v nekem hotelu V Moskvi, so ms razni obrazi prav čudno pogtsdaM, ko sem rekel Vratarju na glit: "VI, če bo kdo hotel stikati po mojih kovMgih. vas prosim, da is pobriftte, da kovčsgov m bo-do raiMJall ali pa odpfrill s šh bo pomirsjetilml kiju«. To nI potrebno, ker so vsi fcottčegi odprti. moji papirji ps Me ni mizi." ZMo* se ml je m m reč te Je vratar tajen tsup policije Ta mil ps mi Js storil kasneje mne«i Ntag. O-pas« sem Ml nsmrsf. ds 0h rad kadi. tobak v tusljl ps nI begvsksj. I>sl ssm mu torej SMTjMje ali latnvijapje + k dar nič ne pomiga; najbolje je, če človek ve, a kom ima odpraviti In potem uravna avoje d rta nje. Vedeti, a kom tmai opraviti kot tujcu pa v Rusiji tii talko . . . V Sibiriji sem Imel tolmača, ki mi ga niso dali uradno* ampak ml ga je priporočila neka privatna oseba. Nekega dne vstopi ti mož k meni v sobe la tične rehtačitl: Ti prekleti ljudje — le pojglejte, vsa U opnvi je bili nekdij moji, pa eo mi jo aaplenlli, ker nisem mogel plači ti davki ban da!" Ker eo to Mle prve besede, ki sem jih slišal tft njegovih ust, sem takoj uganil, da Je mož zaupnik tajne policije, ki I mi m-log, da tujca Itzlva. Vsi ljudje, ki eo govorili o akorajšnjem padcu eovjetov, so blH sami letiva« ... Enkrat so mi dali sa tolmači neko tonsko. Ta Je vedno govo» rili, di ne pripidi nobeni stranki. "Zakaj pa ae pristopite k stranki (h komunistični), o kateri vetu toliko lepega povedati r —> aem Jo vprašal. "Te- MI n« MASAM a^AMišI Nataša aajaevi fi nu morem wriii| wr wni hi plemenitaške rodbine 1M — Je rekla. Nekega dne pa ml je kar sama povedala* da poroča vaak teden policiji, kar Je med tednom zvedela od tujeev. Takih oeeb kakor je bila U Ženaka, Je v Rusiji na milijone. Tudi v Meakvi Je tako. Tujec, ki mbrede v "Grami-hotel" in tam gleda plea» vidi osi ducat lepo oblečenih žensk. Tem šen-ekam pravijo "brigada*. Te so samo usluAbanks policije. Policija pa nima mnogo od njih, ker jih vaak Še poini. Plešejo izvrstno, rado tudi dobro večerjajo in tujca znajo itborno zabavati, aamo previden Je treba biti š njimi v pogovoru In vae je dobro. To to aamo maaks, v reanicl Je pa vte v slufbl policije. Uzdi MttTI mmaHBt jajtpg^fi Ctkašfci "jubilejni teden- Chicago.—Ta tede^ so v Ohi-cagu veltkl kamevaJl. Vse glav- ne ulice so v zsstavah, ob večerih so hrupne in Živobarvne parade v glavnem In stranskih delih mesta, dnevni prOgMth! raz-gMajo športne In druge konte-ste t nagradami v zlatu, glsds-Itšča Imajo tudi svoje posebne sporede, Javnih in privatnih sestankov promlnentnih ljudi kar mrgoli v velikih hoteMtih dvoranah (h drugih centrih, časopisi se hofejo raztrgati s kričečimi naslovi In slikam! vseh teh "fctuntov" In sploh Je vte mesto "na iglah." Nihče ne ve natanko povedati, tekaj ae vte to godi, čemo to jubillranje. Reče-no Js, da Js letos stoletnfee začetka člkaškega mesta; drugI menijo, da Je to prestava nove In srečne dobo, ki Jo prinaša novi župan Cermak; spet drugi mislijo, da Je to sprejem vračajoče ss prospsritete. Toliko ve« mo, ds js domafa trgovska tbor-nlca organizirala ta "Jubilejni teden" — in vae skupaj Je velika blznlška reklama. 4 RAZNE ZANIMIVOSTI Obtožbe prsti sovjeUfcfcn urad. Moskva. Devet aradnikov svtomobltske tovarno v Nižjem Novgorodu Je obtoženih kriminalne zanemsrjenoetl, ker to zavrgli priporočHs ameriških Inženirjev in strokovnjakov. To vest Je objevil tednik "Laber", ki Je san v angleškem JetMm le Izhaja v Meakvi. Te Js 0rv| slučaj, ds so bili blrokratlčnl uradniki Obtoženi radi osapešUvsnJe priporočil inozemskih »trokovnja kov. Opk bo zmanjkalo »vaneaeka vttda to posUviH opice v svojih kolonijah pod posebno varstvo in taščito. Povod ta to Jo dtio dejstvo, di ae povpraševanje po opicah zelo Širi. Povprašujejo pa po hjlh kitala učenjaki, in sicer zdravniki. ■ VoronoV neprestano išče šim-ptnse » precepi Janje žlez, ki mu rabijo za pomlajevalne operacij« na ljudeh. Paateurjev institut al komaj priskrbi toliko opic, kolikor Jih potrabuje ta medlcinake poskuse. Pariška Medicina ki" "al kademija Je nedavno nattovlta na vlado nujen apel, naj vendar od ločilni člnltelji pazijo ha to, da bo na rttpalsgo dovolj opic. Kolonialni mMHster Je namreč proti to ustanovo, naj stori vse, da dobi uspešna srsdstva v boju preti rumeni mrsttel. U ledekv vanje eeruma proti tej bol sen I ki aahteva ogromno število Žrtev v Afriki, pa so potrebne zopet opice, na katerih bodo delali po-tkuse, šivali pa vodim In primanjkuje. * , ■■■ki Pfiiladslpkla, Pa. — Modem s tfoetova barka, ki se Je vračale Iz Afrike t Šfvallml la ptMi, na-men Jen trni t »islogtdne parite, Je postala pravcato bojlšle, ko js sto opte |n 7S šimpanzev nšlo It svojih kletk na tovornem parni* ku "Cathlamet." Moštvo Js Imelo veNIm dsls t lovbm as živali da jih spravi h asa) v kletke Boj Js bil V teku po vetrn krava la prodno Js bil boJeMieJšI šlmpan/i filmall Je odrsdil, da as ima posneti ta propagandni film Mohamedov grob v Moki, ki Jt bil dozlej nedoetopsn za vss nevernlks, Plim naj bi propagiral veftjl oblak Moka, ki se Je v zadnjem času zelo skrčil, Propa gandni film bo prikazovil novt poti v Mek<> in mčln, kako tt pride v Mohamedovo mesto t iv-tomobllom In aVtobneom bret veltklh motenj in altnoatl. TraV bo prikazoval tudi prtoore Iz živ-IJenJa Beduiacev, zborovanja šejkov In domače življenje teh romantičnih vladarjev, IS bo pr* vič, da bo filmsko platno kitilo resnično, ne pa fintistlčno spi čeno podobo it življenja v muslimanski t veti dsieM. 0 nsčlnu, ktko ljudje iHsčuJm Jo vtnk svojega zdravnika, niše draJet^ LOobel v "Prager Tav blattu" tako-le: "Clovek bl mislil, da to vprašanje »I nobeno "vprašanje* ve«, odkar eo Fenlčanl Iznašli denar. JBalfcog pa Je le malo ljudi, ki bi tako atvarno mislil! kakor ti« stl človek* JH mu Je ajegov otrok pogoltnil novec: Ko Je profesor Langeafeečk novec t veliko spretnostjo Izvlekel iz grla In ko gn Je hotel pokazati ošetu, Je ta velikodušno rekel: "Kar obdržite ti tisti groš ta svoj tmdr B takšno samoumevnostjo ne gleda vsak na take ttvari. Mnogo ljudi Js namreč, ki eaml nt vtdo,1 na kakšen način trt zdravnika plačali. Eni zahtevajo t velikim ponosom "fakturo," drugi topit stisnejo tdravniku njegov hono-rtr na tkrfvaj v roke, kakor da Imajo bolniki glede rašunov o-praviti samo t* temi poslovslnica-ml. TI zavodi so ae Jako dobro obnesli. PtošeiUI pisatelji Med najbolj pl odo vite pisatelje dantmje dobe ipnOi snini pisec še bolj znanih kriminalnih romanov hXlgar Wailace. On aam trdi, da napiše vsakih 10 dni aov roman, torej približno 80 roma-nov na loto, vsak roman pa ima po 90 strani, Plodovita pisatelje pa poana tudi prejšnja doma. Tak "piodo-viteš" Je bil na pr. Aleksander Dumaa atarejšl, ki Je piaatslje-vanje kar induatrialialrall. 8e-snam njegovih spisov obsega nad 400 del. Pieateljcvei pa Je A. Dumas starejši komaj 10 Ist, na-to pa al Jt kupil fabrlko sa porcelan. Napisal pa Jt samo l. 188A tfkoli 00 romanov In sicer jftrav debelih knjig. Dosti njegovih del poznamo danes le v skrajšani Izdaji j tako to n. pr. 'Trijt mušketirji" Izšli prvotno v «4 debelih i voskih, "Grof Monte Chri-sto" pa v tO gvteklh. Ko Je Dumas kandidiral ga poslanca, ee Je hvalil pirad voHto!, da je dal t tvojim delom zaaluška trem papirnicam, 60 stavcem In Ma gledališkim Igralcem. Svojih romanov pa al pAaai sam, ampak vsak njtgnv roman Ja hnMovalo naj manj po 8 oseb. On Je napravil aamo oanutek, vae druge eo pa izvršili njegovi pomočniki. Du-mtsova ftbrlki sa fsmaas Je nesla milijona. Prav Uko plodovit Je bil tudi angleški romanopisec We!tor Scott. On Je deltU na dan le po 4 ure, od sne do potih zjutraj, toda v teh štirfl urah Jo etressl Iz i oktvk kar do 40 strani, tvojemu taložniku Jt dal na leto po IS vvtikov. Takrat pa Je moral Imeti romin vsaj po 1000 strani. tkanje ItllovMi lielt V mestu Otfenbaeh ob Mtnl (Msln) so odprli leta 1917 poseben "muaej ta usnje". V tem muzeju Imajo obrano vss, karkoli js v zvezi g usnjem. NaJbeHJ zanimive pa so stvari, ki eo narajetts It človeške kole. Človeško kolo niso ravno posebno redko strojill. V srednjem a to ženske nosile pasove it f loveštk kola, "da so k*Js rodl-ls," ponekod nosijo tako pasove iz stara dobs št danat kot uspeš no srsdstvo proti golši. Stari narodi, n. pr. Seiti In Aiami, so nosili vojsiks plašče, ki eo bUi ttro-Jeni Iz ko« njihovih v boju padUh nasprotnikov, tudi pripovedovanje, da Imajo na Angleškem v več krajih t človeško kožo prevlečena cerkvena vrata, nI igolj pripovedovanja; tako n. pr, to vrtU katedrale v Rnchestsrju pravfcčena a strajeno kožo dan bi btla nagrada ti tdravnlkovo iWh voJnni uj^nlkbv, v Wor-delo neka tramoti. Pri vsem tem chaiUrJu tn v Radttoeku pa to pi vil prav ddbro vedo, di mori živeti tudi tdrivn*, še mj rašu-Je življenje tvojim bolnikom. Te-gt spoznanja in te resnies sicer ljudjs navadno ns Izražajo tako jasno kot Uopd Geerge, ki Je rekel nekoč v pai^ameatu, da nI nlhše bolj nevaren a druAbo kakor zdravnik brat ikflarja, ču-tljo la ratumejo pa to resnico le vel. Cdravnlkl to pa it takšni, da Jim kar ns gre v glavo, tekaj bi bii<* potrebne te l^pnievnnje njihovih nagrad nske posebne oblike in posebni naftni. Znameniti dunajski kirurg Oussenbaner Jt Ml enkrat poklican na dvor, d* operira nešmva nadvojvodo. Na--Mfijega dne Je prišel k njemu visok dvorski uradnik, ki ga jt zvito vpraial. kaj mu Js aa nagrade ljube«*: ali veliki kflŠ hrao< -Jo«4ffovegs rada ali H tO*000 goMiaarjsv. Gusssrtbsr-ger ps mu Je čisto mirno -voril: "Jaz ns debkn as velike* gs krhts M tudi ns 10,000 goldl* narjev, ampak jat dobim 20,000 goldinarjev T In pri tem je o*" t zdravniškimi računi bllt Hlm več ali manj muPhe In k^l/lve, ao ustanovili v rasnih večjih mestih jmm«It» urade, ki po nalogu zdravnikov urejijo ki po na ,i f (k/ t ,. račun., Uko <1* dels? strojill kožo pobitih morskih psrjev. Tudi ndu vrati svetov-nosnane wsttm!nsterake opatije so prevlečena t človeško koto ' Zs čs«s francoske revolucije to v Meudonu ttrojlll kole onih, ki jim Je giljotina odtekala glavo. Po veliki moriji leta 17M pa to eslo sn isvod novo ustavs dali veaati v človeško usnjs. Neki grof Krimeh ei je dal delati umijete hlače U koše divjih lovcev, znani VodlUU čeških Hu sltov (Klika pa Je določil, naj na reda Iz njsgeve kois lx>bsn. "da ttbodo vojaki fte po njsgovi smrti tako hrabro bojevali kakor da slišijo njegov glas, če bo tisti boben ti|H I." Iz koš Mongolov to pa delali bobne še v najnovejši dobi. ^ , ' V Hotelu ssdl mlsds vdova a tvojim 4 letnim sinčkom. V bližini eedl gospod ' Otrok ae približa gospodu! 'Utrle, kako ps ts ti ptšfcšT" •Trene Komar." "AH si šs oženjen?" "A* ne." "Ali ostsnsš šs dolgo V hote- lur "ie dvs tedaa." Otrok gre aopet k materi: I ali M rada šs kaj Vt- V BLAGI SPOMIN OBLETNIC* MOTI n "Jejte malo in pijte tmerno,! sicer ns boste dečeksH storostl. "Pra* gospod doktor, Jat ostanem raje vedno) HSLSNE eiLLIOH Usirto k ss "MslaffsAl šss" II. m*+ ims t Cl f SORKa Četrtek "Meni se tdi to, praporščak, kakor vodna kanonada!" jo dejal napoalod. "Čakamo na napad kakor na odrešenje ... Tu pa je Ae hujše ... Tu tega odrešenja ni . e Nenadoma Je Pod omagaL Tudi on ni pravzaprav bolan, toda mrtveoev ne mora nič več noaiti. Sej g» razumem! A rt lat na zmore Uga sam. SeydliU se ne gane od Poaaka. In tako je aadaj v naši baraki kakor v vseh drugih: Mrliče v ne noaimo nič več ven. To bo imelo poelediee samo za naša duševno razpoloženje. Toliko mod ima artiat še, da Jih zvleče na hodnik, In Um zmrznejo v nekaj urah. Včasih zleze kak umirajoči na zgornje prične. Toda «a kmalu, ko umre, Isda mrtvaški smrad In potegnemo ga doli. -h Videl sem ujetnike sedati na mrličih, slo-neti na umirajočih. Velik dal tifusnih mrli-čev Je napolnagih, mnogi Imajo na sebi samo cunje okoli stopal. Samo mrliči, ki so umrli na griži, lete oblečeni. Njihova oblake na more nihče rabiti, kar Je prepojena • krvavim blatom. Ponoči zlesemo pod grmada odvzetih uniform, da se pograjemo. Zadelamo se a njimi okoli in okoli, da se zavarujemo pred podganami. Sedaj, *0'Je v baraki toliko mrtvih, puste nas šive pri miru.' • Sedaj Jih umre vsak dan dvestopetde- UPRAVITt IEU *rudB» in no*! ■ t* -l Diiit« M t dok rtenju s SevoroTo £ tt ^ Vas hitro oj Zanaaljivo ie 60 l.t V BRZACSLUŽBA v EVROPO pfafce Hiabvn u mU motornih paraikih "HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALUN NEWyORK Redna odplutja tudi na naiih znanih kabintklh parnikih ST. LOUIB, MILAVAUKEE in OLEVELAND Od popoldneva lafti tudi ša mali Blank. Takoj Je dobil silno vročino In kriči od laja. Pod, ki Je še najbolj pri moči, gre večkrat ven po sneg. Je sicer nekoliko rmenkaat od blata, ki leti vsepovsod, pa Je vendar boljši kakor ledena sveče s stropja, v katerih Je milijon bakterij Jetlčnih In grišavih ... Poaaka in Banka smo polotili skopaj, da Jim lahko laše streiemo. Poeek Je čudno miren, Blank izredno raaburjen. "Sedaj mi daš lahko kak plašč r Je dejal artiatu. "Sedaj J« vseeno! Daj mi dva, tri, kolikor moreš . . • Dovolj sem zmrzoval . . "Praporščak," Je dejal ob priliki, "ali ni temelj vseh cerkva evangelij? Kako pa Je zapisano v evangeliju7 Ljubit* avoje sovrstnike ... Tega si ne morem raslotltl ... Mogoče eksistira poleg nemftaga tega še ruski ?" Polotil aem mu a snegom napolnjeno cunjo na vroče čelo. V Zvečer Je govoril zmešano. "Dama dobi še p6ind kave, Prane!" Je dejal vnete. "Gvatemala, ekstrasortol Bevoda, milootljlva , . f DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA i JUGOSLAVIJO Za navodila vprašaju lokalnega agenta ali s I tsirike la...............Ml S tednika la. ••«.«. Tipihlli »podaji kap ta. piilailts patrabao vatla Iran rt* al II Pejaanilet—Vselej kakor kttro kateri tak Banov pranaha biti flaa 1 aH še se praaaU pral ad drattne la bo sahteval sam svoj list udnik, moral tisti tian is dotična druiino. Id Je tako »kupno narofena na dw Proavato, to takoj asansaltl apravništva lista, in obanam dopisati 4s vsoto Hatn Proavata. Ako toga no štora, todaj nora vpravalitro ■ Noč Ja. Snel sem petrolejko In Jo postavil poleg eebe na prično. Nekateri, ki aa boje teme, ao me kleli saraditega, pa so prealabot- nl, da bi me ovirali pri tem. Na mojih kolenih leti moj dnevnik. V moji roki, ki Je ovtta a cunjo, tiči tintnl svinčnik. Mislim na dom. Nimam več upanja« da ga bom še kdaj videl, mogoče ga bo doesgel moj notes ... Mnogo dnevnikov bo o vojni ... Ne daj bog, da bi bil ta kateri bolj atrašen kot Je tat Moja knjiga zadoatnje ta tiaočletje . .. Vedno sem se trudil biti hladan In stvaren. Ničeear drugega ne napiaatl kakor to, kar vidim. Ako ne bi popolnoma zaprl avojo notranjost, da bi tudi fc*J is mene vlit v te vrstice ... Net Nihče ne bi tega bral, nihče ne bi razumeli 8aj ne bi bilo drugega, kakor en sam blazen, nerazločen krik ... S kakšnimi črkami naj pravzaprav vse to napišem? Nimam upanja, da bi še kdaj prišel od tod. Zato pišem U odstavek. In pišem: J' acusse — obtotujemt Ne obtotujem zaee, ne obtotujem niti ne za mojih štirinajsttieoč Za|mr)aa|8 TUkm rabila i* Tt—llui In abod«, vfdtnict, čtanikt, knjig«, kol«Ur-