ospodarske, obrtniške in narodne. îzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr., za četrt 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v torek 24. decembra 1867. Gospodarske stvari. Občinam (soseskam) na znanje zavoljo stane do se vidi 9 Da pa šota rada in s plamenom gori, morajo peči, enako ognjiščem, duške z rošem imeti; škov prizadeva. da gold šota ne potřebuje tega delà. Iz tega kurjava sè šoto skor napol eJ živinske soli. kr. primorska finančna direkcij ► y ». \/ a v v V JL y v JU C/l XV. 1 to pa silo malo stro v Trstu dopisom od 27. novembra kranj skemu odb ki se e z Sè prstjo ali peskom zmešana šota je manje vred- st l2A2à deželnemu DOst^ ker je težja, nerodno gori in obilo žlindre pušča. zarad živinske soli Take slabe lastnosti ima nižja blatasta šota, toraj ni za septembra dgovorila do nje obrnil, med družim sledeče kurj Dobre šote za kurj Ker se sila sila veliko gospodarj ske živinske soli obrača le-sem in bi fi rada s potrebno živinsko soljó vstregl takim s< ktere po sp o s k voljo ister sežnja dobi do se iz vsacega štirjaškeg centov, ktere cent se lahko prodá y tedaj direkcija bode se po 15 do 20 soldov, toraj iz sežnja za 60 do 120 sold po odštetih stroških za rezanje y kam, ktere želijo živinske soli kupiti in tifi ka tih od c. kr kantonsk , sušenje m vožnjo centa 10 soldov, ostane vendar še čistega dohodka enega štirjaškega sežnja prostora 20 do 60 soldov od Po jen ih, spričajo števil V živine v ki, temu številu živine primerna mera soli posebno odločila, da jo more soseska vsaki mesec ali teden m pred m druzimi kupci dobivati cemu posameznemu gospodarju posebej pa ta polaj dovoliti Sicer pa se pričakuje, da v Vsa ne more krat- tem se skaže vrednost enega orala (joha) še nežganega mahú v sami šoti najmanj 320 gold. Zdaj pa pomislite in prevdarite vsi posestniki mahú : ali vam kaže Šoto za k u r j a v o rezati, ali pa mah ga ti in na požgani svet s ej at Pridelek v božjih rokah y rad kem pridejo od c. k. ministerstva novi ukazi, po kterih in seme 1UVJU VVl V. XV • IliilliUtVlUVT M) AiV TA UlXWtJl^ i se bode dobivanje živinske soli kmetovalcem polajšalo potem zavrženo. Drug podlet je to sè m delo o to. u Kdor jo reže, gré do blata, pripravnega za kmetijsko ________V 1»1 1, 1 • w . Deželni odbor kranjski je v poslednji svoj seji porabo; to je že koj drugo leto gospodarju mogoče, in sklenil, da se dá to tudi na znanje. po Ňovicah" vsem soseskam svest S1 more biti, da mu bode to obilo obresti dajalo Ugovoru, da posestnikom malih prostorov na mahu mogoče suhe šote v denar spraviti, ker nimajo vozne Crtice kurjavi sè šoto. protujem s tem, da taki gospodarj narezano in posušeno šoto lahko na mestu prodajo, ker je veliko Davno je že zano, da je suha šota (Torf) tako dobra za kurjavo kakor drva in premog začetku te- ta ci h šoto obi y ki jo skupuj in sami proč vozijo Delo na nJ se jim bode dobro splačalo, ker vsak kočega stoletja so v Ljubljani napravili fabriko za izdelovanje bele lončene posode (majolike) s tem namenom, da se v tej fabriki kuri sè šoto. To še pričuje „farŠki graben u na Volarji y kjer so šoto rezali. Od 1840. leta enkrat obrnj priden delavec lahko zreže na dan 8 štirjaških sežnj toraj nareže čez 32 centov šote, in ena pridna delavka lahko proti, toraj tudi v enem dnevu raznese. Še šota se kmalu do dobrega posuši in naprej se rabi za kurjavo peči in ognjisc y za cegel žgati pa tudi za kurjavo po vseh fabrikah v Ljubljani in okoli Ljubljane. Vse to kaže, da je vrednost šote za kurjavo že davno in dobro spoznana lahko prodá na mestu cent po 10 soldov za šoto iz štirj. sežnja 40 do 60 soldov. y tako pa dobiš e pa koplješ, požigaš in obsej svoj mah, kdo javo vsaka Šota ni enako pripravna in tečna za kur-Zato treba to reč nekoliko razjasniti. Na mahu (morosti) je po vrhu šota, v kteri ko- pravijo, ti je porok, da boš kaj přidělal ali pa celó na štirj. sežnja 40 do 60 soldov skupil? To pa iznese pri celem oralu 640 in še več goldinarjev To renike rastlin še niso sprstenele ; navadno da pa č kaj je bolje, brez ozira na to, da Je yy žimasta". Ona sega do tudi Pod njo je šota večidel že zgolj blato. čevlje globoko. bližnj poziganj kraj jasno kaže, še navadno sosedom škodo delà i z nevšecnim smradom nadleg ; m vse Dr. Orel Vrhnja šota, do dobrega suha y kteri ni pnmesano nič zemlje in nič peska, je dobra, zdatna za kurjavo. Ona gori rada s plamenom (zubljem), zdrži dolgo v žrjavci, in dá zgolj lahák pepel. 20 centov take suhe t Gospodinjam kaj. * K V • Pa kako? (k o f è) sep k d Turšico praži (roštaj) prav po šote záleže toliko kolikor 1 seženj (klaftra) bukovih 22 časi pri prav pohlevnem ognji, ker hitra in silna vro-palcev dolgih drv. Primerjaje ceno, vidimo, da 20 cen- tov šote stane gld. seženj bukovih drv pa jej vzame dober okus. Polovica take pražene ko do ruže in pol kave naredi ti tako dobro pijaco ? da 6 gold. Drva pa je še treba cepiti in žagati, in to spet je veliko bolja od same kave, ako ta ni dobra _ 426 -- Za poduk. * Kako Kitajci (Kinezi) pokori j o nemarne poljedelce in pa poljske tatove. V kazenskem zakonu kitajskem „Code pénal de la Chine, traduit par Fel. Renouard" se bere to-le, tedaj ni izmišljena stvar: Vsak, kdor žita, sadja, sočivja ali sicer kakega še na polji stoječega sadu vkrade, dobi 50 palic z bambu-zovo palico po zadnjici; vrh tega mora povrniti škodo po tatvini. — Kdor kaj tacega vkrade v zaprtem hramu, jih dobi 100 in mora še za 3 leta iz dežele. — Župani ali druge gosposkine osébe, ktere so za to postavljene, da včasih ogledajo ceste, polje in mostove, pa zanema- rijo ta ogled, dobé 30 palic po zadnjici. — Ako se v deželi najde kako zemljišče, ktero se ne obdeljuje kakor bi se imelo, dobi lastnik zemljiščin 20 palic, ako zanemar-jeno zemljišče znaša 10. del vsega njegovega posestva, in tako zmiraj več do 80 palic za vsaki deseti del. Gosposko, pod ktero je tak nemarnež, tudi tepó, pa enmalo manj. Davki pa se pobirajo od tacih zemljišč v taki primeri, kakor bi se pobirali, ako bi zemljišče obděláno bilo. — Gospodarji, kaj pravite k tej pokori? Slovatvene stvari. Nacrt za izdajo naucnega slovnika. *) Spisal dr. E. Costa. Po sedanjem stanu znanosti in človeške omike sploh mora vsak izobražen člověk znati glavna delà zgodovine in naravoslovja, književnosti in zemljepisja, modroslovja in jezikoznanstva, politike in pravoslovja. Prostému Slovencu pa ni mogoče seznaniti se s temi potrebnimi vednostmi. Ako bi tudi imeli pripravnih knjig, vendar mu čas ne pripusti, vse čitati, in zraven tega je le redko kdo v stanu, celo knjižnico napraviti si. Preobširno bi bilo vseh vej znan-stva po izvirnih knjigah iskati, in večina učenih takih knjig bi ostala nerazumljiva prostému člověku. Slovenski narod toraj potřebuje knjige, ktera v kratkem, pa jederno popisuje vse človeške znanosti, ka-korsne imajo tudi vsi omikani narodi. Že stari Grki in Rimljani so take knjige imeli in jih imenovali „enciklopedije", to je, krog vseh vednosti. Te enciklopedije so bile sestavljene sistematično, in sicer tako, da je vsaka znanost imela svoj poseben oddelek. Tako je na pr. grška obsegala naslednja poglavja : slovnico, nauk o godbi, zemljemerje, zvezdoslovje in nauk o te-lovadbi. Tako vredjene knjige pa niso Človeškim potřebám zadostovale, ko se je jako razširilo polje znanosti in omike. Zarad tega so se začele v XVII. stoletji izda-jati enciklopedije v abecednem redu, in te so izpod-rinile one v najnovejših časih , posebno po izgledu velike francozke enciklopedije, ki je izhajala v Parizu od 1751. do 1772. leta v 28 knjigah. Res je, da le knjiga v abecednem redu zadostuje našim potřebám. Le v taki knjigi nam je mogoce v vsakem trenutku brez velikega truda podučiti se o stvari, o kteri bi radi kaj izvedeli. Le v taki knjigi more se popisati vsak oddelek znanosti na kratko in vendar tako, da je sam za-se razumljiv in primeren navadni omiki izobraženega člověka. Temu nasproti kak oddelek sistematično vredjene knjige ni razumljiv, ako se ne prečitajo vsi prejšnji oddelki. Vrh tega za- *) Ta načrt je bil z občno pohvalo bran v odborovi seji Matice slovenske, in ker je predlog velike važnosti, bilo je sklenjeno , da se od konca do kraja natisne v „Novicah" — Matičinim družabnikom v prevdarek. Vred. hteva najvažnejši del enciklopedije — življe nj episje slavnih oseb — neobhodno abecednega reda, ker se drugače sprevidno vrediti ne dá. Edini ugovor abecednemu vredovanju , namreč ta, da se ves zapopadek preveč trga in da ni mogoče, iz njih o celoti kakega predmeta popolnoma podučiti se, nikakor ni veljaven; kajti v dobro vredovani taki knjigi se morajo posamezni članki ne samo vjemati, temveč tudi drug na druzega ozirati se in sklicavati. Ako se hočeš, na pr. podučiti v modroslovji, najdeš pod to besedo kratek poduk, kaj daje modroslovje , kteri so posamezni njegovi deli (logika, nrava, leposlovje itd.), in kteri so bili najimenitnejši modroslovci starih in novih časov. Beri tedaj, kaj govori enciklopedija pod temi besedami o raznih delih in pisateljih — in imaš kratek obseg vsega modroslovja. Prav tako dobiš sliko razvitka vsega slovstva, ako pod to besedo imenovana delà (na pr. iz starega časa rimsko in grško slovstvo, iz novih časov česko ali rusko itd.) prečitaš. Do sedaj znane abecedne enciklopedije lahko raz-delimo na tri vrste. Prva vrsta razlaga le najvažnejše besede in še to tako na kratko, da šteje po dve k većemu po štiri knjige. Druga vrsta — bolj namenjena učenemu svetu — obdeluje pa vse tako obširno in na tanko, daje skoraj vsak članek posebna knjiga. V to vrsto spadaj o na pr. velika francozka enciklopedija, ktero sta v Parizu od 1781. do 1832. 1. izdala Panckoucke in Agasse v 201 knjigi, in nemška po profesorjih Erš in Gruber 1818. leta pričeta in še danes nedovršena, do sedaj v 140 knjigah. Tretja vrsta se drži zlate srede, in popisuje iz vseh znanstev vse oddelke, kakor so za splošno omiko vsakemu izobraženemu člověku potrebni. Te vrste je česka enciklopedija, ktero je pod imenom „Slo v nik naučný" 1859. leta pričel izdajati vsemu svetu znani slavni F. L. Rieger in jo dovršil do besede „Rusko". Ta naj bode nam v izgled in po-snemo, toda v krajšem obsegu o tistih predmetih, ki so posebno v zadnjih zvezkih českega „slovnika" jako obširno obdelovani, in skoraj že samostojna čeravno izvrstna delà. Gotovo si naša Matica z izdanjem slovenskega „naučnega slovnika" pridobi največo zaslugo za naše slovstvo in za izobraževanje slovenskega naroda. Zato smo te misli, naj sklene slavni odbor, da Matica izdá tak slovnik. In čeravno po pravilih ima odbor pravico, sam to določiti, naj se vendar ta stvar zarad važnosti svoje in zarad mnogih stroškov stavi na dnevni red prihodnjemu občnema zboru. Ta slovnik, da bo zadostoval našim potřebám in svojemu namenu, mora imeti 10 do 12 knjig v veliki osmerki, vsaka knjiga po 50 pol. Za vodstvo tega podvzetja naj se sestavi poseben odsek Matičinih udov bodi-si odbornikov ali neodbor-nikov, ki zato, da se lahko shajajo v sejah — imajo stanovitno bivališče v Ljubljani, in so voljni prevzeti ta trud. Temu odseku se pridene plačan vrednik, čegar prvo delo bo, sestaviti abecedni imenik vseh stvari, o kterih ima govor biti v slovniku. V tem imeniku mora tudi povedano biti, v kolikošnem obsegu naj se izdela vsaka stvar. Vredniški odsek ima ta imenik pretresati, spreminjati in dopolnjevati, ter konečno po-trditi. Tako odobren naj se natisne in razpošlje slovenskim pisatelj em z vabilom, da se do določenega časa oglasé, ktere besede hočejo prevzeti. Ostale besede , kterih ne prevzame noben ud vredniškega odseka — ima izdelati vrednik. Odvreči kak rokopis ima \ ravico le odsek, ne pa vrednik. Predno gré rokop terega je vrednik za natis pripravil mora se predložiti odseku v konečno presoj v tiskaraico odo g* je iz tale mlj poklicala prijazna solnčna luč. Va ; m rujmo, ogrevajmo ga na svojih srcih! Postavljajmo je zove zoper razdirajočo povodenj, ktera sili v naše no- brenj Virov , iz kterih bodo zajemali pisatelji gradi v grade 5 kajt 7 za mije, dade j^rw T v/ VA A4 I y UVVAU Ulil V liU ako bi nemarni bili in ne bi varovali svoje nam ta slovnik, ni treba in skoro tudi ni mogoče na tanko od praga do praga berači in ptuj se palica v roke, da bi romali ž na naštevati. Razun nemških slovnikov te vrste bo po- Taceg dne za sebno gori imenovani česki „Slovnik", potem za bio Boga lastnei mlj njo ne more, ne sme učakati vrli grafični del Kukuljevičev goslavenskih" in Wurzbach 77 Slovnik umjetnikah krepostni nas narod. Cvetje na našem polji slovstvo, jezovi zoper povodenj so naši časopisi > 77 Biografisches Lexi- pirajmo tedaj vsak po svojej moči materijaln con a e nase Pod- in du- pisatelje dobro podpiral. Pravilo pa ima biti to, ševno naše slovstvo in naše časopise, ki se" brez strahu ~ stopi , neu- dá se vsakemu sestavku pridenejo najvažnej delà vsega slovstva, zlasti pa vse, «.«x «v, v slovenskem ali jugoslovanskem jeziku bodi kar boré za svete pravice našega naroda. Pogum je pisalo o njem „Primorec" z novim letom na novo trnjevo pot u bodi -si V knji- strašeno . nošteno in z vfičo marliîvnstin _ ripo-n strašeno, pošteno in z večo marljivostjo, nego dozdaj gah, bodi-si v časnikih. Tudi ima vsak pisatelj imeno- se bode potezal za resnico in pravico, za Avstrij vati vire, kteri so bili podlaga njegovemu sestavku ? ktero Predno naredimo konečni predlog, treba je v oči pogledati troškom v dvalizmu žuga zaliti ljuta povodenj, za verni in blag slovanski narod, ki se zdaj darovih na zid pritiska Vredniku za splošna vredovanska delà, popravo sestav- zadnja izkušnja, utegne kov in tiska, in dotična dopisovanja na leto 200 gold ravno tako tudi vredniku za pisatelj em njegove sestavke) za pólo po 25 gold., toraj za 25 pôl, to je polovico ene knjige tiskarju za tisk in papir v 3000 iztisih pólo po 50 gold. . . . ....... tisk zavitka, papir in vezanje . . » « » toraj bi polovica vsake knjige leto gelij tolikih zaslugah, tolikih to je 7 pritiska da predno preteče dan, opeša pritiskalčeva moč. Kakor na sv. evan-tako verujemo na slavo slovanskega naroda. Božj 625 pomoč! Slovenci! v tej veri in v tem imenu podpirajte 77 „Primorca", da mu k letu zrastejo zopet nove peruti 1250 125 Vredništ 77 7* * Učeno-literarni žurnal VJ O^UV'lIK^l £41 U.JL XJU1 uax „BceMÍpHf»ÍH Tpy^l iu Už* časnik „PyccKo-cjaBfliicKie oTroaocKH" pod vredništvom dr. M. O h a n - a izhajata v Petrogradu , unemu znaša naročnina na leto 15 r., temu pa ktera bi se v m letu izdala 7 stala 2200 gold jib in 7 Če tudi so stroški veliki, vendar ne strašimo se ker je delo tako važno in koristno za naš narod, ker Matica ima z velikodušnim darom Debeljakovim dona- daj r. za polovico leta pa Naročnina se pošilja : V ww «X . ^ VVV1 V AVVUI M A • Í.1M1UVU1U« O V/ ^/VOUJ« • Gospodu dr. M. Chan-u v Petersburg, Bolotnaya Nr. 5. r. 50 kr.. za četrt leta r. kter vred lastnega premoženja čez 40.000 gold., šaio skoro toliko obresti, da se ž njimi plača J _ ki ga polagamo na njegov prerani grob jlepši sporni je letošnji vipavec tako močán ali kali, da mije vse govim uradniškim tovaršem v živ gled , m nje Koncem me oči vzel. Čakajta enmalo: klin s klinom! (nastavi vinsko seca septembra t. 1. pride rajni predstojnik ob priliki flaško). No, zdaj bo pa že šio. Tako 7 ženin Stefan: ali občinskih volitev tudi v občino ostaneš pri svoji volji? (brcne na stran, ker se mu dečka o k raj svojega uradneg kakor vladni poverjenik. Pri volitvi se je sam spet pod nogami valjata) Ne zamerita, v zakonu že ni ponudil za bilježnika, da bi vodil volilni zapisnik, drugač. — Tako, Štefan: povej, ali ostaneš pri svoji dokončani volitvi začne k veselemu začudenju vseh Po Jera 7 Na glej 7 za Do volji? (mrda z nosom): kaj pa tako smrdi? glej, morebiti se je klobasa zasmodila? Božjo voljo, predno ta dva vkup spravim — gospod fajmošter bi bili že tri pare poročili. Tedaj, ženin otefan- uradna opravila po nemški obravnavala ; ker so pa naš presvitli cesar že večkrat ravnopravnost vseh jezikov jih narodov slovesno oklicali; ker vaši državni po ijočih odbornikov v lepi slovenski besedi tako-le nagovarjati, držeč v roki v pravilnem slovenskem slogu daj so se vsa sestavljeni zapisnik : „Slavni odbor ček: ali ostaneš pri volji svoji? — — — — in tako je ponavljal ves raztreseni župan še večkrat vprašanja; nazadnje je vendar poroko izsušmaril po postavi in slanci na Dunaji zmirom tirjajo, naj se enkrat z vami zaročenca v protokol zapisal. (Ves moker si briše pot s v maternem jeziku uraduje; ker so že tudi slični ukazi čela). No, to je bilo delo! raji grem drva sekat. Ne bil od sokega ministerstva dani; ker se od vseh straní bi verjel, da je cilno poročanje (hotel je reči tako pèkvato delo! cena imeli > ŽU vaji bodo tudi VttBi ĎUOCLÍJc aa, m\jiJ V Ul 11ÍEY.U V • MUtU VU j ^ JJlf V Ov JLL1 L^JULl- učencev iz naše šole navdušeno kličemo: Stokrát Bog da pride le toliko narodnih poslancev v deželni zbor, plaćaj in povrni vsem blagim dobrotnikom in dobrotnicam toliko dobroto! da boj s tehtno besedo protestovali zoper posilj volilni red in potem zbor y vjilim l uu IU J7UIUI11 ZJ UVI LI CL j JJV Ravnateljstvo mestne glavne šole kar koli hoče Magjarom na ljubo; prihodnost bo naj počenj pri sv. Jakobu. zala ali bode tudi Avst na srećo ka Vse svoje ZjaiCh y CLLL UUUU IUUI 11 v O U JL X JL U CM 01 \j\J\J* -* ? O \J Of OJV/ poročnike pri velikih vladah na Dunaji, Parizu itd. je ruska vlada poklicala v Petrograd na posvetovanje zarad prihodnje politike. Ta sklic poročnikov kakor Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Zbornica .gosposka državnega zbora, spoznavši sestavek v ruskem časniku „Invalid" sta grozno opi sicer "da postava o skupnih stroških neogerskim deže- šila ves svét Ol^i j vid* j^uotav c* u cJixu^uiu ou v/ouiu uvv^vi gumi u lam naklada 11 do 12 milijonov gold, več plačila 7 kteri se boj 7 da se ruska vlada za pri 7 Je hodnj vendar pritrdila sklepom zbornice poslancev o denar- vec deželah nih zadevah ,,ogerske poravnave", in temu /Vilu jJVi <\ v ua. v o , iju toujuj kar je Ulic* j t5 JUZ.I10 VI'tîLLitî ga. 11JLUU OiajčlAU , Uč* zarad državnega dolgá predrugacila, je pritrdila povodnji; tako tudi v Karlovcu in drugod U ^p i ^HPo so imeli za seženj na debelo snegá, pomlad res na veliko vojsko napravIj ona v V UC^Uiaa y IVjgi OU ILUUll UCM O^iiUliJ UCi UUUVylV ouv^^a. je južno vreme ga tako hitro stajalo , da so nastopile zbornica poslancev in tako se je ves državni zbor dunajski pohlevno uklonil trmi ogerski, ki se po zbor-niškem jeziku imenuje „Zwangslage". Da bi pac ta V Zwangslage" ne bila nesreča Avstrii! Zbornica poslancev je poslednje dni in prav hitro sklenila postavo zarad plačevanja stroškov za n a j d e n i š n i c e, zarad opro- banaške°7 fl. 30. — turšice 4 fl. ščenja novih aliprezidanih hiš od davka, zarad znižanja davščine pri izvožnji sladkora in žganjicv tuje obrt- Zitna cena v Ljubljani 21. decembra 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: paenice domače 6 fl. 60 sorsice 4 fl. ovsa 2 fl ječmena 3 fl. 20 prosa 3 fl. 20. 5 fl. 20. ajde 3 fl. 20 V f rzi Krompir 1 fl. 60. dežele, zarad davka manjših žganjarij ; prošnjo nikom pripomočnih družeb, med temi tudi ljubljanske (Aushilfskassa-Verein) zarad oprošČenja od davka in koleka je zbornica izročila ministerstvu, naj osnuje postavo, po kteri se taka obrtništvu dobrodelna društva Loterijne srećke: V Trstu 12. decembra 1867: 25. 4$. 16. 68 76 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 8. januarja 1868. Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.