LetoXIII I TELEFONI UBEDNI5TVA „	I	OPRAVE 2».67
S Je V. 127 | POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, torek 6. Junija 1939
NAROČNINA NA MESEC: Prejemali v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din
Cena din 1*—
Komunike o berlinskem obisku
Sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področ;u v korist miru v Evropi ter napredka obeh narodov. — Zadnja konferenca pri
Hitlerju in sSovo od Berlina
BERLIN, 6. junija. Ob koncu uradnega obiska NI. Vis. Jugoslovanskega kneza namestnika Pavla In kneginje Olge v Berlinu ie bilo izdano sinoči uradno poročilo, v katerem Izjavljata vladi Nemčije in Jugoslavije, da veže Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo tesno sodelovanje, namenjeno pomiritvi Evrope in konsolidaciji odnošajev v tem delu kontinenta. Nemčija In Jugoslavija bosta še bdi poglobili medsebojne trgovinske in kulturne stike.
KONFERENCA PRI HITLERJU.
BERLIN, 6. junija. Državni kancelar Adolf Hitler je Imel včeraj popoldne v novi kancelarskl palači ponoven daljši razgovor z jugoslovanskim knezom namestnikom Pavlom, pri katerem sta bila navzočna tudi oba zunanja ministra, dr. Clncar-Markovlč ln von Ribbentrop. Razgovor, ki je potekel v vsej prisrčnosti ln prijateljstvu, se |e nanašal na vsa vprašanja, ki zanimajo v enaki meri obe državi. Obe državi vidita v zaupljivem In prijateljskem sodelovanja bistveni ele-
ment doprinosa za pomiritev Evrope ln gospodarsko obnovitev. Obe vladi sta trdno odločeni, medsebojne politične, gospodarske in kulturne odnošaje še poglobiti. V popolnem soglasju z Italijansko vlado sta trdno prepričani, da bosta mogli s to Jasno politiko koristiti Evropi ter zagotoviti življeniske pravice ln miren razvoj svojih narodov.
SLOVO OD BERLINA.
BERLIN, 6. junija. Slovo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Clge od Berlina Je bilo včeraj prav tako veli-
častno in prisrčno, kakor Je bil sprejem pred petimi dnevi. Stotisoči Berlinčanov so tvorili ob obeh straneh cest špalir vse od gradiča Bellevue do kolodvora Lehr-ten ter vzklikali knezu ln kneginji ter Jugoslaviji. Hitler Je sam spremil svoja gosta na postajo In se prisrčno poslovil od njiju. Pri vlaku so bIH zbrani vsi Berlinu navzočni ministri, zastopniki stranke, generali itd. Vlak Je odvozil s postaje točno ob določenem času.
PRENOS SLOVESA.
BEOGRAD, 6. junija. Slovo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje 01' ge so včeraj prenašale vse Jugoslovanske oddajnlce. V Beogradu so poslušale prenos množice tudi po javnih lokalih in po ulicah, po katerih so bili v ta namen razvrščeni zvočniki.
Stanje pogajanj z Rusijo
NEUSPEH POGAJANJ BI POMENIL ZLOM VSEGA VARNOSTNEGA SISTEMA. CHAMBERLAIN JE ODGODIL POROČILO V PARLAMENTU.
LONDON, 6. junija. V »Daily Telegra-phti and Mornlng Posti« objavlja znani francoski časnikar Pertinax članek, v katerem govori zelo pesimistično o izgledih za anglegko-ruski sporazum. Francoska vlada, pravi Pertina*, se sedaj trudi, da bi našla formulo, k! bi bila sprejemljiva tako za Moskvo kakor za London. V Parizu vlada prepričanje, da se morajo pogajanja čimprej zaključiti. Ako bodo ostali zaman tudi vsi sedanji napori za obojestransko zadovoljivo formulo in ako se pogajanja celo prekinejo ali razbijejo, bi nastopila nevarnost, da se zlomi ves sistem varnosti in ne bi Anglija in Francija bili več v stanju izvršiti niti že prevzete obveznosti.
LONDON, 6. junija. Včeraj zjutraj sta se sešla Chamberlain in lord Halifax, da podrobno proučita rusko noto, ki je prispela v London kot odgovor na angleško-francoski predlog. Popoldne bi bil moral po prvotni napovedi Chamberlain podati v poslanski zbornici Izjavo o trenutnem položaju angleško-ruskih pogajanj. Ko se je spodnja zbornice sešla, je pa Chamberlain, le na kratko izjavil, da bo mogel podati zadevno izjavo šele pozneje, goto vo pa že v kratkem. Na vprašanje, ali ne bi bilo koristno, da bi se eden izmed od govornih članov vlade podal na osebne
razgovore v Moskvo, je Chamberlain dejal, da tako potovanje v tem trenutku ne bi rodilo posebnih koristi.
LONDON, 6. junija. Včeraj so v zunanjem ministrstvu ves dan študirali vsebino ruske note, nakar je prejel lord Hali-fax o tem mnenje zunanjepoltičnih referentov. Lord Hallfax se je nato proti večeru podal k Chamberlainu in sta na skup nem sestanku ugotovila, da se obe stališči že skladata v glavnih točkih: 1. v takojšnji medsebojni pomoči v primeru napada; 2. v takojšnji pomoči drugim državam, ako bi bile pripravljene zoperstaviti se napadu z oboroženo silo; 3. v pripravljenosti, da se čimprej sestanejo vsi trije generalni štabi na skupno posvetovanje. Le ena točka je še, ki ostaja nerazčiščena, namreč število držav, ki jim bo treba priti na pomoč.
PARIZ, 6. junija. Včeraj popoldne se je sfešel v vojnem ministrstvu k seji francoski kabinet. Se ja je bila posvečena v glav nem rusko-angleško-francoskim pogajanjem s posebnim ozirom na mnenje, ki so ga podali odgovorni ministri potem, ko so preštudirali ruski odgovor. Istočasno je predložil Daladier kot vojni minister več novih odredb, ki so vse posvečene obrambi države.
nasilne teritorialne spremembe v Evropi. Vprašanje je le, če bo Rusija s tako splošno formulacijo zadovoljna. Pariški listi pa opozarjajo, da se v isti meri, kakor se pogajanja vlečejo, množijo znaki, ki povzročajo vznemirjenost zaradi Gdanska. Tudi Goebbels je v svojem včerajšnjem govoru poudaril, da bo to vprašanje rešeno že prav v kratkem v smislu nemških zahtev.
Vprašanje baltskih garancij
INFORMACIJE DANAŠNJEGA PARIŠKEGA TISKA O DIFERENCAH MED ANGLEŠKIM IN RUSKIM STALIŠČEM. — GDANSK ZOPET V OSPREDJU.
Dalacfer: nevarnost obstaja
PARIZ, 6. junija. V svojem nedeljskem govoru je dejal ministrski predsednik in vojni minister Daladier med drugim sle deče: »Zapeljani po strankarskih strasteh so nekateri očitali moji vladi, da zlorablja zunanjo nevarnost, da s tem opraviči ukrepe v notranjosti. Ali pa je zunanja nevarnost izmišljena? Ali ne pomenijo nevarnosti trije milijoni mobiliziranih vojakov onstran naših meja, ki so že dolgo nastanjeni v taboriščih in pripravljeni na vsak trenutek? Zaradi tega ne more nihče trditi, da nevarnosti ni. Nevarnost obstaja in z njo je treba računati.«
Nemško Eetafsko oporišče v Boliviji
NEWYORK, 6. junija. »New York Times« poročajo iz Buenos Airesa, da je dobila nemška vlada od Bolivije izključno pravico, da zgradi na reki Mamore, pritoku Amazone, letalsko bazo, ki bo na razpolago Izključno nemškemu letalstvu. Nemška vlada se je zato obvezala oskrbeti Bolivijo z orožjem in municljo. (Diktator Bolivije je sedaj Nemec Busch. Op. ur.)
PARIZ, 6. junija. Današnji listi obravnavajo še nadalje angleško-ruska pogajanja z zaupanjem v končni uspeh, čeprav zdaj ne prikrivajo, da je vprav vprašanje garancij baltskim državam najtežji problem, ki ni le formalnega značaja, ampak kar se Angležev tiče, posega celo globoko v samo bistvo stvari. Kajti Anglija bi se morala odpovedati enemu vodilnih načel svoje politike, to je: da se nobeni državi ne sme vsiliti ničesar, česar sama ne želi. Temu nasproti pa vztraja Rusija neizprosno na zahtevi, da se morajo dati baltskim državam garancije brez ozira na njihovo voljo. Omenjeni angleški princip, ki je sicer vsega spoštovanja vreden, velja le za normalne čase, ko države svobodno morejo izražati svojo voljo, četudi bi bil odpor baltskih držav proti garancijam
resničen, pa Moskva vseeno vztraja pri svoji zahtevi. Kakor imajo Holandija, Belgija in Švica meje zajamčene, tako morajo dobiti enako jamstvo Estonija, Letonska in Finska, kajti v obeh primerih gre za bistveno isto stvar, namreč za zavarovanje nedotakljivosti ozemelj vseh treh velikih pogodbenic enako. Zato smatra Moskva angleške pomisleke za slepomišenje. Pariz skuša med stališčem Londona, ki vpošteva bolj psihološko stran, in stališčem Moskve, ki gleda na prešlem povsem praktično in stvarno, najti premostitev. Treba le najti srečno formulo, ki bi baltskih držav ne omenjala, a bi njih meje vendarle veljale za nedotakljive. Pogodba naj bi torej vsebovala določilo o statusu quo v vzhodni Evropi, ali pa še bolj splošno: o nedopustnosti * kakršnekoli
Francoski prosvetn? minister v Ameriki
NEWYORK, 6. junija. Francoski prosvetni minister Jean Zay je včeraj prispel sem in jq izjavil, da prinaša ameriški učeči se mladini pozdrave francoske mladine, ki sta združeni v solidarnosti skupnih idealov. Minister bo obiskal univerze Columbia, Howard, Yale in Winston. Sprejel ga bo tudi predsednik Roosevelt. Kolumbijska univerza ga je imenovala za častnega doktorja.
OCEANA NISTA VEČ IZOLATORJA.
NEWYORK, 6. junija. Ameriški vojni minister je včeraj izjavil, da sta mednarodna napetost in obkroževalna tekma ameriškemu narodu odprla oči, naj se ne zanaša več na oba oceana kot varna izolatorja proti vojni vihri.
Zapiski
Vjačeslav Mihajiovič Molotov
Angleško-francosko-ruska pogajanja so stopila z ruskim odgovorom na angleško-fran-coski načrt pakta o medsebojni pomoči v primeru vojne v isti stadij, v katerem se bo morala končno odločiti njihova usoda. Istočasno se je pa pojavila nova a-kcija, katere namen je sporazum preprečiti in ustvariti namesto obrambnega bloka demokracij novo Mo-nakovo. To akcijo je pričel papež Pij XII., ki je baje poslal angleški vladi noto, v kateri odločno protestira proti zvezi s sovjetsko Rusijo in predlaga sklicanje nove konference velesil, na kateri naj bi se rešila vsa sporna mednarodna vprašanja na miren način, kakor se je v Monakovem rešilo vprašanje CSR. Nekateri zatrjujejo, da stoji za akcijo Vatikana pobuda Italije. Kakšen bo odmev te akcije v Londonu, še ni mogoče prerokovati, vendar je gotovo, da sovjetska Rusija ni pripravljena vleči pogajanja v neskončno. Predsednik sovjetska vlade '.n zunanji minister Molotov stoji na stališču, da se morajo v Londonu in Parizu v kratkem odločiti: da ali ne. Vjačeslav Mihajiovič Molotov je bil rojen 1. 1890. v Kukordi v vjatkovski guberniji in se piše po rodbinskem imenu Skrjabin. Pri-:mek Molotov, mu je bil prvotno le pisateljski psevdonim. Boljševiškemu gibanju se je pridružil že 1. 1907. Po revoluciji je zavzemal razne visoke funkcije, dokler ni postal J. 1930. predsednik sovjetske vlade in se$aj še zunanji komisar (minister).
Siam — Muang-Tha?
Siamski lis tj pišejo, da bo vlada na prihodnjem zasedanju narodnega predstavništva predložila načrt, da se država preimenuje v Muang-Thai, kar bi po naše pomenilo »Dežela svobode«. Siam, edina nezavisna država v južni Aziji, se je imenoval ponekod tudi Sayam, vendar je to ime prišlo od besede Shan, kakor deželo Muang-Thai' v sosednji Burmi na-zivajo. V Siamu pa svojo državo vsi imenujejo Muang-Thai. Tako bodo morali srednješolci zopet popravljati zemljevide, vendar je šlo to pot brez boja in okupacije.
9U,345 : 59,998
Po uradnih japonskih poročilih so našteli od začetka vojne na Kitajskem pa do 30. aprila 1. 1. 936.345 kitajskih trupel in 59.998 japonskih. Japonski generalštab misli, da je število padlih Kitajcev še večje ter ga ceni na 2,300.000. Japonci so za časa vojne zaplenili tudi 215.000 pušk, 330 težkih topov in 11.000 strojnic.
Kneipp namesto kave
Reviza »Volksgesundheitswart«, uradno ;lasilo nemškega sveta za javno higieno, je začelo ostro kampanjo proti pitju kave ‘.n tujega čaja v Nemčiji. Če gre samo za zboljšanje prebave, je boljše poslušati nasvete pastorja Kneippa in se dnevno oblivati z mrzlo vodo po rokah, kakor pa piti kavo in alkohol«, pravi omenjena revija.
Sidor noče v Rim
Slovaška vlada je hotela odstraniti dr. Sidorja s Slovaškega na ta način, da ga je določila za poslanika v Rimu, kar pa ta odklanja in hoče ostati doma. Dr. Sidor, ki ne soglaša s sedanjo uradno slovaško notranjo in zunanjo politiko, ima baje na Slovaškem vedno več pristašev, mnogo Slovakov je pa pobegnilo tudi na Poljsko. »Neue Ziircher Zeitung«
Potek katastrofe „Thetisa“
POROČILO MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CHAMBERLAINA NA VČERAJŠNJI SEJI POSLANSKE ZBORNICE.
Maribor, 6. junija.
Madžarska je bila znana, za časa stare dvojne monarhije in še pozneje kot dežela, v kateri volitve nikoli niso bile resničen izraz ljudske volje. Z javnim glasovanjem, terorjem od zgoraj navzdol in potvarjanjem rezultatov so bili Madžari prvi, ki so volitve »delali«. Žele v novejšem času so dobili v tem oziru konkurente drugod po Evropi A prav sedaj, ko so si njihove volivne metode prisvojili drugi, so jih Madžari opustili. Sedanje volitve v budirapeštanski parlament so bile — prvič v zgodovini — tajne! S tem seveda še ni rečeno, da ni bilo prav nobenega terorja m prav nobenih potvorb, vendar v veliko manjši meri kakor kdaj koli prej.
Prav zaradi tega je izid tembolj zanimiv, kajti pokazal je, da so se simpatije madžarskih volivcev obrnile močno na desno, čeprav je dobila vlada nad dve tretjini mandatov. Režim grofa Telekija, ki je 'po lanskih krizah in secesijah v vladnih vrstah prevzel Imredyjevo ded-ščino, je že sam pomaknjen proti desni, zlasti odkar se je združila vladna skupina z Imrčdyjevo novo politično formacijo »magy£r elet« (madžarsko življenje) in odkar je končno krenila na sedanja zunanjepolitična pota. Zato pomeni porast sedanje vladne večine od 121 na 185 poslancev že sam po sebi odmik od bolj
levo usmerjenih stremljenj. Ta porast je presenetil ne samo v tujini, ampak celo na saimem Madžarskem, kajti pričakovali so^ prav naprotno, da se bodo volivci odtočili prej za bolj ekstremna pota, na eni strani za fašistično usmerjeni nacionalni socializem, na drugi strani pa v mestih za marksizem, na deželi za stranko malih posestnikov pod vodstvom znatnega oipozicdonalca Tiborja Eckhardlta.
Še boij kakor tako močan porast števca vladnih poslancev, pa pomeni premik na desno volivni uspeh skrajnih nacionalistov, ki so si pridobili od prejšnjih 7 nad 40 mandatov. Stranka streličastih križev, ki je nasledila razpuščene hunga-riste, je dobila sama 28 mandatov in gre za nadaljnjih 6 mandatov še v ožje volitve. Od drugih, njej sorodnih skupin, so dobile: nacionalna fronta 3, združena nacionalno - socialistična fronta 4, stranka rasne zaščite 4, krščanska nacionalno-socialistdčna fronta 3 in stranka narodne volje I mandat. Toda razdelitev mandatov resnične moči skrajnih desničarjev še ne pokaže. Ker so bile volitve po okrajih, z okrajnimi kandidati, so vladni kandidati zmagali marsikje le s prav pičlo razliko nad ekstremisti. Tako je dobil vladni kandidat v Veliki Kaniži 7500, kandidat puščičastih križev pa 7100 gla-Podobno je v raznih drugih okrajih, in ako bi bili šli ekstremni desničari enotno v volivni boj, bi bil izid po razdelitvi mandatov morda odločilno drugačen, kakor je. Pri tem gotovo ni nezanimivo, da so 'pokazali desničarski ekstremisti največ moči v zahodnih in severnih okrajih in da so glasovali iz opozrcdonalnosti za njihove kandidate tudi mnogi Slovaki in Nemci, čeprav je imela nemška narodna manjšina ofioielen nalog, naj glasuje le za vladne kandidate in je sama imela na vladni listi več zastopnikov, od katerih sta bila dva tudi izvoljena, dočirn je eden prišel v ožje volitve.
Poraz na vsej črti so pa doživeli vsi z levice, od marksistov do liberalcev. Socialni demokrati so ohranili samo še 5 mandatov, mali posestniki so nazadovali od 25 na 14 poslancev, liberalci so jih refclli iz poloma tudi samo 5, neopredeljeni oek> samo 2, dočirn so razne druge mate Skupine popolnoma izginile in v novem parlamentu sploh ne bodo več zastopane. S tem so izgubili svoje mandate mnogi znani opozickmalci. Vsa leva opozicija se je skrčila na drobec, ki izgine v novem parlamentu, ki šteje zaradi teritorialnega povečanja države namesto dosedanjih 245 v celoti 260 poslancev. Vendar za 15 poslanskih mest novih pokrajin sedaj ni bik) volitev, ampak ohranijo dalje svotie mandate še v bivši ČSR izvoljeni poslanci, ne glede na to, kateri sitraniki pripadajo. Volitve so bile tam opuščene zaradi tega, ker ni bilo mogoče v tako kratkem času sestaviti voliv-nih imenikov taJco, kakor določa zelo komplicirani volivni zafkon.
Teilekijeva vlada bo imela v novem parlamentu, ki se sestane še ta mesec, ogromno večino., toda v eks-tremnih.
LONDON, 6. junija. Ministrski predsednik Chamberlain je podal z ozirom na katastrofo podmornice »Thetis« posebno izjavo na včerajšnjem zasedanju parlamenta. Dejal je, da bo takoj po dovršenih dvigalnih delih uvedena stroga preiskava o vzrokih te grozne nesreče. Po izpovedih dveh rešenih častnikov, Johnsona in Oriena, je znano le, da ]e voda nenadoma vdrla v sprednia dva prostora podmornice skozi eno izmed lansirnih cevi in da sta bila oba prostora v hipu poplavljena. »Thetis« se je Jela zaradi tega takoj potapljati, skoraj navpično stoječa v globino, dokler se ni z močnim sunkom zarila v morsko dno. Zaradi močne plime je bilo reševanje skrajno
BUDIMPEŠTA, 6. junija. V londonskih listih so se pojavile zadnje dni vesti, po katerih namerava Nemčija letos v jeseni zasesti Madžarsko in jo priključiti v obliki protektorata. V odgovor na te vesti piše sedaj poluradno glasilo madžarske vlade »Pester Lloyd«, da so te govorice izmišljene, a da je tudi angleška sodba sploh
desničarjih, dosti boli nevarno in nepomirljivo opozicijo, kakor jo je imela v dosedanjih demokratično usmerjenih delavcih, kmetih in meščanih. Ta radikalna opozicija bo znala do skrajnosti izrabiti svata-mesta- v parlamentu, a še bolj. z nji-
otežkočeno, tako da se je praktično delo moglo vršiti le vsakih šest ur po eno uro. Na kraju nesreče so struilli tudi močni morski tokovi, ki so spravljali reševalce v nevarnost, da se sami potope. Razčistiti bo tudi treba dejstvo, zakaj se potopljeni niso mogli rešiti z Davisovimi aparati. Le dva častnika sta srečno . ri-šla na površje, da bi takoj organizirala reševalna dela. Ostali so se pri uporabi Davisovih aparatov utopili, ko so stopili v celico, iz katere se mož za možem dviga iz notranjosti podmornice na površje. Ministrski predsednik je zaključil, da more za enkrat, globoko pretresen, le izraziti svojo globoko žalost in sočustvovanje s prizadetimi.
kriva. V Londonu naj vedo, da se Madžarska nikoli ne bo nikomur mirno vklonila. V primeru, da bi Nemčija ali kdorkoli napadel madžarske meje ali madžarsko samostojnost, potem bi nudila Madžarska, kakor je že izjavil zunanji minister grof Csaky, tak odpor, da bi vsakogar prese-
hovo pomočjo med volivci, med katerimi bo nadaljevala svojo propagandno ofenzivo z vsemi dovoljenimi in nedovoljeni:..i sredstvi. Zato se obeta v bodoče v madžarski notranji politiki zek> razgiban in zanimiv razvoj-	-r.
Domači zapiski
Koadjutor vrhbosanskega nadškofa
Za koadjutorja vrhbosanskega nadškofa dr. Ivana Šariča je imenovan dr. Smiljan Čekada. »Hrvatski list« poroča, da bo ta vest zelo razveselila vse Hrvate Bosne in Hercegovine in drugod po državi. Vest o novem imenovanju pri vrh-bosanski nadškofiji, pravi list, bo prijetno odjeknila tudi pri odličnih predstavnikih hrvatskih muslimanov. Hrvati v Bosanskem Brodu so priredili mlademu škofu dr. Čekadi svečano podoknico.
Milijon dinarjev za velesejem
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič si je v nedeljo v spremstvu trgovinskega ministra Jevrema Tomiča in bana dr. Natlačena ogledal Ljubljanski velesejem. Ob tej priliki je potrdil vest, da bo vlada izplačala Ljubljanskemu velesejmu 1 milijon dinarjev kot prvi prispevek za novo zgrajeni razstavni prostor in ureditev sejmišča. V novem načrtu je predvsem gradnja velike razstavne dvorane, ki bo služila tudi drugim namenom Ljubljane.
Prepir za muslimane
Sarajevski »Pregled« piše: Ako se v bodočnosti res formirata »srbski in hrvatski nacionalizem«, tedaj bodo muslimani pristopili k tem novim tvorbam razcepljeni. V krajih, kjer so muslimani pravoslavni, bodo postali politično Srbi, kjer so pa pomešani s katoliki, bodo Hrvatu »Hrvatska straža« dodaje še temu, da pozablja »Pregled« na one kraje, kjer žive muslimani pomešani med' pravoslavnimi in katoliškimi verniki. Poleg tega je znano, da se muslimani nočejo cepiti. Bosanski muslimani so po poreklu prav kakor bosanski katoliki Hrvati, govore ikavsko štokavščino kakor katoliški Hrvati in so se prav kakor ti privadili na latinico, zatrjuje list.
„Apatin od davnine nemški"
Znano je, da so prišli nemški kolonisti v Vojvodino, tako tudi v Apatin, šele pred nekaj stoletji, večinoma za časa Marije Terezije. »Deutsches Volksblatt« piše k temu: O binkoštih je govoril v Apatinu na nemški slavnosti župan Stefan Mohr ter med drugim zelo razburjen zatrjeval, »da je bil Apatin od davnine nemški in da želi, da bi ostal tak za vse večne čase.« Apatin je v Jugoslaviji, kako torej more ostati za vse večne čase nemški? se vprašuje novosadski »Dan«.
Fronta ..jugoslovanskih nacionalistov"
Beograjsko »Vreme« poroča o pozivih Demetroviča za zbiranje »nacionalnih elementov«. Ista tendenca, pravi list, je bila izražena na glavni skupščini Jugoslovanske narodne stranke — Borbašev. Vsi govorniki so izrazili potrebo, da se čimprej pristopi k organizaciji »južoslo-venskih nacionalistov«, brez ozira na njihovo strankarsko pripadnost Generali so tu, zdaj je treba dobiti še vojake, dostavlja »Hrvatska straža«.
Šolski mladini časnik v roke?
Pod tem naslovom razpravlja Milica Š. Ostrovška v »Roditeljskem listu« in prihaja do zaključka, da irna Sola in dom nalogo, neopazno vzbuditi zanimanje za koristno snov, ki jo obravnavajo tudi časniški članki. Časnik govori na prvi strani o dnevnih svetovnih dogodkih. Ali naj mlad človek o njih nič ne izve? Saj sliši taike pogovore doma in nič čudnega ni, če še sam pogleda v časopis, če otrok kaj vprašuje starše, naj se z njim pogovorijo resno o tem. Kako se more šele učitelj zemljepisa izogniti časnikov? Medsebojni vpliv šole in časnika bo le poglobil in ustalil učenčevo zemljepisno znamje. Mlad človek dobi v časnikih toliko gradiva, ki mu bo dobro služilo v poznejšem življenju. Ob spominskih dneh, v kritikah, kulturnih pregledih in drugem prinašajo časniki mnogo tega, kar šiTi mladini obzorje. Iz časnikov si pridobi človek tudi dokaj zanimivosti o novih izsledkih iz območja prirodopisa, medicine, fizike itd. Zdaj so se listi resno lotili tudi socialnih vprašanj, od njihove pravilne reštve zavisi prihodnost mladine. časniki so podoba življenja, zato jih je treba v družini- in Soli upozvati.
Madžari se ne bi vklonili
ODGOVOR »PESTER LLOYDA« NA VESTI ANGLEŠKIH LISTOV O PRIKLJUČITVI MADŽARSKE K NEMČIJI V OBLIKI PROTEKTORATA.
netil.
Napad na vojvodinjo Kent
NEZNANEC JE SINOČI STRELJAL NA NJEN AVTO, A JE CILJ ZGREŠIL. NAPAD TUDI NA PALAČO PRESTOLONASLEDNICE?
LONDON, 6. junija. Ko je včeraj vojvodinja Kentska v spremstvu dvorne dame vstopala v svoj avto, da se odpelje k predstavi v nekem kinu v zahodnem delu Londona, je neki neznanec oddal na avto strel iz pištole, ki pa je zgrešil cilj. Policija je atentatorja prijela in mu izbila orožie iz roke. Vojvodinja tega do-
Poletje In jesen čas kritične
napetosti
LONDON, 6. junija. VVinston Churchill razpravlja v nekem članku o vprašanju, ali je verjetna skorajšnja vojna. Analizirajoč položaj Nemčije prihaja Churchill do zaključka, da je vojna v kratkem dosti bolj verjetna kakor v bodočnosti. Zato bosta poletje in zlasti jesen doba najbolj kritične napetosti.
Newyork se pripravlja na kraljevski obisk
NEWYORK, 6. junija. Mesto se mrzllč-no pripravlja na svečani sprejem angleške kraljevske dvojice, ki prispe semkaj v soboto. Vožnja po glavnih ulicah bo pravcat triumf, ki bo še prekašal sprejeme ameriških prekooceanskih letalcev, že danes stane eno mesto na oknih hiš, koder bo šel sprevod, 400 dolarjev. Kralj in kraljica prispeta v Newyork na ameriškem rušilcu, ki ga bo spremljala cela eskadra.
Nov spopad pri Čangkufengu
LONDON, 6. junija. V soboto je prišlo do resnega spopada med mandžurskimi in ruskimi četami v bližini čangkufenga. čete obeh držav so sc vkopale ter vlada na obeh straneh stroga pripravljenost.
GENERAL FRANCO POVABLJEN V NEMČIJO.
BERLIN, 6. junija. Nemška vlada je povabila generala Franca na letošnji strankin kongres. General Franco se bo povabilu odzval.
SINDIKALISTIČNA ŠPANIJA.
BURGOS, 6. junija. Na včerajšnjem ministrskem svetu je prečital general Franco spomenico, v kateri je dejal, da pričakuje lojalno sodelovanje svojih svetovalcev in očrtal bodočo zgradbo nacionalno sindikalistične države.
dogodka ni niti opazila in je bila o njem obveščena šele, ko se je vrnila iz kina. Sinoči pa je bila razbita šipa v palači, v kateri stanujeta lord Harewood in prin-cess royal. Preiskava bo dognala, ali gre tu za strel ali za kaj drugega. Scotland Var d sumi, da je v ozadju zloglasna Ira (organizacija irskih nacionalistov).
Gameifn v Londonu
LONDON, 6. jun. Generalisimus francoske vojske, general Gamelin, je davi prispel v London. Časnikarjem je izjavil, da prihaja v London kot vrhovni poveljnik zavezniških sil. Dodal je: »Moramo biti pripravljeni!« Drevi se bo Gamelin udeležil tradicionalne nočne parade angleške tzv. Tattoou vojske, kt se vsako leto na isti dan vrši pri svitu žarometov v Alder-shotu.
BOLGARSKO-ITALIJANSKA KULTURNA KONVENCIJA.
SOFIJA, 6. junija. Med Italijo in Bolgarijo je bil včeraj podpisan kulturni dogovor. Prvotna italijanska zahteva, da bi bil na vsaki soli po en italijanski profesor, se je izpremeniila v toliko, da uvaja Bolgarija v svojih šolah italijanščino kot obvezen predmet.
ŠKOF ŽRTEV ATOMOmLSKE NESREČE.
PARIZ, 6. 'junija. Včeraj sta postala žrtev avtomobilske nesreče škof v Lagnyja in njegova mati.
PRIHOD LEGIONARJEV V NEAPELJ.
NEAPELJ, 6. junija. 20.000 italijanskih in 3000 španskih legionarjev je snočl iz Španije prispelo semkaj.
PETAIN V VALENCIJI.
VALENCIA, 6. junija. Maršal Petain je včeraj prispel semkaj.
Mariborska napoved: Prevladovalo bo oblačno in vetrovno vreme. Temperatura se ne bo mnogo dvignila. — Včeraj je bila v Mariboru ajvišja temperatura 22.9, danes najnižja 9.9, opoldne 17.5.
Dunajska napoved. Večinoma jasno, tu in tam nekoliko oblačno. Topleje. Vreme je nekoliko nestanovitno.
Borza. Curlh, 6. junija. Devize. Beograd 10, London 20.74 J'«, Pariz 11.73^, Newyork 442 “A«, Milan 23.30, Berlin 177.62, Praga 15.12‘/2, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40.
Novice
Haloze v borbi protf jetiki
Protituberkulozna liga na Ptujski gori je ena izmed najdejavnejših lig na našem podeželju. V svojem območju je organizirala štiri občine: Ptujsko goro, Maj-šperg, Sv. Lovrenc na Dravskem polju te Cirkovce. Šele na tako razširjenem teritoriju more liga uspešno delovati. Odbor in zdravnik domačin dr. P e č e so v štirih letih prebili najhujši led ter zainteresirali za delo posameznike in prebivalstvo, kakor tudi občine, ki so se vse odzvale. Pomisliti je treba, da je v Hailo-z:.:i vsako tako delo pionirsko in zelo otežkočeno, če ne pokaže v kratki dobi vidnejših učinkov. Prebivalstvo je namreč nezaupljivo proti kakršnim koli organizacijam, kajti po navadi ni imelo od nobenih koristi,. pač pa škodo. Z vztrajnim delom pa si je liga pridobila prebivalstvo. Zdravnik dr. Peče je v zadnjih letih napravil 2500 ordinacij tuberkuloznih bolnikov, Protituberkulozna liga pa
je delala po jetiki ogrožeoim zdravila in živež (moko, last, sladkor itd.). Letošnjo zimo je Protituberkulozna Hga na Ptujski gori razdeli!« na petih šolah po 40 do 50 litrov ribjega olja, šoten na Ptujski gori, v MajŠpergu m v Narapijah pa pošilja dnevno kruh.
Nadalje je liga postavila pred kratkim svoj zdravstveni dom, brez katerega liga pač ne bi mogla dvigniti svojega delovanja na tisto strokovno višino, ki je potrebna za pobijanje jetike. Težave pri protttoberkuloznem delu so tu pač tem težje, ker živi tod obubožano haloško prebivalstvo. Tu bo vsako protituberku-lozno delo tako dolgo nepopolno, dokler se ne bodo zboljšale gospodarske prilike, v katerih prebivalstvo živi. Za zadnje pa so poklicani že drugi faktorji, da po svojih močeh zboljšajo stanje haloškega pre, brvalstva.
Telefonska zveza z obmejnimi kraji
HVALEVREDNO POBUDO OBČIN NAJ IZDATNO PODPREJO MERODAJNA
MESTA.
Zc večkrat smo poudarjali to utemeljevati v .Večermiku. potrebo napeljave telefonskih linij v prezrte obmejne kraje. Interesirane občine so tudi že sajne pospešile to prepotrebno akcijo s prošnjami na merodajna mesta in pri tem prevzemale tudi same precejšni« obveznosti v dobri volji, da se ta načrt uresniči in da se zadosti potrgam obmejnih Interesentov.
Akcija občin Sv. Ana v Slov, gor., Sv. Benedikt v Slov, gor., Sv, Peter pri Mariboru, Kapla in LibeltSak pri Sv. Danijelu je zadela na precej neugodna tla,
ker se obljubljajo !e manjši prispevki za Izpeljavo telefona. Tako bi morale inte-resirane občine same mnogo prispevati, kar pa spričo težkih finančnih razmer ne bodo mogle in se bo zgodilo, ako ne bo izdatnejše pomoči od strani države, da bo ostala telefonska zveza že za nar •prej pokopana.
Ponovno apeliramo na merodajne faktorje, da pokažejo tudi v tem pogledu za našo mejo več razumevanja in omogočijo čimprejšnjo napeljavo telefonskih linij.
Strokovno nadaljevalno šolstvo v Celju
Celjska strokovna nadaljevalna gola je štela ob zaključku šol. leta 1938-39 v 13 razredih in 3 strokovnih oddelkih 316 vajencev, med temi 89 vajenk napram 349 - članom, obrtniškega naraščaja ob pričetku šolskega leta. Na zavodu so se vrSili v času od 10. do 16. maja v III. razredih zavrfeni izpiti pod predsedstvom Šolske*-ga upravitelja. Uspefino je dovrSilo zavržni izpit od 89 ufiencevCk) 83 vajencev, 3 imajo popravni izpit, a 3 so ne redova-
Pismo uredniku
Gospod urednik! — Pod (jarnjim naslovom se v zadnjem času odigrava v Vašem cenj. listu zanimiv troboj med predstavniki našega šolstva. Polemika Be bije med »navadnimi« učitelji, »talentiranimi« nastavnlki meščanskih sol ter elito akademsko izobraženih mož. Predmet napada je višja pedagoška šola v Ljubljani, katere temeljni kamen še počiva globoko rašOaja. kje v pohorski grabi, kjer bo bržkone tudi ostal.
»Navadni« z uma svitlim mečem naskakujejo »višjp kasto« svojih »rečnejših (ovarijev nastgvnikov. Očitajo jim, da so se izneverili idealom svpjih prednikov, katerim ni b|la pretežka nobena žrtev v dosego lepše bodočnosti našega naroda in njegove prosvete. »Talentirani« se ogorčeno branijo. Talent ]e dar boijl in greh, bi bil, £e bi ga neplodno zakopali. Do|S-nost vsakega Slovenca je, da svoje Sposobnosti čim temeljiteje izkoristi v dobro Svojih rojakov. »Akademci« se kajpada tudi kmalu znajdejo. Ne morejo sl kaj, d* ne bi s svojega univerzitetskega prestola zavzeli pozo razsodnika. Hkrati so pa izven sebe nad nadutostjo »navadnih« In »talentiranih«, ki sainolastno posegajo v njihov ralson d'etre, Pri današnji tiiper-produkčiji akademskih brezprizornikov je žalostno spričevalo za etiko gotovih slojev, da je kvalifikacija za višjo pedagogiko sploh še predmet razprave.
Gospod uredniki Laik sem, to ste bržkone že sami pogrunta|i. Čeprav kot tak nisem izpostavljen nevarnosti, da bi presojal položaj z vidika koristi neposredno prizadetih interesentov, se vendar ne maram čutiti pozvanega za arbitra v famoznem trikotu: bonus — mellor — optimus.
Smatram pa za vredno poudarka, da so tako neresne polemike med poklicnimi vzgojitelji našo mladine kaj malo v skladu z visokim pozivom, ki ga opravljajo. -11.
ni. V ostalih razredih je sposobnih za prestop v višji razred 205 učencev(k). a popravni irplt ima 19 učencev in 3 učenke. Število učencev(k) po strokah je bilo sledeče: stavbene obrti 57, meli, telin. 40, umetne 40, oblačilne 132, živilne 29 in ostalih obrti 35. Na zavodu je poučevalo 36 strokovnih učnih mo«, med temi 12 akademikov in 3 mojstrov, ostale učne moči so iz vrst ljudsko- in mešč&nsko-šolskeg« učiteljstva. Mojstri so poučevali v treh razredih strokovne predmete in sioers čevljarstvo, krpjaštvo, šiviljstvo, mizarstvo in frizerstvo. Da so bril doseženi na zavodu tako lepi vzgojni in lični uspehi, gre predvsem zahvala vestnemu in požrtvovalnemu učiteljskemu zboru, uvidevnosti mojstrov-delodajaleev, nadalje tudi mestni občini, kraljevski banski upravi in zbornici TOI. ki so s svojimi podporami zajamčil« neovirano delovanje šole v prospeh in prosvit obrtmikeea na-
SKRIVNOSTNA PREUŽITKARJEVA v SMRT.
V Podčetrtku so našli mrtvega pred gostilno Ogrizek preužitkarja Ignaca Lipovška. Truplo Je bilo okrvavljeno in krvavi sledovi so Mi vidni daleč naokoli. Kor Je bil pokojnik zelo priljubljen, je zločin malo verjeten. Uvedena Je preiskava, ki bo zadevo pojasnila.
o. Cerkev Sv. Trojice la dobila 3 nova zvonova. Ob priliki birme v nedeljo, 4. junija, je romarska cerkev Sv. Trojice dobila novo- krasno ubrano zvonjenje, ki je najlepše v Slov. goricah. Veliki zvon tehta 2300 kg.
o. Preminula, je nenadoma 42^1etjta gostilničarka Bauman Ivana 1* Podove pri Račah, zadeta od srčne kapi. Pokojnica je bila v celi okolici med ljudstvom zelo priljubljena.
o Zanimiva poroka v Laškem. V kratkem se bo v Laškem poročila gdč. Greta Luokmann iz Ljubljane z industrljaleejn g. Ferdom Blaškovičem, družabnikom Tekstilne tovarne d, z o. z. v Laškem. Luokmaimova je ena izmed najagitaeiših članic švabskega Kulturbunda v Ljubljani, Te dni se je dala krstiti Blaškovičeva mati in žena Hinka Brečka iz Laškega, ki Je židovskega pokolenja. Krst jo gotovo v zvezi z bližnjo poroko. Laščani so radovedni, kako bo ta poroka vplivala na domače razmere.
a Naraslo vodovje upada te počasi.
Veliki poplavljeni deli Pesniške doline, ‘ki je bila spremenjena v veliko jezero, dobivajo zopet staro sliko, ker vodovje odteka. Na vsak korak se kaže strašno opustošenje vseh kultnr. Uničen je ves letošnji pridelek. Pomoč prizadetim prebivalcem je nujna. Še večja potreba kot materialna pomoč sama pa je regulacija Pesnice In melioracija od zaporednih poplav zamočvirjenih predelov, o Požar. Ponoči je izbruhnil požar pri posestniku in železničarju Janezu Drevo na Spodnji Polskavi pri Pragerskem. — Skoda znaša okrog 15.000 din. Kako je požar nastal, ni znano.
o Pragerski železničarji so svoj praznik proslavili v nedeljo s izletom na Zg. Polskavo. Sodelovala je tudi železničarska godba pod vodstvom kapelnika g, Franca Vinklerja.
Zgorel ie velik čdbelnjak Julijama Soršaka na Sp. Polskavi. To je v kratkem času že drugi požar. Ljudje se boje, da se ne bi začelo ponavljati kot pred letu o. Pogodbena pojta pri MaH Nedelji je podeljena tamkajšnji poštni upravniol Matildi Goseničnik.
o. V likvidaciji sta Gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Hočah i« Gospodarska in fcrvlnoreijsk* selekcijska zadruea r. z. js o. z. v Mariboru.
o. Ljubljanskim materam. Mestna ob* čina ljubljanska je v nedeljo počastila 60 mater, ki so rodile najmanj 13 otrok. Vse matere so bile obdarovane in pogoščene.
o, Slinavka v Laškem. V laškem okraju se je zopet.pojavila slinavka in parkljevka. Oblast je storila vse, da «e bolezen zatre.
o. Strahovit umor je zagrešil v Ljubnem na Gorenjskem 45-letni posestnik Janez Fant iz Žbont. Z nožem je zabodel 21-letno služkinjo Marijo Čeferinovo, ker ga ta ni marala za moža.
o.	Smrt 100-letnega Belokranjca. V CmomHtt je umri Janez Belič, ki je pred kratkim slsvil 100-letroeo rojstva.
Caf/a
e. Brivnice v CeU« bodo na Tetovo
ves dan zaprte.
c. Umrli so v javni bolnišnici: 73-letnd obč. revež Guzej Josip iz Škofje vasi pri Celju, Sivka Štefan, obč. revež te Teharja pri Celju in Ljudmila Kajba, po«, hči iz Buč.
c, Padec otroka Iz drugega nadstropja. Včeraj zjutraj je padla v Lastnem domu št. 7 iz okna drugega nadstropja S-letna hči šoferja g. Huberta Goloba, Ivanka Golob in si zlomita levo nogo v členku. Ko se je pifcbudHa, je hotela iz »obe, zašla pa je na okno in padla Skozi. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v bolnišnico.
c. Naredbo o zatiranju koruznega mo. Ija, ki jo j« predpisala banska uprava, razglaša mestno poglavarstvo v Celju. Naredba vsebuje osem členov in Je nabita na eelasmtii deskah mestnega poglavarstva. Kdor bo prekršil predpise te na-redbe, bo kaznovan po zakonu o zatiranju bolestmi in škodljivcev kulturnih ra»t-lin.
c. Procesije na praznik Reš njega Tele.
sa. V četrtek, na praznik Rešnjega tele.
bo ob 8. v opatijski cerkvi slovesna maša, po maši pa procesija po mestnih ulicah. Prvi evangelij bo pri vojašnici kralja Petra, drugi na Cankarjevi cesti, tretji pred kolodvorom, četrti na Glavnem trgu. K zadnjemu evangeliju na Glavnem trgu se zbere tudi vsa šolska mladina. Procesije se udeležijo zastopniki civilnih in vojaških Oblasti ter dva voda vojaštva, ki bo pri slovesni maši in evangelijih oddalo častne salve. — V nedeljo ob 9. pa bo Slovesna procesija na hribu sv. Jožefa.
c. Telovadni nastop srednjih šol se je vršil včeraj v ponedeljek popoldne na GlaziJL Dijaki In dijakinje so nastopiH z 12 telovadnimi točkami, ki so bile vse lepo izvedene. Navzoč« občinstvo Je mladino nagradilo z odobravanjem. Sodelovala je nova celjska vojafika godba.
c. Nesreče In napad. 30-letni krošnjar PuSič Marko lz Celja se je mudH v nekem vinotoču na Ljubečni. Tam ga je v prepiru napadel neki moški in g* s kolom udaril po glavi ter ga težko poškodoval.
31-letni dninaT Avgust Oberčkal iz Ostrožnega pri Celju je na cesti pred celjsko bolnišnico padel pod z gramozom naložen voz nekega posestnika iz Ostrož-nega. Kok? je šlo čez njega in mu zlo-
milo levo nogo. — 33-letai delavec Franc Tifengraber iz Zavodnega pri Teharju je padel pri neki stavbi z ogrodja. Poškodoval si je levo roko v lakta. — 49-lema Angela Novak, dninarica iz Rečice pri Laškem, se je peljala z nekim voznikom iz Laškega domov. Ko je stopila i voza, je padla in si zlomila levo nogo v gležnju. — 16-lertni pečarski vajenec Aleksander Divjak iz Žalca je padel z nekega poslopia in si zlomil levo nogo v stopalu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
c. Nesreča v kolodvorski restavraciji
18-letna natakarica Angela Štumberger v kolodvorski restavraciji v Celju se je včerai popoldne pri delu spotaknila ia padla. Pri padcu si je zlomila roko v zapestju. Rešilni voz jo je odpeljali v bolnišnico.
Ptuj
p. Pogorela ie hiša pos. Lahu Sfcuorra
v Spuhlji. V nedeljo popoldne se je vžgala streha skozi ■dimnik, ko so se vnele saje. Posrečilo se je rešiti pohištvo in orodje.
p. Razstava Obrtno-nadaljovalne loto
v Ptuju. Preteklo nedeljo je bila v mestni deški šoli obrtna razstava, ki je pokazala plod celotnega dela. Iz razstavljenih skic in risb se je mogel razbrati razvoj vajenca, koko se izpopotoinje v svojem poklicu. In ravno v tem je smoter obrtnih nadaljevalnih šol, da zaokroži ob koncu obrtno znanje v celoto.
P, Nov zdravnik. V ptujski botngoici je nastopil službo g. dr. Volčjak Viktor iz Stare Loke pri Škofji LoW. Dr. Pograjc Stanko Je Izstopil iz bamufoeke službe in se preseM v Maribor.
p. Sličica iz Haloz. Kočarki Dra*»v« iz Brezove gore, ki ima kopico otrok, je ob zadnjem nalivu odneslo vso zemljo, t lačno deco se je odpravila prosjačit.
p. Skoda, ki jo je povzročilo zadnje deževje v ptujski okoitei, se ceni pa WMW0 dta.
p. Polne »Bve. Prebivalci ptujske okolice pravijo, da imajo slive potne kot it ne pomnijo. Tudi orehi obetajo, ker ni bilo mraza.
p. Nesreče. Veharja Adolfa, Mape« ta Obrež pri Središču, je brenti konj in mu zlomil nogo. Na trebuhu te je nevarno z«»kalila Spletna Sakeljšok Anica iz Vurberka. Toplaka Jakoba, 70-i«tn*g« pre-užitfcaria 'a DragovKa pri Sv. Lovrenc« v Skw. goricah, je krava podrla na tla m ga še obenem z rogovi obdelala.
p. Na drž. realni gimnaziji v Ptuju bodo sprejemni Izpiti 24. t. m., ob 8.-url zjutraj. Prolnjo, 'ki Jo j« treba kolkovati z 10 din in ji priložiti krstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski fcH, je predložiti 23. t. tn. Razstava risarskih jo Jenskih ročnih del bo od 6. do H. t. m. v pritličju gimnazije. Predvidoma bo s novim šolskim letom otvorjcna Masiftna P3-raleTka v 1. razredu.
p, 3 mesece za tatvine ht pretepe. Pred okrožnim sodiščem v Maribora j« M obsojen na 3 mesece zapora starapl mladoletnik Alojz L. iz Kicarja pri Ptuju, ker je kradel po Vetovlaku rajno gospodarsko orodje, odpeljal izpred neke. gostilne kolo, udaril s kotom nekega Fr. K. ter pri pretepu grozil navzo&ntm * nožem.
p. Poskus goljufije z žigom. Pod tem
naslovom smo pred dnevi poročali o neki nameravani goljufiji z žigom ge. &T-čeve. Kot smo bili sedaj obveščeni, v to zadevo ni bil zapleten g. Pwec Avgust iz Ptuja, temveč ie preiskava ugotovil*, da se je njegovega imena poitužil doelel št aejgsfedeni zlikovec.
UL—***
»Ljubi človek, vi ste vendar strašamfco pijani Saj hodite z eno nogo po tlaku, z drugo pa po hodniku za pešce!«
»Tri sto zelenih, saj resi Jaz sem im ie mislil, da šepam!.
Maribor
Ponudba iz Limbuša in Peker
VPRAŠANJE MESTNEGA CENTRALNEGA POKOPALIŠČA V NOVEM PREDLOGU. — KAR TEZNO ODKLANJA, SPREJEMAJO PEKRE IN LIMBUŠ.
Kakor je znano širokemu čitateljsUcemu krogu, je v ospredju vprašanje mestnega centralnega pokopališča. Tezenčani so se, kakor znano, uprli projektu, da se otonovi pokopališče nasproti evangeljskemu in imajo zato svoje razloge. Ti tezenski spori,.ki so bili objavljeni v oblika »protestnih not« v raznih Ksfcih, so rodili svojstven odmev: Oglasili so se občani Limbuša in Peker, kamor živi zahajajo na veselje ob nedeljah in praznikih in so se odrezali moško: »Zakaj ne bi mi kot predmestna občina dali mestu centralno pokopališče v naravnem parku?!«
»Brumni Pohorci« so našli obsežen kompleks, ki še ni zazidan in je kakor nalašč pripraven za mimo počivališče vseh Mariborčanov...
»Če Tezno odklanja, Limbusani in Pekrčani — sprejemajo...« je dejal stari možakar Tine... in tako je nastal pred-
log.
Kompleks je obširen in zadosten za potrebe Maribora. Za nakup je treba resne volje in razmeroma malo denarja!
Ako bi se predlog uresničil, bi se postaja Limbuš razširila v postajo iz postajališča. Pogrebci bi imeli najugodnejšo železniško m avtobusno zvezo do predlaganega pokopališča, ki bi potemtakem bilo bližje od Tezna. Mi moramo namreč misliti na to, da Limbuš ni več izletna točka, ampak spričo razmaha novih stavb bodoče podpohorsko predmestje velikega Maribora!
Tega dejstva se Ltrnbušani in Pekrčani zavedajo!
To bi bil idealni gaj mrtvih brez podtalne vode, postavljen v naravni park. Merodajni naj, v kolikor so že poučeni o tej zadevi, razmišljajo in stavijo konkretne predloge.
Francoske nagrade odličnim dijakom
PRISRČNA SLOVESNOST Z RAZDELIT VIJo NAGRAD NAJBOLJŠIM »FRANCOZOM IN FRANCOZINJAM«
Konzolami agent Francije dr. V- Ra-potec je razdelil v nedeljo nagrade za najboljši uspeh v francoščini na klasični in reažui gimnaziji. — Na klasični gimnaziji so bili odlikovani: učenec VHb razreda Gračner Ernest iz Rigoncev, srebrno medaljo; gdč. Barle Lilijana, učenka VHIa razreda iz Maribora ter učenec Franc Plemenitaš iz Vib razreda iz Tržišča z bakreno medaljo. Nadalje so bili nagrajeni z lepo vezanimi knjigami odličnih francoskih avtorjev: Krepfl Janez, VHIb iz. Starš, Kovačič Janez iz VHb iz Sesterž, Rajšp Anton, Via iz Sp. Polskave, Kores Franc iz Vib iz Maribora, Pogačnik Bogdan iz Vila iz Maribora, Žiger Ladislav iz Vb iz Cankove, Pitmo Maks iz VHb iz PodkJanca, Kajba Janez iz Vib iz Gaja, Skale Dragotin iz Va iz G. Gabernika ter Frangeš Alojzij iz IVa iz Sp. Polskave.
Na realni gimnaziji je prejela srebrno medaljo gdč. Kotnik Aleksandra, učenka V3Ha r. iz Maribora ter Bender Hubert iz, VIHb iz Maribora in Domicelj Uroš iz VKBc 'n Jesenic, bronasto medaljo. Knji-
ge so prejeli: Gdč. Viher Miroslava iz Vlila iz Slovenjgradca, gdč. Kotnik Sonja iz VHIa iz Ljubljane, Geč Franjo iz VHIb iz Počehove, Kolenc Jurij iz Vilic iz Slovenjgradca, gdč. Kesler Amalija iz Vlila iz Ljubljane, Zavadlav Dušan iz VHb iz Maribora, gdč. Fornazarič Živa iz VWd iz Maribora, gdč. Kotnik Silva iz Vic iz Gu-štanja, gdč. Herman Elizabeta iz Vic iz Maribora, Kokol Franc iz Vib razreda iz Gornjega grada.
Radio pritožbo
Poslušalci radio, ki .pripadajo v ogromni večini slojem, ki lahko edino v nedeljo poslušajo radio, so bili v kratkem razdobju sedaj že dvakrat nemilo razočarani, ko obakrat med opoldanskimi urami ni bilo električnega toka. Tako so Mi praktično tako rekoč 14 dni brez radia. Ali bi ne bilo mogoče, popravila ali kar že povzroča te motnje, tako urediti, da bi imela ogromna večina edini nedeljski radijski užitek vsaj med-opoldanskimi urami?
Vlak za vlakom v tujino...
ZADNJI TRANSPORTI SEZONSKIH DELAVCEV ZA NEMČIJO.
Davi je bilo na kolodvoru nenavadno Urvo. Tako pisane družbe že dolgo ni bilo pa peronu. Poleg opankarjev sem videl pisane rute Prekmurk in z zelenjem ter cvetjem okrašene klobuke stasitih Prekmurcev. Dva vlaka sta bila natrpana s sezonskimi delavci za Nemčijo. V prvem transportu so bili delavci iz Donavske banovine, v drugem pa iz Prekmurja. Skupaj je bilo v vlakih okoli 1200 sezonskih delavcev, ki so se ob 8. odpeljali preko meje. Zanimiv je bil pogled na ta pisan konglomerat življenja. Mnogo mater je imelo še dojenčke v naročju, mali otroci pa so se jim držali za krila. Več starejših otrok se je smukalo okoli peronskih avtomatov, ki dajejo za denar bonbone in čokolado, drugi so zopet kupovali razglednice, da še enkrat pišejo domov, ker jih dolgo, dolgo ne bo v domovino. Kljub temu da gredo ti ljudje za zaslužkom, so otožni. Po klopeh poseda-
jo možje in ženice. Zamišljeni so, ko da bi se peljali na pogreb. Gotovo bi raje ostali doma, ko bi imeli zaslužek, saj v tujini služiti kruh je trpko.
Včeraj popoldne se je odpeljal transport Prekmurcev v Nemčijo. Tudi v tem vlaku je bilo nad 500 naših delavcev. Slika je bila ista ko davi. Saj ne more biti drugače, ko potujejo nejasni usodi naproti...	-ig.
MLADA KUHARICA Z LETALOM V BOLNIŠNICO.
V mariborsko bolnišnico je prišla z letalom na roki neka tukajšnja 204etna kuharica. Kavelj avtomatične letalske igrače se ji je namreč zaril v prst, da je morala v bolnišnico, kjer so ji na kirur-gičnem oddelku operirali prst. Dekle se je nato vrnilo srečno z letalom iz bolnišnice.
Vpil v natniko manjšinsko šolo
Za vpis v pTvi razred nemške manjšinske Sole v Mariboru je prijavilo 33 staršev 40 otrok, razen tega so pa prijavili Še v Mariboru živeči nemški državljani 34 otrok. Od domačih nemških otrok jih je bHo vpisanih 39, eden je bil odklonjen, ker so starši Slovenci, o nekaterih drugih pa bo odločala še zadevna komisija. Prav taiko tudi še ni rešeno vprašanje sprejema otrok tujih državljanov, ki doslej niso mogli v manjšinsko šolo. Agitacijo za vpis sta vodila odvetnik dr. Karl Kieser in lastnik kavarne »Rotovž«, Hans Kafer.
ni. OdMkovan za vojaške vrline je ko- m. Napredovanja v poštni službi. Za mandir mariborske orožniške čete kape- kontrolorje 5. skupine so napredovali pri tan g. Davorin Mavrič.	‘	pošti	Maribor	I	Josjp	Lavrič, Marji*
SAMOMOR ZARADI NEOZDRAVLJIVE BOLEZNL
Danes predpoldne se je pognal iz okna drugega nadstropja mariborske bolnišnice zaradi neozdravljive bolezni neki bolnik. Skok iz okna je bil smrten. POBREŠKO CESTO BODO ŠKROPILI Komaj smo se nekoliko oddahnili od dežja, že tožimo zaradi prahu. Zlasti na Pobreški cesti, ki je zelo prometna, se vali gost prah. Zato je pobreška občina sklenila z mestno občino dogovor, po katerem bo mestni škropilni voz škropil cesto do pokopališča. S škropljenjem bodo takoj pričeli.
nat, Henrik Šiška, Andrej Doljak, Franc Klasinc, Jurij Pilar in Peter Kotnik; na pošti Maribor II Jernej Vidmar, Anton Požega, Štefan Bele, Ernest Pipan, Vincenc Ločnih, Valentin Zatlačen, Vincenc 2gur, Hubert Turkovič, Mavricij Flug, Ljudmila Strniša, Avgust Špendal in Anton Eržen, Za višje kontrolorje 6. skupine so napredovali na pošti Maribor I Marija Veriič, Milan Rajh, Lidija Aleš, Frančiška Oblak, Marija Gndlšek in Rihard Seliti an; na pošti Maribor II Anton Križ, Ciril Kokošair in Pavel Kandur.
m. Iz mestne shižbe. Dosedanji dolgoletni uradnik tržnega nadzorstva Ivan Ribič je bil premeščen na konskripcijski urad, na njegov mesto pa je bil dodeljen magistralna uradnik g. Jože Lavrenčič.
m. O sestavi učnih načrtov so razpravljali na nedeljskem občnem zboru Pedagoške centrale v Mariboru. To temo je v daljšem predavanju obravnaval predsednik prof. Šilih. Sledila je daljša in stvarna debata, ki je pojasnila več zanimivih vprašanj na polju pedagoškega udejstvovanja.
m. Odlikovani orožniki. Za vestno službovanje so bik odlikovani s srebrno kolajno orožniški komandirji Alojz Bajec s Teznega, Štefan Tkalčič iz Radvanja, Franc Cizi od, Sv. Lenarta, Alojz Kačičnik od Sv. Marjete, Matija Danolič iz Mežice in Jurij Karapandža iz Javnika.
m. Prvi večerni promenadni koncert v
mestnem parku bo jutri v sredo ob 20.30 do 22. ure. Svira godba železničarjev.
m. Mariborskemu trgovstvu v vednost. Dne 17. in 18. junija se vrši v Murski Soboti občni zbor Zveze trgovskih združenj s predkonferenco. Pozivamo naše članstvo, da smatra udeležbo te prireditve za svojo stanovsko dolžnost. — Prosimo vse one mariborske trgovce, ki žele ob tej priliki v Murski Soboti prenočišča, da se zglase v pisarni podpisanega združenja najkasneje do 10. t m., t j. do sobote, da jim ga pravočasno preskrbimo. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
ra. Vik In kr& sredi noč! je povzročila skupina pijanih ljudi v Dravski ulici, tako da so se stanovalci prebudili iz spanja. Ko so prihiteli stražniki, so se razgrajači razbežali.
m. Zlat ženski prstan je neka tovarniška delavka ukradla šolarki Jožici Zagor-škovi.
m. Vlomna tatvina. Neznanec je vlomil v stanovanje Hedvike Heričeve v Vatov: ulici l in ukradel zlato žensko verižico, nekaj 'denarja 'ter precej perila.
m. Železo v oko. Ključavničarju Filipu Primcu iz Hotinje vasi je zletel pri delu v železniških delavnicah drobec železa v oči. Zdravi se v bolnišnici.
m. Manjše nesreče. Z vrelo vodo se je poparila 30-letna služkinja Filipič Bernarda iz Aleksandrove ulice. — Pes je ugriznil 21-letnega kmetskega hlapca Silvestra Šmuca iz Zg. Hoč. — Pri nesrečnem padcu si ije pošodovala hrbet in noge žena trgovskega zastopnika Ana Francekovičeva iz Radvanja. Vsi ponesre čenči se zdravijo v mariborski bolnišnici.
k Sokolsko društvo Studenci proslavi v četrtek, 8 t. m. dvajsetletnico. Vabimo prijatelje Sokola, da se prireditve, ki se vrSi ob vsakem vremenu, udeleže. Odbor.
* Zastavice z rdečim dvojnim križem se bodo dostavljale še ves teden, tako da bodo vsa okna lahko okrašena do sobote. Zastavice se dobe tudi pri vratarju OUZD v Marijini ulici 13.
* Hišne posestnike v Studencih županstvo občine vabi, da razobesijo v četrtek, dne 8. t. m. — o priliki 20-letnice domačega Sokola — zastave na svojih hišah in s tem počastijo kulturno delo, ki ga društvo vrši.
¥ Jadranaši! Danes zvečer pevska vaja. Radi važnih poročil in sklepov polnošte-vilnost nujno potrebna. Pevovodja.
* Ljubljanski velesejem otvorjen. V navzočnosti kraljevega zastopnika ge-
nerala Stefanoviča ie trgovinski minister častni predsednik v soboto otvoril ve-
kot i
lesejem. Današnji čas ni najbolj ugoden gospodarskemu življenju ne samo pri nas, temveč v svetu sploh. Zato je tembolj razveseljivo, da je letošnji Ljubljanski velesejem zaseden do zadnjega kotička. Zastopane so vse panoge domače industrije in veleobrti, pa tudi udeležba inozemstva ie častna. Posebne razstave tvorijo pohištvo, avtomobili, slovanska ženska ročna dela, mala obrt, turizem in pasivna obramba prebivalstva za slučaj napada iz zraka. Velesejem traja do vključno 12. junija in imajo obiskovalci na železnici brezplačen povratek.
* Skupina madžarskih novinarjev, ki jc prejšnje dni v aranžmanu društva „Putnik“ obiskali vse naše važnejše toplice, zdravilišča in turistične kraje, je zapuščajoč Jugoslavijo, poslala iz Ormoža direktorju „Putnika“ g. Simiču telegram, s katerim se toplo zahvaljuje za izredno prisrčen sprejem. Bivanje v bogati Jugoslaviji — pravijo v telegramu — jim bo ostalo v lepem m trajnem spominu.
Druga skupina novinarjev iz nordijskih dežel, ki je bila te dni lepo sprejeta v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, ie šla iz Skoplja pod vodstvom poddirektorja „Putnika g. Peršca preko črnogorskih planin v naše primorje.
* Izleti „Pntnlk-a“ z luksuznimi avlo-kari: 11. junija: Okoli Pohorja din 65’—; 18. junija Murska Sobota (Prekmurski teden) din 50.—. Prijavite se takoj!
* Jedilni pribori iz kroma, po 6 nožev vilic, žlic in kavnih žličk od 160.— din dalje. Najnovejše fasone iz alpacca in pravega srebra pri M. Ilger-jev sin, ju-velir, Gosposka 15.
Nočna lekarniška služba: (od 3. do vključno 9. t m.) Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; Lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova oesta 33, tel. 22-13:
Kino
* Grajski kino. Danes Polarna luč, velik* razkošni film Sonja Henie v nemškem jeziku.
* Kino Esplanado. Od danes „UIična glasba ‘ velezabavna veseloigra. Pride JRas-putin” mojstrsko veledelo s Harry Baurom.
* Union kino. Do vključno srede „V velemestnem vrtincu” velefilm po romanu Stefana Zweig-a. Gaby Morlay,
Mariborsko glodali**«
Torek, ob 20.: „Hollywood”. Red C. Sreda, ob 20.: „SL 72”. Red B. Zadnjič.
Opozarjamo ponovno, da se s predstavo pretresljive drame »Št. 72« jutri, v sredo, 7. t. m., zaključi letošnja sezona.
Zaostanki na gledališkem abonmaju. Vsi, ki svojih zaostalih obrokov za gledališki abonma ali bloke do sedaj še niso poravnali, se naprošajo, da to store do 10. t. m. ker mora ob koncu sezone tudi gledališka uprava urediti svoja plačila.
Radio
Sreda, 7. junija Ljubljana: 12. Plošče; 12.45 Napovedi in poročila; 13.20 Koncert RO; 20. Prenos iz narodnega gledališča, med odmori napovedi in poročila. — Beograd: 17.20 Koncert RO; 1005 Narodna glasba; 20. Prenos iz opere. — Sofija: 18. Narodna glasba; 19.15 Nikolajeva opera »Vesele ženo Windsorske“. — Firenze: Bellini jeva opera „Norma“. — London National: Verdijeva opera „Othelo“. — Monte Ceneri: Rossinijeva opera »Seviljski brivec”. — Dunaj: 19. Straussova o pcreta „Noč v Benetkah”.
Vsega pa res na povemo
NA TELOVO OB 17. SE BODO POMERILI V NOGOMETU GLEDALIŠKI IGRALCI IN NOVINARJE
Sredi razgibane športne sezone predstavlja središče vsega zanimanja mariborskega športnega občinstva, pa tudi gledaliških abonentov, senzacionalni dvoboj, ki so ga napovedali v nogometu gledališki igralci mariborskim novinarjem. Novinarji so izziv sprejeli in sedai se oba tabora mrzlično pripravljata. Dobro poučeni ljudje vedo celo povedati, da imata tajne sestanke, da je nastalo veliko povpraševanje po nogometni literaturi, najbolj pogumni pa so poizkusili celo z žogo na zelenem polju. Po mestu vzbujajo veliko pozornosti veliki lepaki, občinstvo jih čita v skupinah ter ugiba, na katero stran se bo nagnila sreča. Gledališki enajstorici pripisujejo mnogo več gibčnosti, saj imajo v svojem teamu kopico odličnih baletnih mojstrov, za novinarje pa govorijo strokovnjaki športni uredniki, ki imajo poznavanje nogometne igre v malem prstu, da n« govorim«? 9 vseh drugih njihovih tg-
lentih, za katere se po zadnjem treningu zanimajo celo managerji mariborskih klubov. Da se bo temna odigrala res pod popolnoma nepristranskimi prilikami, sta se kapetana obeh moštev sporazumela na popolnoma nevtralnega sodnika, znano mariborsko osebnost	bo z lahkoto pre-
prečila vse event. nešportne podvige. Ker pa se oba tabora bojita, da bi prevneti navijači sodnika podkupili, bosta oba ka-
Sstana obdržala njegovo ime v najstrožji inosti.
Da bo občinstvo v vsakem pogledu prišlo na svoj račun, so prireditelji priskrbeli tudi za prvovrstno godbo; ob zvokih gromovite Koračnice bosta nastopili obe ekipi točno ob 17.? nakar se bo po dovršenih formalnostih začela sama tekina, katero bo otvorila gledališka diva gdč. Igličeva. Nadaljnjih podrobnosti še ne smemo izdati, ker je treba nekaj presenečanj ohranili še za prireditev na stadionu.
Kultura
Koncert Celjskega pevskega društva
V: soboto, dne 3. junija, je obhajalo CPD 45rletnico stojega obstoja in 60-let-nioo svojega bivšega pevovodje, zaslužnega našega skladatelja A. Lajovca, z . odlično uspelim koncertom v veliki dvorani Celjskega doma. Ves prvi del koncerta je. bil posvečen A. Lajovcu, ki je osebno počastil s svojo navzočnostjo ta koncert. Njegove samospeve »Bujni vetra«, »Kaj bi le gledal« ter »Pesem o tkalcu« je zapela u svojim nežnim liričnim sopranom Valči Heybalova, članica ljubljanske opere. Na klavirju jo je spremljala z velikim razumevanjem Milena Oražnova. Za svoja izvajanja sta prejeli dami prisrčno priznanje vsega občinstva in lepe šopke nageljnov. Mešani zbor je odpel Lajovčevo »Ples kralja Matjaža«, »Medveda z medom«, »Vodico čisto« in »Zelenega Jurija« s sopranskim solom V. Heybalove. Te ritmično in in-tonanSno težke skladbe je izvajal zbor z veliko sigurnostjo m topimo.
Po teh točkah je pozdravil društveni predsednik prof. Fink v kratkih besedah navzočnega skladatelja A. Lajovca in mu čestital k njegovi 60-letnicL Skladatelju je bil poklonjen lep venec z državno tro-barvnioo. Po odmoru je zapel moški zbor Dobroničevega »Jadnika« in A. Delakovo miselno globoko skladbo »O Bog« s spremljevanjem klavirja. Zbor je povsem zadovoljil. Zelo simpatično je sprejelo nato občinstvo dva ženska zbora, in sicer Vodopivčev »Po slovesu« in Tom-čevo »Narodno«. Ženski zbor je obe skladbi podal vprav dovršeno.
Za tem smo slišali še Prek>včevo, v narodnem duhu zloženo »Pomlad« ter elegično Vodopivčevo »Pričakovanje«. Zelo. je vžgal R. Savinov »Mladi mucek«. s spremljevanjem klavirja. Je to res prav zanimiva in sila razgibana skladba. Zbor jo je moral ponoviti. Navzočnemu skladatelju je priredilo občinstvo tople ovacije: Oficielni del so zaključili Adamičevi »Godci«, nakar so še dodali društveno geslo »Kdor naš si, z nami poj«, uglašeno. po društvenem predsedniku prof. Finku.
Zbor je odpel ves težki program z navdušenjem in strogo disciplinirano, kar zgovorno priča, da utira njegov neumorno delavni pevovodja Pec-Šegula pravo pot glasbenega pouka v svojem zboru. Pevovodja je dokazal, da suvereno obvlada zbor in skladbe, ki jih ume do podrobnosti premišljeno interpretirati. Za svoj trud je prejel dva prav lepa šopka. Omenjamo še, da so bile prvič izvajane na tem koncertu skladbe: Prelov-čeva »Pomlad«. Savinov »Mladi mucek«, Delakov »0 Bog« in Vodopivčevo »Pričakovanje«.
CPD je s tem dokazalo svojo visoko umetniško kvaliteto in resna kulturna
stremljenja. Na Tetovo ponese svoje pesmi v Rogaško Slatino in v Rogatec, kjer bo imelo dva koncerta.	xy.
JEAN RACINE (1639—1699).
Slavni francoski dramatik, bližji prirodi in človeški naravi nego njegov tekmec Corneille, je zapustil tragedije: An-dromaha, Britanik, Mitridat,. Ifigenija, Fe-dra, iz katere je LZ objavil pred leti nekaj odlomkov. Ob neuspehu s Fedro je dal slovo posvetnemu gledališču. Po daljšem molku je predelal svetopisemski snovi: Estera (1680) in A talija, ki predstavlja mojstrovino francoskega odra. V mlajših letih se je poskusil v komediji: »Tožniki« so vzor prebrisane šale. V opombo rojstne 300-letnlce so Parižani sklenili 'uprizoriti »Les Plaideurs« pod milim nebom, na stopnišču justične palače. Podobno predstavo je doživela Hu-gojeva »Marion Delorme« na trgu Plače de Vosges, dalje Le Myster6 pred cerkvijo Naše gospe. Dan 300-te obletnice njegovega rojstva bo šele 21. decembra.
-nk.
AKADEMSKA NAGRADA.
Henry Bordeaux je ob koncu aprila dobil od Francoske akademije nagrado
100.000 frankov, namenjeno Savojcu, ki je z znanstvenim ali leposlovnim delom počastil svojo deželo. Vendar je odlikovanec prepustil Ves znesek Akademiji, ki je s to vsoto povečala seznam svojih, manjših odlikovanj za pet deležev po
20.000 frankov. Prav redko se primeri, da ta zavod podeli nagrado kateremu svojih članov. Le »prix Osiris« se je v celoti dajal akademikom. Z njim so bili počaščeni: Albert Sorel, P. Bourget, maršal Lyautey, zgodovinar in arheolog Caraille Jullian... Bordeaux je malo preveden v slovenščino: »Stopinje v snegu«, nk.
k Misel in delo. Majska številka te ljubljanske kulturne in socialne revije je posvečena v glavnem 150-letnici francoske revolucije. Uvodno besedo je napisal v francoščini ljubljanski francoski konzul Gabriel Remčrand, dr. B. Vrčon je prispeval razpravo »Revolucija — evolucija — revolucija?« v kateri razpravlja o položaju naroda po načelih francoske revolucije in. svoboščinah. Georges Bourgin (Pariz) je napisal članek »Ob proslavah revolucije«. V Obzorniku so referati o mednarodni in naši domači politiki, referati o knjigah, gledališču in nazadnje dokumenti.
k Delo proti tuberkulozi Tretja številka je posvečena poročilom o naporih in uspehih protituberkuloznega gibanja, nadaljevanju opisa znakov pljučne jetike, nenavadnim pljučnim boleznim, gozdni šoli za ogrožene otroke in raznim krajšim poročilom.
Soort
Jugoslavija v evropskem finalu z Nemčijo
Včeraj se je zaključil v Zagrebu teniški dvoboj za Davisov cup med našimi in belgijski teniškimi igralci. Odigrala sta se zadnja singla. Lacroix je premagal Mitiča v štirih setih s . 6 :3, 6:2, 6:8 in 6:2. Puhčec pa Geelhanda v treh setih s 6:3,
8 :6, 6:3. S tem se je Jugoslavija kvalificirala v finale evropske cone Davisovega cupa. Njen nasprotnik je Nemčija, tekmovanja pa bodo v Zagrebu, kar pomeni za naše mušketirje precejšnjo prednost.
Jugoslavija : Italija 4:1
V Beogradu se je zaključilo teniško tekmovanje za srednjeevropski pokal, ki ga je podarila Nj. Vel. kraljica Marija. Odigrala sta se zadnja dva singla, ki sta jih naši zastopnici odločili v svojo korist. Hela Kovačeva je sigurno premagala Italijanko Tonolli s 6:2, 6:3, Aliče Florija-nova pa Italijanko .San Donnino s 6:3, 8:6.
OBČNI ZBOR ZIMSKO ŠPORTNE ZVEZE
V prisotnosti delegatov športnih klubov ter mnogih odličnikov je bil v nedeljo v Ljubljani občni zbor JZSS, ki ga je vodil preds. dr. Ivo Pirc. Za zborovanje je vladalo veliko zanimanje, zlasti ker naj bi se določile smernice za organizacijo svetovnega smuškega prvenstva 1. 1942 v Jugoslaviji. Zborovanje je potekalo mestoma jako burno. Sprejetih je bil oveč sklepov v svrho pospeševanja in razširjanja zimskega športa in uspešnejšega udejstvo* vanja na; mednarodnih konkurencah. Glede
svetovnega prvenstva je bilo sklenjeno, da naj bodoči upravni odbor določi za to poseben odbor, kateremu bo trajala funkcijska doba do zaključenega svetovnega prvenstva. V proučitev je bil predložen predlog glede 6-mesečne karence onim igralcem, ki prestopijo iz kluba v klub, da se tako prepreči snubljenje igralcev.
Do volitev je prišlo komaj tedaj, ko je
Sreds. Gorenjske ZSP podal častno izjavo, a bodo lojalno sodelovali z zvezo, ker so sicer nekateri funkcionarji odklanjali sodelovanje. Izvoljen je bil ponovno za predsednika dr. Ivo Pirc, za tajnika pa Tone Kunstelj. V nadzornem odboru je med drugimi tudi Mariborčan Vekoslav Golubovič.
s Poverjeništvo SOLNP-a (službeno).
Drevi nadaljevanje tečaja. Točno!
s Mariborski plavalni klub. Obvezen sestanek vsega članstva se vrši v četrtek, dne 8. junija, ob 11. uri na kopališču Mariborski otok. Radi predstoječega nastopa v Murski Soboti bo istočasno sestanek tehničnega odbora in tekmovalne skupine.
Sokolstvo
Praznik koroškega sokolskega okrožja
OKROŽNI ZLET KOROŠKEGA SOKOLSKEGA OKROŽJA. — DVAJSETLETNICA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V SLOV ENJGRADCU. — RAZVITJE ČLANSKEGA IN NARAŠČAJSKEGA PRAPORA
Letos poteče dvajseto leto, ko je bilo v Slovenjgradcu ustanovljeno Sokolsko društvo. Ustanovni občni zbor društva je bil 13. 10. 1919. Prvemu odboru je bil postavljen na čelo pokojni brat starosta dr. V. Železnikar, sodelovali pa so pri ustanovitvi narodni delavci dr. J. Rajh, J. Druškovič, dr. F. Pirnat, A. Peršuh in A. Oset, K. Barle, Ivan Mlač in drugi. Društvo se je lepo razvijalo* sokolski telovadci so se vadili v telovadnici meščanske šole. 10 let po ustanovitvi je društvo s pomočjo slovenjegraške podružnice .CMJD ter s požrtvovalnostjo svojega član stva zgradilo svoj dom. V sokolskem domu se je močno razmahnilo telovadno in prosvetno delo, da je postal žarišče vsega narodnostnega dela v mestu, v njem pa so našli zbirališče tudi cirilmetodarji, planinci, športniki in drugi. Dograjeni Sokolski dom kralja Aleksandra I.« je bil slavnostno otvorjen 21. VI. 1936. pod pokroviteljstvom kralja Zedinitelja.
Po smrti prvega starost^ dr. V. Železnikarja je prevzel mesto staroste brat Ivan Rojnik. V programu petletke se je razširilo telovadišče, se gradi kegljišče in se preureja dom v enega najlepših, kar jih ima Mariborska sokolska župa.
V znak priznanja za narodnostno delo ob severni meji bo ob priliki dvajsetlet-
nice društva kumovail novemu sokolskemu praporu Nj. Vel. kralj Peter II. Slavnostnemu razvitju in proslavi pa bo prisostvovala tudi vojska.
Društvo poziva javnost, da se v cim večjem številu udeleži 11. junija proslave dvajsetletnice, ki bo združena z zletom Koroškega okrožja ter z razvitjem članslkega in naraščajskega prapora.
1.	Udeležencem proslave 20-letnice Sokola v Studencih. Vse telovadce in telovadke, ki nameravajo nastopiti na javnem nastopu v. Studencih, opozarjamo, d9, so ob 9. na letnem telovadišču pri sokolskem domu izkušnje za popoldanski nastop, katerih se morajo vsi nastopajoči udeležiti. Ob pol 15. je povorka. Mariborska društva pridejo skupno v Studence po svojih razporedih.
Šah
PRVAK SLOVENIJE - CELJSKI ŠAHOV-SKI KLUB
V nedeljo je bila v Ljubljani zaključna tekma med LŠK in šahovskim klubom iz Celja za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Prva tekma, ki je bila pretekli mesec v Celju, je končala neodločeno. Drugo tekmo pa so Celjani dobili v razmerju; 4 in pol proti 3 in pol in si tako priborili naslov prvaka.
E. S. BRUCE:
36
HiiKtnuuibr.uft sIimšuuast.
»Pojdite k Herveyu Biggleswadeu«, je prezirljivo odvrnil Stanton. »Ta izdelek je res prav njemu podoben.«
»Hvala vam«, je dejal Beeke, ko je dobil naslov Herveya Biggleswadea.
Ta je takoj spoznal svoje delo. Zelo se je čudil, ko je zvedel za vzrok Beekeove-ga prihoda n takoj je pogledal v svoje zapiske.
»Prav imate, nadzornik«, je dejal. »Pred osemnajstimi meseci sem napravil gospodu Pageu to zobovje.«
»Torej je le on!« je vzkliknil Eustace.
»Želo vam bova hvaležna, če pojdete z nama v Mallow-Datčhett, da ugotovite, ali je umorjenec res Page, gospod Biggles wade«, je dejal Beeke. »Samo mrtvečeva usta boste morali pogledati, pa boste vedeli, kako je.«
»Prav rad bi šel z vama, toda nekaj fjiidi bo prišlo, ker sem jih naročil za danes«,. je odvrnil zobni zdravnik.
»Ti ljudje bodo že počakali«, je dejal Beeke. »Takoj boste morali iti z nama, go spod. Stroške in izgubo časa vam bo že plačaia policija.«
Gospod Biggles wade je iznenada uvidel da: paciente prav za prav lahko prepusti
svojemu pomočniku. Sedel je v Eustaceov avto. In ko je kmalu nato stopil iz male mrtvašnice v MallowDatchettu, je bil hudo bled in tresel se je kakor trepetlika..
»Da, gospod«, je rekel z ubitim glasom. »Ta možak je Tom Page. Moj Bog, če mi bi bili povedali, kakšen prizor bo to, ne bi bil šel z vami.«
»To se mi je kar zdelo«,-je dejal Beeke. »Ali me hočete zdaj spremiti na policijo, gospod Biggleswade, da sestavimo zapisnik?«
Nadzornik Gibbons ni bil prav nič presenečen, ko je zvedel novico, in je obljubil, da bo sira Philipa obvestil o smrti njegovega oskrbnika.
»Zdaj bo pa treba pregledati še Page-ov dom«, je dejal Beeke. »Vrag, ki je ubil ta dva človeka, najbrž ni pustil sledov, toda zanemariti ne smemo ničesar. Zdi se mi pa, da se bomo morali vražje potiti, preden bo sedel za zamreženimi okni, ker mu bo treba vse dokazati.«
Nadzornik Gibbons je ostal odprtih ust:
»Ali mar morilca že poznate?« je vzklik nil.
»Mogoče!« je veselo odvrnil Beeke.
Z Eustaceom je odšel in oba sta se obrnila proti »Sinjemu levu«, kajti Beekeovo bolno srce je terjalo skodelico dobrega čaja, da bo moglo opravljati svoje naporno delo. Znano dejstvo, da čaj ni dober za slabo srce, Beekea ni prav nič motilo.
Kakšen šarlatan ste, Beeke!« je pripomnil Eustace. »Zdaj ste natvezili ubogemu Gibbonsu, da že nekoga sumničite! če bi bilo to res, ne bi bili tako dobre volje.«
»Hitro izpijte čaj in ne čvekajte toliko«, je vzkliknil Beeke. »Delo naju čaka! Iti morava v Carringtonovo graščino. To bo zanimiv obisk, Eustace!«
»Če bova mogla priti do lastnika«, je skromno pripomnil Eustace.
»Bova!«
»Sicer pa ne vem, kaj naj bi tam počela. Dobro veva, da je Clinton padel v park in da je lagal, toda ne Carringtona, ne sluge ni mogoče dolžiti umora.«
»Morilci niso zmerom tisti, ki jih sumimo«, je pripomnil Beeke. »Umora na videz nimata pravega smisla. William Field, načelnik postaje, in Thomas Page, oskrbnik, — dva ugledna moža, ki bivata že dolgo tu in ki ju imajo ljudje radi. Zakaj naj bi ju bil kdo umoril? Bogata nista bila, sovražnikov pa tudi nista imela. Vse kaže, da tudi ne bomo imeli opravka z zločinom iz naslade ali pa zaradi kakšne ljubezenske zgodbe, ker nista bila več nilada in ker je bil zlasti Field vzoren zakonec.«
»Kaikšen norec morda?«
»Vedel sem že, da ste precej omejem, nisem pa mislil, da ste tako zelo. Norec! Vselej, kadar se zgodi kakšen zločin, kriče idioti: To je delo norca!«
»Hvala,« je odvrnil Eustace, »in v tem primeru sem v dobri družbi. Sir Philip je bil istih misli.«
»Kako bi bil mogel norec tako skrbno pripraviti zločin? Kamenje, truplo v letalu, zobje v ribniku! Napravil je sicer nekaj napak, a spretnosti in iznajdlivosti mu človek le ne more odreči. In kaj smo doslej že dosegli? Odkrili smo Še eno truplo in zvedeli, čigavo je prvo. To je vse.«
»Brez vas ni tega ne bi bili dosegli... Še zdaj ne vem...«
»Kdo pa zahteva od vas, da bi morali kaj vedeti? Tudi to veste, da laskanja ne maram,« je vzkliknil Beeke, ko sta stopila v gostilno. »Še dosti nam manjka do razkritja skrivnosti. Page je bil očitno prva žrtev, — in kaj vemo o njem? Sedem let je bil že oskrbnik pri siru La-verju. Hm! Sedem let. Tudi kapitan Pi-per je povedal, da je sedem let pri Car-ringtonu. Vprašujem se, ali je to v kakšni medsebojni zvezi. Bila sta prijatelja. Oba sta dobila službo v istem kraju in ob istem času. Saj veste, Eustace, kaj mi neprestano roji po glavi: da je Carring-tonova graščina nekako v zvezi z obema umoroma. Zanima me, kaj je delal Piper v pretekli noči.«
Zanimivosti TT
Ze tri leta diha z jeklenimi pljuči
Tragsdifa milijarderjevega sina, ki mu je življenjska usoda ugrabila dihalni organ
Pozimi 1. 1936 je krenil bogataš Snite s svojim sinom Fredom na potovanja po svetu. Ko sta bila na Kitajskem, je zgrabila sina usodna bolezen, odpovedali so mu živci in nehali dovajati pljučem zrak. Milijarder j<* naglo odpeljal sina na neko kliniko v Pekingu, kjer so ga vstavili v poseben aparat za dihanje. Dvanajst bolničark in najboljši zdravniki so se sukali okrog bolnika, dihalni aparat so večkrat menjali.
— 75.000 frankov dajem dnevno za bolezen svojega sina, samo do bi ga rešil, je dejal oče. Štirinajst mesecev je ležal mladenič v jeklenih pljučih, ne da bi se smel premakniti. Potem je smel čitatf, jesti sadje in sočivje. Aparat, v katerem je bil Fred zaprt, je tehtal 550 kg in je
bil podoben lokomotivi. Na posebnem vlaku so bolnika prepeljali v Šanghaj. Milijarder je najel na luksuznem parniku 12 kabin, stroški za prevoz bolnika v San Francisco so znašali dva milijona frankov.
V Chicagu so za Freda pripravili posebna jeklena pljuča, ki so iznajdba inženirja Denisa Scanlona. Mladenič je zdaj lahko svobodno gibal z rokami in nogami. S pomočjo dvojnega zrcala lahko čita liste in igra šah. Naslednjo zimo je Fred prebil v letovišču na Floridi, kjer so ga na krovu razkošne vile vsak dan izpostavljali soncu. Tu ga je obiskala tudi zaročenka Rose Mary 0’Conell, ki bi se imela z njim poročiti jeseni 1937. Dekle je nesrečnemu mladeniču obljubila, da ga
Ali bo Panamski kanal dobil tekmeca?
Zadnji veliki manevri ameriške mornarice so pokazali, da je Panamski kanal proti zračnim napadom slabo za-zavarovan. 2e prvi osvajalci Srednje Amerike so imeli v načrtu gradnjo kanala v deželi Nicaragui. Zedinjenim državam je bil večkrat ponuden projekt, da bi one gradile novi kanal skozi Nicaraguo. Toda USA so predlog vselej odklanjale.
Zdaj so se vladi v Nicaragui ponudili Japonci, da bi oni prevzeli vse stroške za gradnjo prekopa. To je izzvalo živahen odpor v Zedinjenih
državah, ki bi jim poseganje Japoncev na ameriško celino nič kaj ne bilo všeč. V Washingtonu so jeli misliti na novi prekop, ki bi bil dolg 280 km, 100 km od tega odpade že na obstoječe plovne vode rek in jezer. Kanal, ki bi ga gradili 10 do 15 let, ne bi imel posebnih terenskih zaprek in bi atlantski ameriški mornarici izdatneje skrajšal pot v Tihi ocean. Posebna komisija strokovnjakov bo zdaj proučila terenske prilike in sestavila načrte za projekt novega prekopa, ki je po svoji zamisli že zelo star.
bo čakala, dokler ne bo popolnoma ozdravel...
In Fred ima trdno vero, da bo ozdravel. Zaobljubil se je, da pojde na romanje v Lurd na Francosko. V minilem tednu se je res v francoskem pristanišču Le Havreu zasidral veleparnik »Normandie«, s katerega so izkrcali na obalo mladeniča, ki že tri leta diha z jeklenimi pljuči. Ogromna množica ljudi je prisostvovala trenutku, ko so dvignili s krova težko dihalno napravo, v kateri je tičal vedno nasmejan Fred. Strežnice so pitale mladeniča, nakar so vse naprave in prtljago naložili na več avtomobilov in odpeljali proti Lourdesu.
— Verujte mi, moj sin je izvrsten človek! je dejal dopisnikom listov Fredov oče, milijarder. Nikoli se ne pritožuje, zdravniki pravijo, da ga drži pri življenju samo njegova nenadkriljiva energija in volja do vztrajnosti... Dve leti je mladenič sanjal o Devici v lurdski votlini, dve leti je upal, da mu ona vrne zdravje. Ali se naj zgodi čudež?...
Sto let prvega bielkla
Pred sto leti se je pojavil na cesti drzen človek, po imenu Daft Pate Macmil-lan iz Dumpfrieshira (Anglija) na čudnem vozilu. Sedel je na visokem dvokolesu, ki ga je bil sam zgradil, in ie divje pritiskal na pedale. Ljudje so strmeli nad nenavadno prikaznijo, ki je po pripovedovanju očividcev »rezala zrak z blazno hitrostjo«, in ženske so se prestrašene križale, misleč, da je sam vrag. Ko je srečni izumitelj vožnje 10 km na uro, ves prepoten in upehan legel k počitku, je sanjal o ravnih, gladkih cestah, lahkih kolesih, sploh o svetu, kjer so samo kolesa... Toda vrli Dafi Pate Macmillan si gotovo ni predstavljal, kakšen razmah bo doživel njegov izum, ko dandanes milijoni kolesarjev švigajo po cestah vseh delov sveta, koliko jih je med njimi, ki bi ve deli za ime moža, ki se mu imajo zahvaliti za prijetno vozilo?
ČUDEN PRIMER ROJSTEV
Zakonski par v Orchesu na Francoskem ima sedem otrok. Posebnost teh otrok je v tem, da so se rodili sicer v različnih letih, toda v istem tednu. Prvi je bil rojen v ponedeljek, drugi v torek itd., najmlajši se je rodil v nedeljo istega tedna v letu, kot je prišel nasvet prvorojenec.
Poln meh za smeh
Pri francoskih legionarjih je v vojni proti rifskim Kabilom služil tudi neki 2id, ki je bil znan plašljivec. Tem večje je bilo iznenadenje, ko je nekega dne stopil v polkovnikovo pisarno 2ia s sovražno zastavo v rokah.
— Cujte, Kohn, ga je vprašal presenečeni polkovnik ,kako ste pa prišli do zastave?
— Povedal vam bom, gospod polkovnik ,toda prosim, prav zaupno, da ne boste o tem nikomur pripovedovali. Za zastavo sem dal samo en naš top...
•
Častnik je zalotil redova pri čitanju romana,
— Kdo je napisal ta roman? je vprašal.
— Pokorno javljam! Ta roman je tiskan, ne pisan, je odgovoril redov.
*
Prebrisanec; — Na luni živi približno 678 milijonov ljudi.
Kmet: — A tako! No, to mora biti pa res gneča zgoraj, kadar vas tu doli trka — zadnji krajec...
*
Gospod Fridolin se je mnogo trudil, da bi osvojil lepo sobarico za trenutek sreče.
-*-• Pustite me pri miru. Se včeraj sem slišala, kako ste govorili milostivi, da je ona za vas ves svet.
— Zlata moja goska, ali ne veš, da obstajata dva svetova: stari in novi svet!
*
— Ali si ti, edina moja ljubica, na telefonu?
■— Sem, toda kdo kliče tam...
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOMi V mallb oglasili •tane vMka beseda SO par: aalmaaiia eristoiblna za t« oglase le din 6.—. Dražbe, orckllcl dopisovanja In ienltovaniskl oclasl din I.— oo besedi. NainanlM
»osek ta te oglase ie din 10 Debelo tiskane besede se raCunalo dvolao. Oglasni davek za
enkratno oblavo znata din 2.—. Znesek za male oglase se olatate takoi orl naročilu oziroma ce le vposlatl v Dlsmu skunal z naročilom ali oa oo oo&tnl položnici na Čekovni račun It 11.409. Za vse olsmene odgovore glede malib egtasov se mera orlloiltl znamka ca 3 din
ftazno
CENITEV
rastočega lesa, celih gozdov, izvršujem strokovnjaško, nezmotljivo. po specialni metodi in proti malenkostni odškodnini. Dopise pod »Zaupno« na upravo.	4080-1
Kompletno, sončno TROSOBNO STANOVANJE
s kopalnico v centru mesta se odda s 1. julijem. Vprašati stavbena pisarna. Vrtna 12.
5148—5
KDOR ZELI ZIDATI
X Red«k primer poštenosti. Risto Po- PO najnižji ceni, nai se obrne
...	....	_	»n	n	,-1	'	*	1	I	1	T	’	If	ra
ZENSKA — ZUPAN SANTIAOA
Predsednik čilske republike, ki je znan pristaš feminizma, je imenoval za župana glavnega mesta države, Santiaga, donno Grarielo Schnacke. Dama je zavzela svo je mesto na magistratu, toda kadar koli je sklicala sejo mestnega sveta, je ostala v veliki manjšini. Zasedanje ni bilo nikoli sklepčno, ker je večina mestnih očetov proti temu, da bi prestolnici vladala ženska. Predsednik republike vztraja pri imenovanju, občinski možje pa pri odporu, tako da županja, kljub krčevitemu joku, ki jo je od jeze pred prazno zborovalno dvorano že večkrat popadel, ne mor« priti do veljave.
povac iz Čapljine je prišel te dni v Sarajevo in se ustavil v prenočišču gospe Karkeličeve. Poprosil je, naj mu izroče kovčeg, ki ga je bil tamkaj pustil že leta 1911. Res so našli kovčeg nedotaknjen, v njem so bile še vse stvari in tudi dva avstrijska zlatnika.
X Kazni za nemške lenuhe. Nemški delovni zakon je uvedel posebne kazni za delavče in nameščence, ki brez razloga izostanejo iz službe. Kdor bi med delom pijančeval, prejme poostreno kazen. Prav tako bo poslej kaznovan vsak nezaposlen, ki bi ponujeno mesto službe odklonil.
k stavbenemu podjetiu v Kre kovi ul. 6, Maribor, in bo gotovo zadel zaželeni uspeh.
5139—1
KDO
bi pomagal s primernim kapitalom za izkoriščanje dobiS kanosneja podietia. BodoC-i /.‘k zasiguran. Ponudbe pod »Čisto 100%« na upravo.	5142—1
DRAMA NA VISOKEM MORJU
Holand6ki parnik »Buitenzorgc j« v Ba taviji vkrcal velikega tigra na krov. Na vožnji po Indijskem oceanu se je tigru posrečilo udreti iz kletke. Naenkrat je planil iz ladijskega skladišča v kuhinjo, kjer je mornarskega kuharja strahovito razmesaril. Drugega mornarja, ki je prihitel na pomoč, je zver prav tako zgrabila za prsi in mu s čeljustmi razparala koš, da je na mestu izdihnil. Sele kapitanu se je posrečilo, da je z več streli iz revolverja ubil krvoločno žival.
1500 LET STAR PANJ
V Vehnemooru v OMenburgu so od krili čebelni pani, ki je star blizu 1500 let. Panj je izdelan lz votlega debla in ima okrogle pletene okvire za satje. Takšne panje so imeli Germani vse do zgodnje ga srednjega veka.______________________
Lepo. sončno
DVOSOBNO STANOVANJE se odda s 1. julijem. VpraSati stavbena pisarna, Vrtna 12.
5150—5
Sobo odda
OPREMLJENA SOBA
lepa. velika, se takoi ugodno odda 1—2 osebama. Koroška cesta 67.	5135—7
Odlične, suhe
BUKOVE CEPANICE
dostavim na dom. Cena klat-tra din 350.—, Naročiti v gostilni Stelnberger (Voller). Ko šaki.	5144—1
Zgodba o ščurkih
V eleganten hotel v San Franciscu je vstani Jim Jenkins in sedel blizu Jazz-banda. Pri* kitel je natakar, se elegantnemu gospodu globoko priklonil in vprašal, s čim nai mu postreže.
— Recite mi, dragi moj. je dejal Jenkins. ali bi mogel za svoj denar jesti, kar me ie
volja?
Natakar, ki je bil že vajen najrazličnejših muh milijonarjev, se je diskretno nasmehnil in pritrdil, da je to v njihovem hotelu naravna stvar. Jenkins je naročil izbrana jedila, popH dve steklenici žlahtne renske kapljice In moka kavo. si prižgal lastno, dišečo cigaro »n poklical za račun.
Natakar je prihitel, računajoč na knežev-siko napitnino. Toda Jenkins je položil en sam dolar na mizo in šel. Natakar se je vznemiril. češ. saj je jed bila vendar mnoeo dražja. Toda Jenkins je mirno odvrnil:
— Ali mi niste rekli, da se za svoj dennar morem nalesti, kolikor hočem...
Natakar je poklical poslovodjo. Ta ni poznal šale. Oštel je gosta, da si takšnih muhavosti ne želi. »Čudno, da si niste še izmislili zgodbe s ščurkom, vi spoštovani goljuf.«
Jenkins Je bil užaljen! Zadrl se ie, da ni slepar, in da se ne pusti ozmerjati z Jjudmit ki sami vtihotapljajo ščurke v juho. samo da bi ušli plačilu.
Poslovodja je razmišljal, končno pa dejal:
— Veste ka}! Vrag naj vas nosi In tisti denar z vami. Pustim vas, toda samo pod po* gojem, da greste v sosedni hotel in zagodete slično stvar onemu sitnežu. poslovodji tamkaj!
— Zalibog Je to zdaj nemogoče, ie odvrnil Jenkins z nasmehom. Bil sem namreč že včeraj tam in jih potegnil. Oni so me baš poslali sem k vam. .._________________________'_________.
SEPARIRAN KABINET
se odda Koroščeva ulica 2-1, levo, Kovačič.	5141—7
siutoo ctodi
SPRETNO DEKLE
vešče slovenskega in nemške ga jezika se sprejme kot va; jenka za gostilno. Predstaviti se na Aleksandrovi 23-11. ___________________5137-9
Lepi beli in rdeči OLEANDRI na prodaj. Loška 10. 5145—4 MIZARSKEGA POMOČNIKA ki ima svoj skobelnik, sprejmem za šperana dela. »Etka« mizarstvo. Frančiškanska 12.
5146—9
Oaduu/Ue
Sli/Uklodi*
KOVČEOI potovalne torbice, nahrbtniki, velika izbira orl šterbal, Meljska 2 — Tre svobode 6.
5149—1
Posest
Prodam ugodno TRINADSTROPNO HIŠO
v centru mesta. Ponudbe pod »Centralna lega« na upravo lista.	5047-2
pomladansko zdravljenje v Varaždinskih toplicah Vas bo rešilo vseh revmatičnih nadlog. Vse udobnost' glavne sezone pri predsezonskih cenah. Prospekte ii informacije pošilja uprava kopališča
VARAŽDINSKE TOPLECE
ENONADSTROPNA HIŠA na prodaj na prometnem kraju v Studencih. Naslov v upra vi.	5136—2
MALA DRUŽINSKA HIŠA se takoj proda ali da v najem. Studenci. Obrežna 87.
5138—2
Prodam ENOSTANOVANJSKO HIŠO
z vrtom, cena 16.000 din. in štiristanovanjsko za 56.000. Pobrežje, Stranska ul. 8.
5140-2
Prodam
PRODAM
eno posteljo in eno žensko ko lo. Koroška c. 63.	5134—4
Stanovanje
'"mansard, stanovanje
s sobo in kuhinio v uradniškem domu opekarne Lajter-šberg v Košakih se odda s 1. VII. proti mesečni najemnini din 220.—.	5000-5
Najboljše
fcosouno
apno
Rpnenice Rnt. Birolla. Kresnice pisarno: Rnt. glrolla, L|ubl|an°. Dalmatlnoua ulica JO
pri nailh inseren-kupujte llh *®r oglaiujtel
Ud ta In urcluje ADOLF RIBNIKAR » Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarno d. d, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. -J^glesl P° “nlku. - Rokopisi ne rračajo. — Uroduistvo to uarava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Teleion uredatftva štev. 25-67, to uprave »t*v. 36-67. — PoStui iekovol točna «ev. 11.