Naročnina Dnevna Izdaja ze državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 D!n neile.)8Kn izdala celole no vJugo-slavi)! 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i kioip petli-vrsto mali oglasi po I 30 in 2 U.večll ofjlasl nad 43 mm viStne po Din vellltl po 3 in 4 Din, v ureiln ikvtndelu vrstica oo lo Din □ pr. v/ecierr. □ na.-o:uu popust izule ob 4 zititiaj razen pondelike in dneva po prazniku aaSSSKSBBSgSBBBSaBB Vrt! cni-.uu t c v Kapilar,cv! ulici Si. 6 lil KoUoviat se ne vračajo, nclranldrana platna sc nc sprejemalo ' UretSnlSIva tsleion 5«. 20 50, upravnt&tva St. 2328 PoIMčeu lisi sza slovenski narod 853 mSBSSZSSSSESSSSSS&BBSEZlEBasaSSSt Uprava Iv vKopiturlevt ui-.ii.o - (.eiioinl račun: L/uhiluna a let. 10.030 m io..i49 so insemte, soruiei oit.756 1, /«r/i<>>> s/. 39-oii, Vraga In Dunal M. 24.797 ^u-;«. mkamumira vm . ' a V življenju se le prepogosto pripeti, da vidi do obupa pritiran človek svojo rešitev v tem, da njegova nesreča zadene čim več drugih ljudi. Če ne more moja obveljati, če se ne more goditi meni dobro, potem naj ves svet vrag vzame, to je logika teh obupancev. Čeprav je ta logika vseskozi napačna, vendar pa je v gotovih primerih vsaj umljiva, ker pač izvira iz premočnega trpljenja posameznika. Nikdar in nikoli pa taka logika ni umljiva in opravičljiva v javnem življenju. Zakaj v politiki je ie mesto za ljudi, ki imajo zdrave živce in jasno glavo in ki nesrečo preprečujejo, ne jo pa kličcj >. Čisto drugačnega mnenja pa so voditelji KDK, ki so čisto zabredli v katastrofo politiko. Ker ne gre vse tako, kakor bi oni želeli, nočejo priklicati katastrofo, pa naj bo ta še tako huda in naj pade tudi po njih. Naša mora obveljati in ker nam takoj in brez ugovorov ne izpolnite vseh naših zahtev, pa se naj zgecii karkoli. In zato koketirajo s tujcem, zato se zatekajo po pomoč celo v italijanske in madjarske liste in nekateri od njih so šli celo dalje, da je postalo strah celo same voditelje KDK. Obenem s tem pa so hoteli še na gospodarskem polju s katastrofno politiko izsiliti kapitulacijo, ne kompromis svojih nasprotnikov. Znani so njih napori, da bi preprečili zunanje posojilo, pa čeprav vedo, da država krvavo potrebuje to posojilo in čeprav vedo, da tudi njih oblasti, ki enako nujno potrebujejo tuja posojila, ne dobe teh, če jih ne dobi država. Ioda niti ti močni argumenti jih niso motili, brez vsakega prevdar-ka so nadaljevali svojo gonjo proti posojilu. Kljub temu pa je bilo posojilo doseženo in njihov odpor je bil zaman. Samo to so dosegli, da je morala naša država najeti posojilo pod bolj neugodnimi pogoji, kakor bi ga dosegla, če bi ne bilo nepremišljene gonje tiska KDK. Te težje pogoje pa bodo seveda plačevali vsi državljani in tudi oni v Zagrebu in v svoji slepi strasti niso voditelji KDK škodovali samo svojim naspiof-nikom temveč tudi svojim pristašem, ker *o škodovali vsem državljanom. A niti ta težka izkušnja jih ni izpametovala, temveč so šli v svoji katastrofni politiki še korak dalje. Ker niso mogli preprečiti švedskega posojila, ker tudi ne morejo preprečiti posojila, ki ga ponuja Rotschildova skupina, so se spravili nad dinar, nad valuto nas vseh Na široko pisarijo po svojih listih, da je dinarjev tečaj fiktiven, da bo Narodna banka kmalu brez deviz in da je padec dinarja neizogiben. Sploh, da more rešiti dinar samo tuje posojilo, ki ga pa ne bo, kakor z veseljem vzklikajo, ker ga oni ne dopuste. Ker ne obvelja naša, pa naj gre vse k vragu, to je vsa modrost njih katastrofne politike. In vendar je dinar prav tako njih valuta, ko /seh drugih. Prav tisti denar, ko v Belgradu, imajo tudi v Zagrebu in če bi se izpolnila njih katastrofna želja, da bi dinar padel, ne bodo samo belgrajski vlagatelji ob denar, ne bodo šli samo belgrajski trgovci v konkurs, ne bodo samo srbijanski kmetje ob zaslužek, temveč prav isto bo zadelo tudi njih zagrebške in ljubljanske tovariše. Čisto vseeno in čisto brez učinka bc vse govorjenje, da ni Zagreb isto ko Belgrad, ker povsodi je ista valuta, je isti denar. Pri denarju pa se neha vsaka politika in vsaka sentimentalnost, tu je samo kruta zapoved — plačaj! Ne brez vzroka so hrvatski gospodarski listi it opetovano opozarjali tisk KDK, da ne dela norosti in da pusti dinar pri miru, ker bo vsak padec dinarja zadel tudi Zagreb in to najbolj občutno. Pa tudi ti apeli so bil zaman, ker do skrajnosti zaslepljeni strankarski fanatiki so izgubili že vsako mero. Pa :iaj še tako stopnjujejo svoj fanatizem, Bodo boj proti dinarju ravno tako izgubili, kakor so izgubili boj proti zunanjemu posojilu. Kakor je bilo sklenjeno švedsko posojilo preti njih volji, tako bo sklenjeno tudi novo. Zakaj, precej bolj trdno, ko vsa politika KDK, stoji dinar, ki uživa že štiri leta polno zaupanje tujine, ki malo bolj pazi na svoj denar, ko pa fanatiki od KDK. In ker tujina zaupa dinarju, zato posoja tudi državi denar, zato bo tudi marca meseca dala veliko posojilo in tudi že danes, če bi mi hoteli sprejeti vse njene pogoje. Ne moremo pa zameriti tujini, če ona izkorišča proti-narodno politiko KDK in če stavlja *em višje pogoje, čim bolj skuša KDK zmanjšati naš kredit. Vclekapitalisti niso sentimentalni, kadar gre za profit. Zapravljati svoj denar, uničevati sebe, se pravi zato podpirati katastrofno politiko KDK. Zato se treba proti tej politiki boriti tako dolgo, da zmaga spoznanje in da krene KDK na pravo pot. S propagatorji katastrofne politike pa ie vsak sporazum nemoeoč, m se nerazčiščen Popolna negotovost o razpletu dogodkov - Davidovlčeve zahteve — Davidovič za kompromisno rešitev? Belgrad, 21. dec. (Tel. Slov. )Danes smo se v Belgradu pozdravljali mesto z »Dober dan:* z »Ali je vlada podala ostavko, ali jo bo, ali je ne bo?« Lahko se trdi, da je bil redek o&stotek politikov, ki bi bil vedel, kaj je Mnogo je dal povoda za ti ugibanja tudi predsednik vlade sam, ki je na današnji seji finančnega odbora dejal, da oo orepustil vse premičnine in nepremičnine »vejemu nasledniku Ko je bil popoldne na dvoru, jt med časnikarji in politiki završalo: »Dr. Korošec je podal ostavko.« V dejanski visoki politiki, se je zdelo, da je izza zamreženih oblakov polit, poležaja prodrl sem in tja svetel *o;nčen pramen Davidovič je po konferenci s svojimi ministri zatrjeval, da bo najkasneje do nedelje predložil dr. Korošcu zahteve DS, da sc dovršita /akon c razdeljevanju kmetov in zakon proii korupciji, da se zmanjša proračun in da se umaknqo vojaške osebnosti iz upravne službi;. Daljs je dejal, da jutrišnja seja DS-kluba ne bo dolga, ampak da bo predlagal, naj se po poročilu o političnem položaju ustanovi poseben odbor, ki ho ::ončno sestavil predloge. Neposredno pred zasedanjem DS-kluba se je ponovila stara igra Demokrati morajo iz vlade, so trdili ekstremm poslanci iz DS-kluba. Zatrjevali so, da je za demokratsko stranko že skrajni čas, da napravi ta Korak. Demokrati si bodo premislili, so dejali drugi. Največ pa jih ie trdilo, da bo sklep o stališču demokratov nasproti vladi padel šele na prih. seji DS-kluba. Trdili so, da bo DS-klub najpreje obravnaval splošen položaj, nato pa bo Davidovič v daljšem govoru poročal o vseui, k.nr je zahteval od vlade, posebno od DS-min> >trov v vladi Davidovič ne bo zahteval, oziroma dopustil po sebno dolge razprave, ampak bo predlagal gotov odbor, ki bo izdelal resolucijo, ki naj bi pomenila nekako srednjo črto med Nlarinkoviče vini in Davidovičevim stališčem. Kakor smo že javili, so njegove zahteve da se naj takoj sprejmeta zakon o razdol-žitvi kmetov in zakon proti korupciji. Kakor so zatrjevali njegovi pristaši, je trdil, da je on danes povsem za pomirljivo politiko i:: da je pripravljen, da se razčistijo vse razmere, tako med vlado in DS, kakor med NRS in DS. To on v bistvu hoče. On ne mara še sedaj izz/ati krize, niti ne zahteva od vlade, da poda ostavko. Slej ko prej jc nejasno, ali bo vlada podala ostavko ali nc, če je računati na nada jnjo čt-tvorno, oziroma trojno koalicijo, oziro ua a'i do demisije sploh ne pride, ker so se daues trJo-vratno širile govorice, in sicer od povsem mero-dajnih činiteljev, da bo DS umaknila svoje zahteve in jih spravila v sklad z občno vladno politiko. Mnogi pa so govorili, da demokrati tudi jutri ne bodo sklenili ničesar končnoveljavnega, ampak bodo odložili odločitev po praznikih, ker pridejo za katoliškim božičem tnicoj pravoslavni prazniki. Končnoveliavna razčistitev v vladi naj bi se izvršila sredi januarji. Proračun vrhovne u$rave spre et Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Današnja seja finančnega odbora se jc pričela ob pol 10. Pred dnevnim redom je dobil besedo finančni minister dr. Subotič, da odgovori na vprašanje Joče Seliča o tihotapstvu tovarnarja Tesliča, znanega samostojnodemokratskega industrialca v Sisku. Sclič se z odgovorom ni zadovoljil. Dejal je, da Teslič samo tihotapi in nič drugega ne dela. Zahteval je izvolitev posebne komisije, ki bo pregledala Tesličcve afere v gozdarsko-rudarskem ministrstvu. Nato je odgovarjal minister za socialno politiko Stjepaa Barič poslancu Parežaninu na vprašanje o kreditih za javna dela. Barič jc zatrjeval, da se vrše priprave za javna dela v znesku 100,000,000 Din. Finančni minister je že nakazal večje vsote Hipotekami banki, da sc ostanek lahko takoj izplača. K dnevnemu redu je dobil besedo predsednik vlade dr. Korošec, ki je v kratkem ekspozeju naštel izdatke za vrhovno državno upravo in prosil odbor, da postavko sprejme. K proračunu za vrhovno državno upravo spadajo krona, narodna skupščina, predsedstvo ministrskega sveta, državni svet, državna kontrola, pisarna kraljevega dvora, pisarna kraljevih odlikovanj. K besedi se je oglasil zemljoradnik Jovanovič, ki je dejal, da se morajo izdatki za narodno skupščino zmanjšati, ni pa navedel konkretnih postavk, ker zmanjšanje dnevnic bi bilo njemu najmanj po godu. Nadaljnji govorniki so se omejili na kritiko državnega sveta. Poslanec Smodej pravi, da včasih kak akt čaka pet do šest let na rešitev. Obradovič poudarja, da ima proračun težnjo vse davke izenačiti, da se bo lahko to vprašanje v kratkem likvidiralo. Predsednik vlade dr. Korošec je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so jih stavili govorniki. Glede državnih svetnikov je predsednik vlade dejal: Mi vsi smo nekoliko krivi, če nc izvolimo na to mesto ljudi, ki imajo za to polno kvalifikacijo. Imam namen, da se glede državnega sveta in glavne kontrole nekaj ukrene. Nadalje sc jc očitalo, da imajo uradniki neke posle za zaslužek, ki ga dobivajo nezakonito. Lahko izjavim, da se je pač nekdaj to dogajalo, da pa vlada v tem oziru sedaj red in da izven mej zakona uradniki nimajo postranskih poslov. Vsi pa moramo priznati, da je materialni položaj uradnikov težaven, posebno pri tistih, ki imajo številno rodbino in da se jim dela z očitki dostikrat krivica. Danes so uradniki samo tam, kjer po zakonu morajo biti. Poslanec Smodej je govoril o delu v državnem svetu. Odgovarjam mu, da se delo v državnem svetu danes natančno vrši. Če sc ne izvrši, kakor mora biti, so krive največ stranke, ki ne podkrepijo dovolj svojih vlog. Državni svet jim naknadno vrne vlogo z zahtevo, da ic treba predložiti dokumente, največkrat pa se zgodi, da stranke ne ponovijo svoje vloge, ali pa da to na-rede čez tri ali štiri leta. Glavna kontrola vrši delo hitro in natančno. Pri pokojninah njeno delo zaostaja samo radi tega, ker dostikrat niso priložene listine prosilcev. Da raz-vidite, kako dela, lahko navedem natančne številke. Rečem vam, zaostankov ni, dasi manjka kvalificiranih uradnikov. Poslanec Gavran Kapetanovič me jc vprašal glede izseljevanja muslimanov iz Bosne v Turčijo. Meni je to dobro znano. Takoj sem pozval velikega župana, naj ustavi izdajanje potnih listov in naj uvede preiskavo, kje je krivda. (Medklic: »Turški konzul vodi agitacijo!«) — Predsednik narodne skupščine Mihajlovič Ilija je dejal, da mora država varčevati in da morajo poslanci pri tem delu začeti. Na vprašanje Parežanina, kaj jc z graditvijo nove skupščine, je dejal, da so krediti za dovršitev otvor-jeni in da misli, da bomo šli prihodnje leto v nov parlament. Srečen bi bil, če bi mogel že letos kot predsednik skupščino posvetiti. Glede očitkov, da bi bilo v skupščini preveč ljudi, ki ne pridejo v urad, ugotavlja, da so bili trije slučaji in da je vse tri osebe odpustil. Finančni minister dr. Subotič je najprej obrazložil postavke. Pol milijona je v proračunu za kulturne zveze med CSR in SHS. To se je izvršilo po sklepu naše mcdparlamcn-tarne konference. Nato jc prečital razdelitev dotacij oblastem. Ljubljanska dobi 19,670.000 dinarjev, mariborska 11,139.000 dinarjev. Nato je kritiziral delo nekaterih oblasti, ki ne prevzamejo določenih jim področij. Brezdvoma jc treba glede samoapravnih financ posebnega zakona. Poslanec Gjuro Jankovič je napadal delo osiješke oblasti (kjer vlada KDK), češ da jc iz državne dotacije kupila tri avtomobile. Iz fonda za šolske knjige in za podporo plemenski živini pa je kupila list »Dic Drau« za 50.000 dinarjev, ki je bil ministru na razpolago za 12.000 dinarjev, češ da bo zagovarjal radikalno politiko. Ker je bila lista govornikov izčrpana, jc tajnik Pušenjak prečital posamezne člene proračuna za vrhovno državno upravo. Vsi so bili sprejeti brez večjih sprememb. Do čl. 46, ki se je črtal (10,000 000 Din za prenos v Hipo-tekarno banko za zavarovanje državnih premičnin in nepremičnin). Popoldne so je seja nadaljevala. Na dnevnem redu je bila uredba o zavarovanju davkov, dalje uredba o postopanju proti davčnim prestopkom in nadaljevanje proračunske debate. Obe uredbi sta bili sprejeti. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevni red pride oddelek proračuna o državnih dolgovih in pravosodnega ministrstva. Spor med Mačkom m Korekten nastop Kennarda v Zagrebu. Belgrad, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Vest, da je prišlo med Pribičevičem in dr. Mačkom v Zagrebu glede na ustavno in dinastično ureditev naše države do ljutih sporov, se tu v Belgradu potrjuje. Nadalje smo pooblaščeni izjaviti, da so vesti o obisku angleškega poslanika Kennarda v Zagrebu in poročilo \ tej zvezi o govoru in izjavah angleškega poslanika neresnične, Poslanik Kennard ni bil v sabornici. Bil je skupaj z vsakim, ki se mu je predstavil. Govoril je tudi o raznih političnih vprašanjih, vendar se je v vseh političnih razgovorih zadržal pasivno. Ravnal je korektno kot poslanik ter ni dajal nobene i& jave, ki naj bi pomenila, da se vmešava v notranje razmere naše države. Opozicija je hotela izrabiti pravilen nastop angleškega poslanika in je razširila vesti, kot da se je izjavil o gotovih političnih vprašanjih povsem naravnost. Posl. Kermsm se o^ročil! Zagreb, 21. dec. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« prinaša od svojega pariškega dopisnika sledečo vest: Te dni se je duhovnik in narodni poslanec HSS dr. Lujo Kežman poročil z neko Američanko. »Narodna Politika« med drugim dodaja: To je najboljša božična čestitka tistim katoličanom, ki vidi;o v mešanici liberalcev, starokatolikov in odpadlih duhovnikov vodstvo hrvatskega katoliškega naroda. — K tej vesti je dodati, da jc dr. Kežman od KDK poslan v inozemstvo, da dela propagando za politiko KDK. Poleg Krnjcviča in Trumbiča velja za zunanjepolitičnega izvcdcnca KDK. Se]© odseka m Sudsko* so ski zakon Belgrad. 21. dec. (Tel. »Slov.«) Odsek za ljudskošolski zakon je obravnaval VIII. poglavje. Čl. 120 se je pridržal na dr. Kraftovo željo, ker je v zvezi z manjšinskim šolstvom. Pri čl. 128 (o dolžnostih šolskih upraviteljev) je posl. Kremžar dejal, da so naj točka 15, po kateri imajo šolaiii upravitelji pravico, sprejemati in odpuščati šolske sluge, spremeni tako, da ima le krajni šolski svet pravico, sprejemati šolske sluge, ker je sicer člen tako nesprejemljiv. Po točki 19 ima šolski upravitelj nalogo, nadzirati k rajne šolske svete, če natančno izvršujejo svoje dolžnosti. Posl. Kremžar je zahteval, da se to črta. Točka 15 se glasi: Upravitelj se briga za snažnost v šoli. Predsednik k rajnega šolskega sveta sprejema in odpušča šolske sluge. Proti čl. 120 (okrajni šolski nadzornik nadzoruje 100 do 150 razredov; če jih je ved, morata biti dva), je nastopil posl. Kremžar, ker bi se število nadzornikov pomnožilo, za šole pa bi ne bilo nobene koristi. Glavno je, da se šola nadzirajo. Radi tega pa naj se dajo v proračun zadostni zneski. Število razredov se je radi tega {»višalo na 120. Čl. 131 dolofa kvalifikacijo šolskih nadzornikov. Na Kremžarjev predlog se je sprejelo, da postane nadzornik nadzornik tisti, ki napravi diplomski izpit pedagoške stroke na fakulteti ali na višji pedagoški šoli, nadalje izpit za nadzornike in ima deset let službe. V slučaju potrebe tudi drugi. Čl. 132 določa naloge okrajnega šolskega nadzornika, ki proučuje spore med učitelji ter okrajnim šolskim odborom. Člane šolskega sveta kaznuje, če ne izvršujejo svoje dolžnosti. Kremžar je dejal, da radi te navidezne malenkosti ne bi mogel njegov klub glasovati za cel zakon. Radi tega se je stvar uredila tako, da nadzornik rešuje osebne spore med učitelji in šolskim svetom. O materialnih sporih pa poroča prosvetni oblasti, kakor tudi o vseh slučajih, ko člani šolskega sveta ne bi izvrševali svojih dolžnosti. Čl. 129 (nadzornik nadzira, ali je dovolj šolskih knjig v zalogi) se je črtal. Čl. 135 obravnava doklade za nadzornike, ki se določili na 10 odstot. rednih prejemkov. Prihodnja seja se bo sklicala pismeno. Ureditev zaar. ?bom c? TOl Zagreb, 21. dec. (Tel. kSIov.c) Trgovinski minister je pedpisal uredbo o vrhovni ureditvi zagrebške TOI-zbornice. Ta uredba se razlikuje od načrta, ki ga je predložila zbornica. Po tej uredbi ho inipla zbornim pet odsekov: obrtnega, industrijskega, prometno-pomorskega, finančnega in gostilničarskega. Odsek na Sušaku se ukine. še glavni krivec? Beseda ni konj, si misli g. Pribičevič in tako č i ta n:o od njega dan na dan izjave, da so v Zagrebu siti njegovih izjav, ki niso dejansko nič drugega, ko obsodbe vsega onega dela, kar je svoje dni delal g. Pribičevič. Posebno klasično dokazuje to poslednja izjava g. Pribičeviča, ko je imel drznost, da je očital dr. Korošcu, da je on glavni krivec za današnje razmere. Dejansko pa je ravno narobe in če kdo, potem si sme g. Pribičevič ; lastili to »zaslugo«, da je on glavni krivec za I vse današnje razmera. In to bomo dokazali takoj. Če vso našo osvobodilna zgodovino in dogodke naše državne notranje ureditve razdelimo v poglavja, potem dobimo te etape: 1. Boj za maj?ko deklaracijo in za njeno propagando med narodom. 2. Ustanovitev Narodnega sveta. 3. Ženevska pogajanja in ženevski pakt. 4. Adresa regentu, njegov odgovor, razpust Narodnega sveta in dejanska uvedba centralizma. 5. Boj za ustavo in sprejetje Vidovdan-ske ustave, ki pomeni tudi formalno sank-iijo centralizma. 6. Uvedba ustave, obznana in boj Zagreba ter prečanskih krajev proti centralizmu. 7. Zadnji dogodki. Teh sedem poglavij je sedem postaj, ki fih je prehodil niš narod do danes. Teh sedem postaj pa tudi jasno pove, kdo je bil med tistimi, ki je povzročil in hotel današnje stanje in kdo je bil proti temu in se zato proti tem razmeram boril. Objektivna zgodovina govori o teh stvareh zelo jasno in z nobenimi zofizmi in tudi istoimenskimi izjavami ni mogoče prikriti resnice. Ta objektivna zgodovina pa pravi: 1. Dne 30. maja je prečital dr. Korošec v dunajskem parlamentu majniško deklaracijo in vodi! nato vso propagando. Dne 20. julija je sledila kriška deklaracija, a šele dne 3. decembra je na pritisk narodnih krogov podala v hrvaškem saboru oportuni-stična Pribičevičeva hrvatsko-srbska koalicija vodeno izjavo. Se dre 5. januarja 1. 1018. je pozval »Slovenec« v članku »Kaj pa ti Hrvatska?«, da hr.-srbska koalicija že pove svoje stališče. 2. Dne 16. avgusta 1018. st ustanovili Slovenci sami Narodni svet, ker se Pribičevičeva hrv.-srbska koalicija še ni mogla odločiti za ustanovitev Veča. Dne 5. in 6. oktobra so se vršila pogajanji za ustanovitev Narodnega veča, a šele dne 9. oktobra se je izjavila za ustanovitev tudi Pribičevičeva stranka. Kakor pri Majniški deklaraciji, tako je bilo tudi sedaj. Korošoc r prvi vr^ti in glavni propngator, Pribičevič pa šef onih. ki so odlagali, nrsnrotovnli in zavlačevali in bili skrajni oporiunisti. 3. Ženevski pakt je sklenil s Pašičem dr. Korošec in ta pakt je zasigural vsem pre-čanom enakopravnost. 4. Ko pa je bil dr. Korošec, še v tujini, Je PriVičeiič dosegel, da so pristali delegati Narodnega veča na zjedinjenje brez kakršnekoli obveznosti srbske vlnde. Tako jo po zaslugi Pribičeviča bil uveden centralizem. 5. Ista razlika med Korošcem in Pribi-Sevičem se je pokazala tudi v ustavnem boju. Korošcc proti centralizmu, PriVčeric za. Korošec glasoval proti, Pribičevič za. Ali treba tu še kakih besed? 6. Po sprejetju ustave je prišel šele g. Pribičevič prav v svoj element. Bil je glavni nositelj centralizma in s silo je hotel uveljaviti na vsej črti centralizem. Bil za obznano proti komunistom in potem proti radičev-cem, zaprl njih voditelje in uvedel na Hrvaškem režim, da so ljudje govorili o Pribiče-vičevi stranki le kot o batinaški stranki. Ves ta čas pa je bil Korošec v ospredju boja za enakopravnost, dokler ni z Davidovičevo vlado tudi zmagal. 7. Takrat pa je Radič nepričakovano nastopil proti tej vladi in jo vrgel. Skupen boj opozicije je bil razbit, Korošec .je spoznal, da se na Radiča ni zanesti In zato je vodil od sedaj samo boj za zmago slovenskega stališča in zato je hodil svojo pot. O. Pribičevič pa ie bil še nadalje na strani ceutralistov in šele, ko so ca ti radi zveze z radičevci odslovili. je pričel polagoma uhajati na drugo pot, drkier ni popolnoma prelomil z vso evojo politiko in se zvezal t. Radičem. Pri tem pa je tem bolj razvnemal strasti, čim manjšo politično moč je imel. V tej napeli situaciji je prišel 20. junij. V prvem hipu jo izgledalo, ko da bodo vsi izgubili glavo in da je že tu konec Jugoslavije. Toda takrat se je izkazal dr. Korošec zopet na višini položaja, se žrtvoval za državo in prevzel najbolj odgovorno in najtež.e mesto v državi in s svojo u revnostjo dosegel, da se je vihar po-letrel. Če bi tokrat sledil dr. Korošec Pribi-čevičevemu zgledu, kar so od njega mnogi zahtevali, bi moral povzročiti 20. junij katastrofo, ki bi jo država le težko vzdržala. Tako pa je bila nevarnost odstranjena in že se prikazujejo obrisi bodočega sporazuma. To je na kratko paralela med Pribičevi-cem in Korošcem in obenem jasen odgovor uu vprašanje, kdo je giavni krivec. Ne Ku-r šec, temveč kvečjemu Pribičevič s svojo nemogočo politiko. Tnkšna je resnica iu tako je zapisano v zeodovini, ChatnberJafn o britanski politiki London, 21. dec. (Tel. »Slov.«) Na vprašanje delavskih poslancev je Chamberlain sicer odklonil daljša pojasnila o razgovorih iz Lugana, dal pa je le nekatere izjave o najvažnejših zunanjepolitičnih problemih. Anglija ni v Luganu sprejela nobene nove obveznosti, razgovori so veljali pripravam za bodoče razprave. Anglija hoče čimprej zagotoviti izpraznitev Porenja. Izjava, ali bo podpiral francosko ali nemško tezo, ne bi bila umestna; angleško stališče mora biti neodvisno, kar omogoča, da Anglija lahko vpliva na skorajšnjo izpraznitev. Države so sedaj opustile neplodno razpravljanje o pravnih Prc?!ava 'ubFetaega leta vprašanjih in skušajo dobiti praktično rešitev. V odnoSaJih z Rusijo ni bilo nobenih iz-premomb. Anglija ni dobila od Rusije nobenega sporočila in tudi ni nobenega poročila poslala. Plodonosna pogajanja bi se mogla začeti šele tedaj, če bi se Anglija prej Tičala, da je Rusija opustila svoje stare metode. — Angleško-ameriški odnošaji so se v zadnjem času nekoliko skalili, kar pa ne more povzročiti trajne odtujitve. Anglija proučava nadaljnje korake za zmanjšanje oboroževanja na morju. V nadaljnjih pogajanjih z Združenimi državami pa še ni prišlo do nobene odločitve. a V četrtek 20. t. m. se jc otvorilo Jubilejno leto mašništva Sv. Očeta Pija XI. s sveto mašo, ki jo je daroval sv. Oče satn ob 7. uri 45 min. v Vatikanski baziliki, obhajajoč obenem sto rimskih otrok. V Ostiji je istega dne posvetil dekan kardinalskega kolegija in škof ostijski, Vanutelli, novo katedralo. V petek 21. t. m. se je slovesno inavguriralo novo poslopje pa-peškega lombardskega seminarja Sv. A.mbro-zija in Karla. V tem semenišču je bil Sv. Oče dne 20. dccembra 1879 posvečen v mašnika. Jubileino leto sc zaključi s slovesno sveto zlato mašo dne 20. dccembra 1929. Rim, 21. d-:«:. (f'-l. Slov.) Danes je ob p'i-liki otvoritve iiibilejnetri leta svojega mnšniš-kega posvočenja bral Pij XI. sv. mašo. Za vstep v ccrkey ?v. ?etra je bilo izdanih 40.00(5 vstopnic. f'a''C?a je prinesla v cerkev švicarska garda v n^aih ici Mašo je imel pri glavnem oltarju, pri Crua m altarjo pa je podelil 120 dečkom in dckiicam prvo sveto obhajilo. Popoldne jc posveti! ii-vo knjižnico v Bclv.-dcru Govorice, da bo papež v božični poslanici oznanil ureditev rimskega vprašanj?, med cerkvijo in državo, se odločno dcmantira. Maria! Cadorna - u mrl Milan, 21. dec. (Tel. Slov.) Maršal Cadorna je danes popoldne ob 4 10 umrl v Bordigheri. Življenje je ugasnilo počasi v nnrtneni boju brez zavc9ti. Svojih sorodnikov ni več spoznal. Ze pred enim letom ]c v pismu na s/ojo hčer dal določbe o svojem pogrebu, ki naj bo po možnosti enostaven brez cetja in govorov, truplo naj se ne izpostavi, pokopljejo naj na pa v rodbinski rakvi v Patlanzi ob Lago Maggi^re Grof Luigi Cadorna je bi! rojen 4. sept. 1850 kot sin grofa Rafaela Gadoma. Njegov cče se je odlikoval v krimski vojni, vodil j."1 leta 1870 zavzetje Rima in je ostal rimski guverner, dokler ni bila cerkvena država priključena Italiji. Grof Luigi Cadorna je obiskoval vojaško šole v Turinu in Milanu. V poznejšem življenju i« mnogo pisal v vojaški stroki. Ko jo Italija načela vojno proti Avstriji, js bil šef generalnega Štaba. Oi maja 1915 do novembra 1917 je vodil italijansko fronto na Soči. V enajstih velikih, krvavih bilkah je tam dosegel samo majhne usoehe. Ko jo pripravljal dvanajsto bitko, ga jo prehitel silen nemško-avs rijsko-ogrskl napad pri Kobaridu, ki j: vsn njegovo delo v hipu uničil in vrgel Italijane za Piavo. Cadorna jo bil odpoklican in na njegovo mesto imenovan general Diaz. Julija 1918 so mu odvzeli čin in pokojnino L. 19°4 je bil rehabilitiran in Mussolinijeva vlada ga je imenovala za maršala. Po ruskih vesteh zmaguje Aman U»eh London, 21. dec. (Tel. .Slov.«] Angleško letalo, ki je preletelo Kabul, je dobilo od članov poslaništva signale, da jim gre dobro. Vesti, ki krožijo v Bomfcayu, trdijo, da so kralja zapustili vsi ministri. Vojni minister jc bil ustreljen, zunanji minister pa je vjet kot talec. Mnogo nerednih čet je prestopilo k vstalem. Po ruskih vesteh so vsts.ši 15. dccembra prodrli do središča Kabina, vlada pa je dobila ojačenja in 17. dccembra potisnila vstaše na cesto proti Eanianu in Kargaru. VstaŠi so sc zakopali na višinah zahodno od Kabula. Ponesrečena kimžra fašistov Pa-in, 21. dee (Tel »Slov.«) V porajanjih, ki se vršo za poravnavo med Francijo in Italijo že leto dni in s katerimi hoče Francija doseči prijate'jsko pogodbo z Italijo, igrajo veliko vlogo italijms! e zahteve v Tu-nlsu. Krkor sporoča danes bivši italijanski poslanec in minister Labriola v »Ere Noti-velle*, jo dal Mussolini sedaj francoski vlndi razumeti, da bi svoje zahteve radi Tunisa umaknil, če bi Francija izgnala v Parizu instalirano cenlralo protifaSistov?ke propagande. Francija pa jo, kakor se čuje, to kupčijo odklonila. Po plinskih eksplozijah # Londonu London, 21. dec. (TeL »Slov.«) Radi plimkih eksplozij so nastale velike podzemeljske votline in so hiše v Ox£ord Street v nevarnosti, da so porušijo. Ker obstoja tudi nevarnost novih eksplozij, so ponoči izpraznili vse hiše v tamkajšnji okolici. London, 21. dec. (Tel. >Slov.<) Cestni okraj okeli Oxford Street straži šo vedno 500 stražnikov. Tu in tam Se vedno šviga plamen iz ta!, katerega gasilci nočejo pogasiti, ker bi s toni preprečili uhajanje plina na cesto. Bukareši, 21. dec. (Tel. Slo/.) V d-žavni proračun, ki je sedaj dogotovljen in ki znaša skupno 37 milijard lejev, je bila »prejeta tudi 1 milijarda lejev za odplačilo predvojni i dolgov. Kljub temu pa je preračun za 1 milijardo manjši kakor za leto 1928., kateri jo bil, kakor znano, navzlic temu znatno prekoračen. R