tl. Itev. P«viaKnt franto v tfrSavi SHS« V Uutellani, v petek 23. aprila 1920. Posamezna Stev. 80 vin. Leto IV. Izltfe*3 ra »e« pondetjka 1» dneva po prašniku v a * k dara opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St, 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne wac*. Oglasi: Enostoipna petit-vrstica K 2 70, osmrtnice In zahvale po K 8'20, razglasi in poslano vr stica po K 8'60; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. d (glasilo lusosiov. sccfjalno • d entoiitalične stranke Telefonska it. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za eeio elo K 168, za pol lete K 84 za četrt teta K 42, za mesec K 14. Za Nemčijo celo leto K 204, za ostalo tujino in Ameriko K 228. R e k 1 a m a o i j e za Hat so poštnine proste. Upravništvo te v Lsubljani, Frančiškanska ulica št.6 L, Učiteljska tiskarna. »■sarsneaesM Ramo ob rami. Najrazveseljivejši pojav, ki ga opažamo ob priliki težkega obrambnega boja naših železničarjev, je ta da stoji vse delavstvo v trdnih solidarnosti za stavkajočimi. O naših avantgardah, zlasti o na Sih rudariih, je vedel od prvega do četka vsak, da čakajo s puško ob nogi trenutka, ko postane njihova bonioč najnujnejša. A tudi vse druge organizacije, ki stole z delavskim gibanjem v posredni ali neposredni sveži, prihajajo počasi iz svoie rezerve in daiaio iavnosti nedvoumno razumeti, kie ie niihovo mesto v težkih boiih, ki nas morda še čakajo. Tudi naša največja gospodarska organizacija Konsttmno društvo za Slovenijo v tei tekmi ni moela zaostati, in ie sklenila dati 100.000 K v Izredni podporni sklad za svoje čla-”e — železničarje. Načelstvo je premotrilo vsestransko položaj m ie storilo ta sklep, v trdni zavesti, da bodo ž njim vsi zadružniki soglašali. Pri tem se ie zavedalo, da gredo železničarji v težek boi in da ni boja brez žrtev. Zato ie mislilo, da mora Priskočiti na pomoč rodbinam tistih svoiih članov, ki bi morda vsled tega trpele, ker so stali niih rodbinski očetje v svoiem stanovskem boiu na svojem mestu. Ta skromen prispevek nal nudi železničarjem v najtežji uri potrebno materijelno. zlasti pa moralno oporo. Vsi naši zadružniki nai vedo, da se bo društvo svojim članom železničarjem le v skromni meri obdolžilo za veliko delo, ki so ea storili v pro-speh našega društva. Naše prve ljubljanske prodajalne, ki so tvorile trdno oporišče in izhodišče za ves razvoi zadnjih let. so se opirale na železničarje, kot na star preizkušen kader. Zunaj na progi je bil železničar naš najzanesljivejši in naiagilnejši organizator In agitator, Na vsem, kar le naše društvo ustvarilo, ima.io železničarji svoi lep del. Ta delstva stoiiio in so morala biti za ravnanje društva, merodajna, bolj merodajna, kakor vsi dragi oziri. Očitalo se nam bo morda, da posega naša gospodarska organizacija v stavkarsko borbo. To na seveda ni res. Na borbo samo nima ta organi zaciia nobenega vpliva. Ako pa se ie borba pričela in so zapleteni v nio člani, koiim zadruga veliko dolguje, na mislimo, da ie prišel čas za skromno obdotžitev Tudi vse drugo, kar bi utegnil kdo pripomniti, (e brez podlage. Sedaj ni čas za sumničenje in malenkostne občutljivosti, za vsakega naj zadostuje ugotovitev, da so dejstva kategorično zahtevala zgoraj omenjeni sklep. Kdo je socijalen politik? Nesramnosti meščanskega časopisja. Pečat meščanskemu časopisju le laž. To ie že precej stara resnica. Toda že dolgo niso uganjali ti listi takih podlih komedij, kakor jih uganjalo sedaj ob železničarski stavki. Najprei so trdili in še trdijo, da 3e železničarska stavka oofitična, komunistična. čeprav dobro vedo, da je to navadni krušni boi. ker so sedanj! politični maherji okradli železničarje za pridobljene pravice. In namesto, da bi se zavzeli za pravične zahteva, hujskalo proti železničarjem in de-lavstvii soloh. Toliko laži razširjajo »Slovenec«, »Večerni List« in deloma tudi »Slovenski Narod« v svojih predalih, da lih ie naravnost nemogoče zavračati, ker so tako neumno ta farizejsko zlagane, da jim sploh noben pameten in vsai nekoliko inte-bgente človek ne more ne verovati, tadi ne ugovarjati. Denuncilantska je ta politika, ško doželina in zlobna. »Slovenski Narod*. le poročal včera\ da ie bil v Ljubljani sodr. Walllsch In da ie na železničarskem shodu nemško govoril. To ie impertinentna laž. zakaj iz Maribora le pač prišel sodr. Kopač, ki le na shodu slovensko govoril, ne pa sodr. Wa!lisch. Seveda »Slov. Narod« pri tem ni mogel zatajiti svote policijske narave in ie hujskal. nai se sodr. Wallischa izžene. Tak boi. kakor se vrši tukai proti železničarjem, ki so vsi enega mnenja od uradnika pa do najmlajšega de lavca in s katerimi ie solidarno vse delavno liudstvo v državi, je res skrajno predrzen, ter znači popolno socialnopolitično nezrelost na. eni strani, na drugi strani pa brutalno zlobnost. Vsak politični »prilomastil« že hoče imeti danes napis na svoii čakj, da ie sociialen. Kriči toliko časa o soeilalizmu. dokier ne pride čas odločitve, da tudi pokaže, ali ie res ali ne, kar trdi o seb; ali oa ie to le njegova krm«a, s katero politično sle pari. Spotmn5am,c| -'e še prav dobro, kakšno slavo ft iakozvaoi »narod« pel dru. Korošce pred skoro dvemi leti, in če daneš herete njegova glasila »Slovenca* in »Večerni List« ter druge meščanske liste, ki laiajo z njim, vidimo, da se ie skrivala v teni možu prava predpotopna »zverina« trdovratnega absolutista, ki misli, da bo ugnal vse v kozi! rog. kakoT so to delali srednjeveški despoti Neštetokrat smo čuli, da ie Koro šec politik: mi smo o tem že takrat dvomiti. Rekli smo. da se ta mož ni nikdar mnogo nečal s politiko, zato tudi ne more biti politik. To le doka zala že ona vlada, v kateri je sede) prvič, še boli iasno oa to dokazuje sedania l e poglejmo nekoliko v razmere. V teh nar tednih se le povečala dra cinia kar za nekaj sto odstotkov in še nismo na vrhuncu. Draginja na rašča in bo še naraščala, toda namesto. da bi se kai ukrenilo proti draginji. se sklicujejo enkete. ’ki predlagalo in svetuieio. kako se nai cene dvigneio. Recimo, da ie to potrebno, da se cene ne moreta znižati in da ie gospodarski ool.ižai res tak. da s no cenjeniem ne moremo računati. Ali pa le notem s temi enketamf vlada že kai napravila ? Prav nič. Tu bi bilo trel>a drugačnega dela., treba bi bilo ka ukreniti tudi glede eksistenčnega minimuma za neimovitc sloje, za k a L kie pa le zapisano in opravičeno, da moralo sedai podjetniki in špekulanti imeti no 10, 20. 30 ali celo 50 odstotne dividende in dobičke, dočim siromašni uslužbenec strada, hodi nag! V tem oziru se gospoda s Korošcem vred ne gane. dasi so po drugih državah že zdavnaj napravili zakone glede eksistenčnega minimuma, To bi bila ena stvar. Drugo vprašanje ie, kai ie nkre-nila Koroščeva vlada glede bodoče žetve. Ali ni morda že tudi ta prodana? Kakor nam ie vsem znano, ie dr. Korošec dal lani verlžnikom in kapitalistom priliko in deloma tudi sklenil z njimi pogodbo, po kateri so špekulanti pokupili vso žetev že spomladi prav po ceni. In danes je moka draea ter utegne v dveh tednih veljati Kilogram že 30 K. Ali le to tista sama »zdrava« gospodarska politika? Ko le odstopila prejšnja vlada, ie bila moka še no 5.40 K. Sn sledniič le pognal železničarje v stavko Za malenkostne zahteve, ki so Um bile že davno priznane, rale pusti železničarje stavkati, ne da bi pomislil, kako velikanska gospodarska škoda nastaja s tem in kam na1* utegne dovesti ta nered v prehrani in brutalnost od strani njegovih organov. ko ie vsak človek prepričan, da bi to stvar pameten in trezen politik prav lahko rešil novsem mirno. Tako daleč nas le dovedla politika neoolitikov v socilalnem in političnem oziru, čas bi bil. da le ie konec, ker nas vede v — grozno bedo* Kongres soc. dem, stranke za Jugoslavijo v Zagrebu« (Konec.) Socilalna demokracija smatra narod za izvor vsake oblasti in vsakega prava v državi. Edino narodu pri pada pravica, odločati o obliki vlade, ustave in državnih zakonov. Izven naroda ali nad narodom ni m ne more biti nobene druge suveienitete. Dosledna tem temeljnim načelom stavlia soeiialno demokratična stranka sledeče najnujnejše zahteve: 1. Enostavno državno organizacijo Jugoslavije z enim zakonodajnim kornu.soin brez gornje zbornice in z eno pa; lamentarno vlado poleg občinskih. okrožnih in okrožno županii-skih enot s široko samoupravo. 2. Splošno, enako, tajno, proporci ionalno in neposredna volilno pravi- co za vse volitve za vse moške In Ženske nad 20 let starosti. Dveletno zbornično dobo. Volitve se naj vrše na dan, kadar se po zakonu ne deta. Odpravo vsakršne omejitve politič nih pravic, razen v slučaju pravne nesposobnosti. 3. Pravico naroda, da o vseh važnejših ekonomskih in političnih vprašanjih odhKH potom neposrednega glasovala (referendum). Pravico na roda, da si izbira vse uradnike, da jih poziviia na odgovornost in da lih kaznuje. Letno odobravanje davkov. 4, Zameno stoječe volske z narodno hrambo (milico) Izvcžbanje vsesa naroda za obrambo svobode. Narod odloča potom neposrednega glasovana o vojni in miru. Medha-rodno vol'eno (mirovno) sodišče. 5. Podpisano svobodo Izražanla misli. Svobodo zborovania, govora in tiska. 6. Vera se progaša za pnvatnu stvarno reč. Cerkvene in verske sku-pine se smatrajo za privatna udru-ženja. ki svoie posle urejujejo popolnoma samostojno. 7. Popolno izenačenje ženske v pravnem, političnem in ekonomskem pogledu z moškim. Enakost zakonskih in nezakonskih otrok. Uvedba obveznega civdnega zakona. Zakonske spore rešujejo civilna sodišča. 8. Popolna neodvisnost šole od cerkve. Obvezne lavne nauke za otroke izpod 14. let. Brezplačen pouk. učna sredstva in vzdržavanle otrok v ljudskih osnovnih šolah, v višjih šolah tudi za one učence in učenke, ki so sposobni za nadaljno izobraževanje Ustanavlianje Čim več strokovnih (tehničnih), industrijskih. obrtnih. noljede'skih itd. šol z brezplačnim poukom in sredstvi. 9. Brezplačno pravosodje in pravni zagovor. Plačanie odškodnine nedolžno obsojenim, zaprtim ali toženim. Pravico pritožbe proti kazni Odpravo smrtne kazni in vojnih sodišč. 10. Zaščita narodnega zdravja potom lavnih sredstev. Stroga izvedba javne tn rasne higiiene. Državne in samoupravne korporacije morajo ustanoviti brezplačna ah ee. na narodna kopališča, zdrava stanovanja in osigurati liudstvo z zdravo pitno vodo. Ureditev lavne in brezplačne desinfekeiie no vseh občinah. Brezplačna lekarniška., porodniška in bolniška pomoč in zdravila Brezplačno pokopavanje mrtvih. Državno pobijanje alkoholizma s propagandističnimi in z drugimi preventivnimi načini. 11. Za pokritje vseh iavmh iz« datkov nai se uvede progresivni davek na dohodke (dobičke) in imetje. Davek na dedščine razmerno z višino dedščine m stopuio sorodstva. Oprostitev davka od tistega dohodka. ki le potreben za življenje. Odprava vseh indirektnih (posrednih) davkov (carina, užitnina itd.). 12. Pretvaranje (socijaliziranje) velikih naravnih dobrin, produkcijskih in prometnih podietii (veleindustrije, prometa, rudnikov, gozdov, voda. jezer itd) v obči blagor (dr žavni, pokrajinski, okrožni iti občinski). 13. Prevzetje celokupne izvozne i trgovine vseh važnih živlienskih po-* trebščin v državne roke in uporaba LISTEK. Ant, p. Cehov: Soseda. (Poslovenil Fran Pogačnik.) »Oba imata mokra pleča,« je vzkliknila in ** veselo zasmejala: ganila io je ta podobnost Med bratom in Vlasičem. Peter Mihajlič le spoznal vso bridkost in grozo svojega stanja Spomnil se le risamelega *»wa’ ^fDrteKa klavirja in svetle Zininove soda v na/kn1^- nlhxe več ni stodiD spomni! se ie, da se ored vpz V-ideti sledov nienih ™*ic In da se pred večernim čajem nihče več med gromkim smehom ne koplje. To, k čemur le bU nerazreSno pnvezanod rane mladosti, o čemer Je rad premišljeval, ko je sedel v zatohli šolski sobi ali v avditoriju, jasnost, čistost, radost, vse. kar je polnilo hišo z življenjem in solncem, Je nepovratno pobegnilo, »zginilo, .in se zmešalo e okorno povestjo nakega bataljonskega poveljnika. velikodušnega praporščaka, oropale ženske, ustrelivšega se deda .. Govoriti o materi, ali misliti, da se prošlost morda vrne. bi pome nilo. ne razumeti, kar je iasno. Petrove oči so se napolnile s solzami in roka, ležeč na mizi. mu je vzdrhtela. Zina je uganila, na kai ie mislil in tudi njene oči so zableščale. »Gregor, poidi sem!.; je pozvala Vlasiča, Stopila sta k oknu in iela šepetati. Po tem, kako se ie Vlasič nagnil k ujej in kako je ona zrla nanj, je Peter Mihailič spoznal, da je vse končano in da so vse besede zaman. Zina je odšla. »Tako. brat.« je začel Vlasič po nekaj mi nutah molka, hraneč si roke in smehljajoč. »Po prej sem imenoval najino življenje srčno, kakor se to čita v romanih. V resnici pa te sreče še nisva prav občutila. Zina ie ves čas mislila nato, na mater in trpela; trpel scin tudi iaz. ko sem io gledal. Ona je svobodne, smele narave, a v to se še ni uživela; veš, to ie težko, vrhu tega pa je še mlada. Služkinja Io naziva gospodično; to Je sicer malenkost, vendar ii ni prav. Tako, brat!« Zina je prinesla poln krožnik jagod. Za njo Je prišla mala sobarica, tiha in omejena. Postavila je na mizo vrč mleka in se globoko priklonila. Njena odrevenelost in dolgočasnost se je nekako skladala s starinskim pohištvom. Dežja ni bilo več slišati. Peter Mihailič le jedel jagode. Vlasič In 7ina pa sta ga molče opazovala. Bližal se je čas, da izpregovore o nepotrebnih, a neizogibnih stvareh In vsem ie bilo težko pri srcu. Oči Petra Mihaliiča so bile zopet polne solz; odrinil je krožnik od sebe. češ, da se mora vrniti, sicer bo prepozno in ga lahko zopet ujame dež. Napočil le trenotek. da je morala Zina iz olike izpregovoritl o domačni in o svojem novem življenju. .. »Kako je pri nas!« ie živahno vprašala m lica so ii zadrlitela. »Kaj dela mama?« »Poznaš jo,« ie odgovoril Peter Mihajlič. ne da bi se ozrl nanjo. »Petruša. dolgo sl premišljeval o tem, kar se je zgodilo.« je izpregovorila ona in se oprijela njegove rokt: tedaj je on razumel, kako težko ji teko besede. »Dolgo si mislil, povei mi, ali morem pričakovati, da se mama kdaj spravi z Gregorjem in sploh s tem položajem,« Stala je popolnoma blizu brata, obraz k obrazu, on na se je zavzel, da ie sestra tako lepa in da ni tega prej niti opazil; a to, da ie sestra, v obraz tako podobna materi, nežna in mehko čuteča, mogla živeti pri Vlasiču in z njim, poleg okostenele sobarice, šesteronoge mize, v hiši, kjer so bičali človeka do smrti, da se ne vrne takoj z njim .lomov, nego prenoči tu. se mu je zdelo neverjetno, nespametno. »Poznaš mater.« Ie dejal, ne da bi Ji odgovoril. »Po mojem mnenju bo treba nekaj storiti. Najbolje bo. da Io prosita odpuščanja, je li.. Toda. ako io prosiva oproščenja. bi to pomenilo, kakor da sva kal zagrešila. Pripravljena sem lagati, da se ona pomiri, a to ne bo imelo uspeha. Poznam mater... Sicer pa naj se zgodi, kar hoče!« Je vzkliknila Zina in ček) se ji ie zjasnilo, ker najneprijetnejše 'e bilo že izgovorjeni. Počakajmo pet. deset let, potrpimo, potem bo že bog dal, da bo prav. Prijela je brata pod pazduho in se grede skozi predsobo prižemala k njegovi rami. Prišli so k izhodu. Peter Mihajlič se je po slov il, sedel na konja it) počasi odjezdil. Zina in Vlasič sta ga nekaj časa spremljala Bilo je tihp. toplo in je čudovito vonjalo po senu: na nebu izmed oblakov so jasno migljale zvezde. Stav. Vlasičev vrt. ki ie doživel toliko žalostnih po- vesti, ie spal. zavit v temo, in zbujal mimo ido-čim tožne občutke. »Midva z Zmo sva danes po obedu preži« vela nekaj res svetlih trenotkov.« je rekel Vlasič. »Prečital sem ji izvrstno delce o izseljeniškem vprašanju. Čltaj. brat’ Brezpogojno čitai’ Delo ie znamenito no svoii iskrenosti. Nisem sl mogel kai. da ne bi napisal založništvu pisma,-ki nai ga izroče avtoriu. V pismu stoji le ena vrsta »Zahvaljuiem Vas in Vam v duhu krepko stiskam pošteno desnico’« Peter Mihailič ’e hotel pripomniti, - MMM. »Ne mešaj se v tuje stvari’«, a je molčal. Vlasič je korakal Petru Mihajliču ob desnem stremenu, Zina ob levem; oba sta kar pozabila, da se je treba vrniti, a bilo le že vlažno in ni bilo več daleč do Koltovičeoega gozdiča. Peter Mihailič ie čutil, da onadva nečesa^ pričakujeta od njega, dasi niti sama ne vesta česa, in neizrečno sta se mu zasmilila- Sedaj, ko sta udano in zamišljeno korakala poleg koma. te bil globoko prepričan, da sta nesrečna, da ne moreta biti srečna, in niuna Hubezen se mu ie zdela žalostna, nepopravljiva napaka V žalostni zavesti, da iima ne more pomaga:!, sc ga je polastila tolika malodušnost, da ie bil pripravljen na vsako žrtev, le da se reši tega težkega sočutja. »Prihajal bom k vama prenočevat, dejal. (Dalie prih.) je tena dobička za izboHšavanje živ-lleniskih predpoaoiev naroda. 14. Piepoved prodaie ali razdelitve lavnih imetii (državnih in samoupravnih teles). ♦ Olede delavske zaščitne zakonodaje zahteva sociialna demokracija to-te: a) osemurni delavnik: b) prepoved mezdnega dela za otroke izpod 14 let: c) nrepoved nočnega dela žensk in delavcev izpod i" let' kemično industrijo Slovenije s svoiimi izdelki, kakor lužni kamen, kausttčno in anto-njakovo sodo. ni mogla obratovati do konca oktobra m. L. ker ni mogla dobiti za obrat potrebnega premoga, koksa in amoniaka, akoravno je sk)-veaiska kemična industrija, v prvi vrsti kemična tovarna v Mostah že takoj po pteobratu potom slovenske deželne vlade z vso silo delovala na to. da se prične z obratovanjem v Lukavacu. Iz Belgrada ni bilo pomoči. slovenska deželna vlada pa ni bila v stanju ugoditi zahtevi tovarne v Lukavacu po dobavi dnevno 16 vagonov premoga. Ko Ve končno eno leto po preobratu pričela tovarna v Lukavacu s skrčenim obratom* se ie zahtevalo na kompetentnem mestu nakazHev letne potrebe kau&tične sode za semično industrijo v Mostah v izmeri 80 vagonov. Namesto 80 vagonov pa ie dovolila ministrstvo reci en vagon. Sele po ponovnem prizadevanju slovenske deželne vlade, kar je trajalo več mesecev, le dovoli-lo prehranjevalno ministrstvo 11 vagonov, katerih se pa radi prometnih ovir ni moglo odpraviti. Naenkrat pa Je popolnoma nepričakovano iz neznanih vzrokov vlada kratkomalu anulirala vsa še ne izvršena nakazila. V splošnem se porablja izdelke tovarne v Lukavacu za jako čudne namene. Služijo namreč kot fond za podpiranje raznih oseb, ne da bi se 'a tem obremenila državna blagajna Dotičuiki, ki izdelke sploh ne potrebujeta, prav lahko prodajajo takšne nakaznice z dobičkom 50 do stotisoi kron pri vagonu osebam, ki izdelke rabiio. toda od prehranjevalnega ministrstva nakazilo ne moreio doseč’ To verižništvo z nakaznicami se je že tako razpaslo, da obstoji v Luka-vacu takorekoč borza za nakazila. Pri takšnih razmerah je iasno. da industrija. katera te izdelke v večjih množinah potrebuje, istih legalnim potom ne more pridobiti. Tudi glede drugih sirovin. katera smo omenili v našem nedeljskem članku, je položaj bistveno drugačen in težaven. Preizkušeni rudokopi boksita so po Italijanih zasedeni. Za razkroiitev novih ležišč boksita, pa ie potrebno mnogo časa, posebno pa kapitala, ker zamore razkroiitev v mnogih slučaiih naleteti na neplodna polja in povzročiti velike izgube, (sti-na je. da se je omogočila gospodarska neodvisnost kemične industrije od Inozemstva, toda strokovnjaki so imeli mnogo posla, oredno se Jim ie posrečilo nadomestiti n. pr. prej rabljen ostravski premog s trboveljskim in predno se ie moglo nadomestiti jute in bombaževtno pri precejeva-nju z doma Izdelano celulozo Ako ponehajo težkoče glede kaustične sode. kakor so zgoraj navedene, in se oiači gospodarsko živlienje, bode tudi kemična tovarna v Mostah dede sitovin istinlto od inozemstva neodvisna. Kar se tiče v tovarni ležečih, žc izgotovljenih Izdelkov, ie potreba naš članek, v katerem se le omenilo, da so ti izdelki pokvarjeni, v toliko popraviti. da le kalciniran glinozem ke mična spojina, katera se ne more predruoačiti. ako se kemična sestava umetno ne predrugači. Olinozem vse bule pri načinu izdeL. v kemični tov. skotal uolovico vode. Ta se izžetne v psoebnih paliliih pečeh in nato se šele pridobi kalciniran glinozem. Le ta ima hidroskopično lastnost, to se oravi, da jako rad prevzame zračno vlažnost. Samo ob sebi umevno je, da se gre tu samo za malenkostno pridobitev vlažnosti, katera pa včasih zadostuje, da se mora ponovno izpulili. V tovarni od jeseni ležeča zaloga gUuozema se radi neugodnih koniunkturnih razmer ni prodala. To je bjlo tembolj potrebno, ker se izdelek v tuzemstvu ne niore predelati ZA PREHRANO DUNAJA LDU. Ljubljana. 21. Polkovnik Causev. zastopnik ameriške misije na Dunaju, »e brzojavno nanrosi! obratno ravnateljstvo iužne železni ce za intervencijo ori odboru stavka ločih. naj bi stavkajoči dopustili-vsaj prevoz živilskih vlakov za Dunaj, ker preti Dunaiu glad.dočim stoji cela vrsta živilskih vlakov v Logatcu Causev aueiira na stavkaioče. nai se usmilijo gladuiočega prebivalstva na Dunaju. posebno žensk in otrok. Od bor stavkajočih ie o tem obveščen. Tirolski deželni zbor le nestvor. LDU. Innsbruck. 20. (DunKUJ Tiroier Ze>tungskorrespondenz do-znava in poslanskih krogov, da se ie dosegel sporazum o vprašanju razdelitve mandatov v voiaško unravno komisiio. ki ie dalo povod za sedanjo obstrukciio sociialnih demokratov, na ta način, da se komisiia pomnoži za pet članov, od katerih prinadejj triie liudski stranki, po eden pa nemški svobodomiselni in sociialni demokratski stranki. Tako upajo vzpostaviti delazmožnost tirolskega de-želneea zbora. Tirolska za orlklooitev k Nemčiji. LDU Innsbruck. 20. (DunKU.) Deželna skupščina ie v poimenskem glasovanju priznala nujnost predlogu deželnega «veta glede pogaianj z osrednio vlado v zadevi priklopitve k Nemčiji K predlogu ie zovoril posla nec dr. Stuinpf. ki ie poročal o odpo šillatvi in spreiemu tirolskega odpo slanstva na Dunaiu. Reoaraciiska komisiia. LDU. Dunaj. 20. (DunKU.) Repa-raciisKa komisiia ie z noto od 17. t. m. ugodila prošnji avstrijske vlade nai se določbe st. germainske mirov ne poeodbe. ki se tičelo obnovitve in UkvidTraloee av^tro-o^r^e takoi uveljavijo. Z ozirom na to bo reoaraciiska komisiia odslej izvrševala svoie nosle SAN REMO. LDU. Pariz. 20. (DunKU.) Kakor javlja posebni poročevalec »Matina«. stoti vprašanje Nemčiie na konferen ci v San Remu v ospredju. Llovd George in Nitti imata v tem pogledu precej slične nazore. Med drugim menita, da se mora na svetu zopet uveljaviti duh sprave, s čimer se mora sprijazniti zlasti Francija. LDU. San Remo. 20. (DunKU.) Agence Havas poroča: Vrhovni svet ie odobril Finančne klavzule v mirov ni pogodbi s Turčijo. Nato je proučeval vprašanje armenskih meja in mandata. Dalie se je vrhovni svet bavll z vprašanjem Batuma in s poročilom zveze narodov o varstvu manjšin v Turčiji. Finance Nemčiie. LDU. Berlin. 20. (DunKU.) »Vos-sische Zeiturig« javlja: V današnji seii gospodarskega odseka je držav r.i minister za finance poročal o razvoju državnega gospodarstva. Državni izdatki znašaio 27 milijard, dohodki 25 milijard. Oovori se, da ima državni minister za finance v načrtu izvedbo državnega socijahzma. na ta način, da bi se država udeleževla vseh industrijskih strok, zvezanih v razna udruženja. NEMČIJA IN ANTANTA. LDU. Berlin, 20. (DunKU. - Wolff> Z ozirom na govorice o možnosti no vega prevrata v Nemčih so belgijska francoska, angleška in italiianska vlada pooblastile svoje opravnike da iziaviio nemškemu ministru za zunanje posle, da imenovane vlade ne bi mogle trpeti nemške vlade, k bi ne bila pripravljena, mirovne po godbe lojalno izvesti. Angleško nasiiie. LDU. Berlin, 21. (Brezžično) »Vossische Zeltung« iavlia iz Ko-dania, da odbor angleške delavske stranke, ki se ie menil v soboto odpeljati v Rusijo v svrho proučevanja, ne bo odpotoval, ker ministrstvo za zunanje posle ni hotelo dati potnih listov ^ motivacijo, da se ima vprašanje Rusije rešiti prej v San Remu. Anglija ratificirala mirovne pogodbe. LDU. London. 20 (DunKU.) Poslanska zbornic« je sprejela v. trs- tjem čitanltt s 156 glasovi proti 20 glasovom zakonski načrt glede ratifikacije mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarijo. Sovjetska Rusija in Anglija. LDU. Moskva. 20. (Brezžično) Liudski komisar za zunanje posle Či čeriti ie sporočil angleškemu ministru za zunanje stvari, da opaža ruska vlada z veseliem. da angleška vlada pričenja nreučavaii ona vnra šania. ki bodo pripravl>ala pot za poznejše prijateljske odnošaie. Sovjetska vlada Prosi angleško vlado, nai se zavzame za neovirano potovanje iz Avstrije v Rusijo za one madžarske ljudske komisarje, ki se naliaiaio v Avstriji. Sultan ostane v Carigradu. LDU. Pariz. 20. (DunKU.) »Chi cago Tribune« doznava. da ostane sultan v Carigradu. Turčiia pa postane neodvisna država pod vodstvom zveze narodov. Kmetski proletarijat izginja v Rusiji. Centralni statistični departmen* sovietske vlade ie pravkar obelodanil zanimive številke o spremembah, ki so nastale izza revolucije med ruskimi kmeti. Statistika se nanaša le. na bivše gubernije Tula. Kostroma in Jaroslav, toda vlada nadaljuje preiskavo tudi v ostalih gubernijah. Statisitčv’0 poročilo dokazuje, da je ekonomski preobrat znižai število kmetskih proletarcev oziroma težakov. ki niso prej posedovali svoie zemlie, a obenem so pričeli izginjati »kulaki« ali bogati kmetje, ki so tvorili razred kmetske buržouziie. Leta 1917. je bilo v omenjenih treh gubernijah devet odstotkov kmetov, ki so posedovali več kot 16 desiatin zemlie (ruska desetina je malo več kakor dva akrai vsak. in pet odstotkov takih, ki so imeli več kot 30 desjatin vsak: danes je še samo šest kmetov na vsakih 10.000, ki poseduieio več kot 16 desiatin, do-čim ni nobenega, ki bi imel 30 desiatin zemlie. Ravno tako se je znižalo število kmetskih težakov, ki so bili brez zemlie. od devet na štiri odstotke: istočasno ie oa naraslo število posestnikov ene desmtine zemlie od devet na 22 odstotkov. Število po sestnikov dveh desiatin le poskočilo od 26 na 36 odstotkov, medtem ko so lastniki štirih desjatin padli za štiri odstotke. Približno enako ie s statistiko domače živine. Kmetje brez konj so nadli za enajst odstotkov, dočim se ie na drugi strani pomnožilo število kmetov, ki irrtaio do enega konia. z a 30 odstotkov. Število onih. ki imajo po dva konja, ie padlo za tri odstotke. in onih. ki posedujejo po tri konje, za oet odstotkov. Število kmetov z eno kravo ie ostalo na mestu; teh je 20 odstotkov. Oni na. ki imajo po dve in več krav. so se zmanjšali. Kmetje. ki so imeli po tri konje in pet krav. so popolnoma izginili. Od zdaj zanaprej bo imel vsak kmetski dclavcc najmanj eno desjatiuo zemlie, enega konja in eno kravo. Novice, —• Posledice vojne. »Radničke Novine« prinašajo zanimivo statistiko. iz katere se razvidi, kako strašno ie gospodarila voina. Črnogorsko selo Seca-Reka iz okraja Užice jt Štelo 19. dec. 1913. 3465 prebivalcev — na poletje 1.1919 pa samo 2491, od kojih ie bilo še 206 invalidov, 104 volne vdove, 182 sirot. Za časa vojne Je v vojni bilo ubitih 154 oseb, za boleznimi pa je umrlo 820 oseb, od teh le bilo 30G vojakov. Kar ie še najstrašnejše, umiranje se ni ustavilo-- se nadaljuje... Tuberkuloza silno razsaja. Nad 50 odstotkov i»h umre vsled tuberkuloze. — Reorganizacija Italijanske armade. V kratkem se prične reorga-nizaciia italijanske vojske. Nova vojska bo imela deset armadnih zborov 2 mirovnim stuležem 150.000 mož in službeno dobo osmih mesecev. _ Ta službena deba se more skrajšati na šest mesecev za one, ki imajo predpisano predizobrazbo. Konjentštvo se zmanjša na polovico. — Sociialtio - demokratični avstrijski poslanec in glavni urednik lista »Arbeiterwille«. s. dr. Mih. Scha-cherL ie zaradi zdravja odložil svoj mandat In izstopi Iz političnega življenja. Prevzel je zdravniško vodstvo zdravilišča Radegmul ki Je last zveze štajerskih delniških blagajnic. —- Uvos novih novčanic v Madžarsko prepovedan. Naredba vlade prepoveduje uvoz eno- in dvekron-gkih novčanio Avstro-ogrske banke* V obmejnem prometu se smelo uvažati brez dovo!ienia finančnega ministra samo eno- in dvek ronske nov-čanice v skupni vrednosti 100 kron. —'Kongres zdravnikov. »Berliner Tageblatt« iavlia iz Dresdena: Tu stf ie vršil prvič po izbruhu vojne 32. kongres zdravnikov za notranjo medicino. katerega se ie udeležilo tudi nad 300 zdravnikov iz Avstrije. Odtegnitev srebrnega denaria iz prometa v Nemčiii. Odredba nemškega državnega finančnega ministra določa, da se srebrni denar potegne iz prometa in da odslei ne bo vetja! več kot plačilno sredstvo. Srebrni denar bo državna banka zamenjavala do 1. januarja 1921. — Umetniško naerado. »Orze szko\vei« je posebna komisija, ki jo sestavlialo »Kasa literarka«. »Društvo literatov in noivnarlev« v Varšavi. letos priznala znamenitemu poljskemu pisatelju Stefanu Žerom-skemu. in sicer za njegov spis »Vse in nič«. — Komrres poljskih znanstveni, kov v Varšavi. Dne 7. aprila se ie v Varšavi, v dvorani tamošnie univerze začel poljski znanstveni konores. ki je traial štiri dni. Udeležilo se ga je okoli 500 znanstvenikov iz vseh poljskih dežel. Vse univerze in vsi učni zavodi so poslali svoie zastopnike. — Krvna osveta. kakor znano — je še vedno v veljavi po nekaterih krajih, tako pri nas v Albaniji, deloma tudi v Crni gori in Hercegovini l dalje na Sardiniii in posebno razširjena ie pa med Arabci ter sploh med pastirskimi narodi Azije in Afrike. Koliko liudi lahko spravi tak — vča-si celo plemenski boi na oni svet. nam kaže iasno sledeč slučai. s katerim ie imelo pred kratkim opravka .sodišče v Kahiri: Med egiptSKima trasicima Asrad in Amideto obstou že nad 150 let krvna osveta. HreJ omenifninr *er: ie zbesneli pes ogrizel v vasi AsraU nekeea moža iz vasi Amideto tako da je ta umrl. Radt tega je nastala krvna osveta mej lastnikom psa in med sorodniki ugr. zenega. Osveta ie prehajala iz rodu na rod. se ie razširila na vse vaško prebivalstvo, ie bilo vzrok že mnogih umorov in krvoprelitii in se ie vedno, kadar so se politične razmere poostrile. obnavliala. Lansko pomlad so napadi’ c.ni iz Asrada te iz Amideta nenadoma ponoči. Umorili so 12 oseb. pužgali 120 bivabšč irt odvedli so veliko množino goved. Prebivalci iz Amideta so se kmalu maščevali z napadom na Asrad. Sedai oa ie bilo pobitih 156 oseb: Pred sodiščem v Kahiri ie bilo sedai obtoženih 71 prebivalcev iz obeh vasi In 21 tih le bilo obsolenih na 10 letno prisilno delo. Da bi se pa s tem osveta končala, ne moremo trditi; lažie bi rekli, da se bo celo poostrila. Da, >;greh rodi greh«, pravi nekje Finžgar. in res je to! — Hrošči kot vremenski preroki so med preprostim liudstvom dobro znani Francoski naravoslovec Fa-ber ie imel hrošče v posebni kletki in je dognal, da, kadar so začeli hrošči zvečer v kletki letati, je bilo gotovo naslednji dan ieoo vedro vreme. Kadar oa so ostali hrošč; in četudi v najiepšem vremenu, mirni, ie nastalo že naslednji dan ali pa že ponoči vetrno vreme, ki Je prineslo dež. Fa-ber meni. da so to električne izpre-membe ozračja, k! vplivajo na čutila hroščev in se tako kaže v njih vedenju. - Tureiii bodo toliko odvzeli, d* se ii prebivalstvo zmanjša od 30 na 6 milijonov Sreča ie oi^oteca . . . Spimo ppl M« * Slewii. Deželna vlada za Slovenijo _ je izdala naslednjo naredbo št. 3953-pr.: § l. Shodi katerekoli vrste bodisi splošno Postopni ali omejeni na po-vabtiene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom, so prepovedani. § 2. Prireditelje shodov m govornike na »stih kaznujejo politična oblastva z srlobo do 20.000 kron iti z zaporom do 6 mesecev. § 3. Poverjenik za notranje zadeve se pooblašča, da v izjemnih upoštevanja vred« nlh primerih dovoli prireditev shoda. § 4. Ta naredba dobi moč ko se raz-1 glasi v občini.__________ izirševalni odbor stranke izda kakor vsako leto tudi letos "Malslti spis**, Izide pravočasno v večji nakladi in bo po vsebine zelo raznovrsten. Poleg drugega bo obsegal tudi prispevke "našega sodruga ETBINA KRISTANA. Organizacije pozivamo. npt-o*<»r| elemp^ti s takimi umazanimi nana- dovatl in ruvariti na ta način Jz golega OcPl,'*,P,Ta 0"*ra nrtv^TiiTa^Hi *** posameznikom, katere se s tem Je n^irfi pr! nrfrnti»*^p^5iskpm H-'|u Pri tem slučaju ie kot značilno omeniti še to. da le obtožener še pred razsodbo kratkomalQ izginil iz sodne dvorane. V<-| Koročpl v ! Ju*'1J',nl. moški in ženske, roieni nred 1. lanuariem 1800 v kakšnem ktaln nasa J ali TJ na Koroškem in vse o*ebe. katere so že od 1. iamiana 191? tam pristni-ne. se morajo trikot favitj s toza^ev mmi izvozi 11 a noli^M^.kom ravnafeli-stvu v I.inhltani. Plei\veiJova r^sti. gtev ?t t. rra^nl |lst deželne vlade za Slovenijo št. 40 z dne 20. t. m. prjob-čuie predlog zakopa o davku na vojne dobičke, naredbo slovenske deželne vlade o pobjraniu občinskih taks in izoremenieno naredbo o brezposelnih podporah. Brezposelna nodnora more tratati fHrJ tedne ali kvečiem dva meseca v letu. Mladostni nezaposlene! do vštetega 17. leta nimate več pravice do brezposelne nodnore izza 30. aprila t. I. Ce nastopi v k»kem kraiu vpčia nezaposlenost. bo o stvari in podporah odločalo sociiabio skrbstvo. Državna posredovalnica more brezposelnemu nakazati tudi kako dmtro službo, ki jo ta mora spreieti. če le le sposoben, ali pa izgubi pravico do podpore. Velik Plen. Ob ioku In stiskanju pesti so za časa okupacife Benečije avstriis.ki koncesilonirani tatovi pobrali velikanske množene raznega nega perila itaiiianskim ženam. Tako perilo, naifinejše. neobnošeno in še mnogo drugega blaga ie policija za plenila Franu Jugu v Metelkovi ulic’ št. 19. Omenjeni je bil štabni narednik v beleiiski vojaški bolnici. Torti ie imel ugodno priliko »rekvirirati*. Nanosil sl le razno fino x perilo, posteljne odeje, usnje, avtoplašče in dragocene vojaške daljnoglede. Vso zalogo so mu zaplenili. Juga so are tirali. Prebrisanec. Lolze Kotnik iz Domžal le bil v deželni bolnišnic!. Kc> je odhajal ven. le šel na stanovanjc svaka svojega sobolnika na Tržaško cesto ter od istega izvabil obleko pod pretvezo, da jo nese bolniku. Proda! jo je. Bil le aretiran. Tatvina prašičev. Ze zadniič smo poročali o veliki tatvini prašičev. Tatvina ie bila izvršena v mestni klavnici. Štirje mesarski pomočniki so ponoči odnesli tri polovice zaklanih prašičev, last »Vnovčevalnice za živino«. Vredni so bHi 12.000 K. Ukradeno meso so sprva skrili v neko šupo na Poljanski cesti ter ie drugi dan prodali gostilničarju Fr. An-žiču na Karlovški cesti za 7560 K Policifa )e doslei aretirala dva me sarska pomočnika. Predvolna kriminalistika ie učila, da so mesarski pomočniki naimani nagnjeni k tatvini' Jugoslovanski legllonarjl so poslali iz Sibirlle pisma. Včeraj sta do spela iz Vladivostoka preko Trsta v Ljubljano dva člana delegacije Jugoslovanskih legijonarlev. por. Mllivot Suhopoliac In narednik Branko F r e n z iz Novega Sada. Sebol sta prinesla številna pisma* svojcem v Jugoslavlii. tudi mnogim iz Sloveni-ie. Pisma oddasta pristojni vojaški oblasti v Belgradu, katera Jih potem razpošlje posameznim naslovljencem, — Pojasnilo k notici o tatvini pra. £lčev v *Vnovčevalnici za živino in mast*, češ da so tatovi prodali ukradene prašiče gostilničarki za 7000 K. Popravljamo to vest le v toliko, da je prašiče kupil gostilničar R.. da si nismo navalali nrei nikakršnega imena. Tenis - odsek šoortneea kluba »Ilirija«! vabi vse člane »lliriie*, kina- meravaio igrati tenis, da nriiaviio dJ konca teea meseca svoi pristop k te nis-odseku. Obenem vabimo tudi vse ostalo linbliansko občinstvo, ki se zan{ma za tenis-šnort. da priglasi svoi pristop, da bo mogoča odločitev, ali se pripravi eno ali več tems-pro-storov. S prirejanjem prvega tenis-prostora se začenia tekom prihodnjega U‘dna. ko hodo končane adop taciie za izvrševanje lahke atleiikc na notrometnem prostoru za državnim ko’(x1vorom k. I. iiiediein^k? Dles — odaoden. Vsled železničarske stavke in no njei nastalih težkih razmer smo primorani odgoditi 1. medicinski nles na po-zneiši ^as Vabila obdrže svolo ve-llavo. Dan nrireditve bomo pravočasno obiavili v časopisju. — Odbor O.TM. k. Vlada odreka prebrano — železničarjem! Deželna vlada ie sklenila na predlog odseka za prehrano, da se štral-kuiočim železničarjem ustavi dobava živil iz aprovizaciiskih zalog Odsek za prehrano mora skrbeti, da porabi svoie itak Pičle količine živil predvsem za tisto prebivalstvo ki dela. Nikakor ne erre. da bi se podpirali v enaki meri tisti, ki s svoiim ravna;, niem sami naib^li osfrožaio vso prehrano. Dovoz živil le zastal in deželna vlada ie smatrala, da so nuino potrebni ukreni, s katerimi se preskrba delavnega liudstva kar naiboll zagotovi* odtod ta varnostna odredba. — Torei oci vseh strani bombe! Avstrijska narodna skupseina. Govor dr. Renneria. LDU. Dunal. 21. (DunKU.) Prelat Hauser otvori ob četrt na dvanajst današnjo sejo avstrijske narodne skupščine, ki oreide tako; na dr.evn', red. t i nadalievanle generalne de bate o državnem proračunu. Državni kancelar dr. Renner le med drugim izvajal: Z energiio in orevid-nostio sta narodna skupščina in po niei izvoliena vlada, podpirani od obeh večinskih strank, vodili mlado državo v skoral neorekinieriih bojih mimo nevarnih čeri do trenotka. ko more prvi parlament repubUke obravnavati prvi proračun. Ze to dejstvo samo le uspeh nove države. Glavna zasluga za to se mora Pripisati popolnoma narodni skupščini. Ako si vlada lasti zase skromen del teh zaslug, smatra, da ie storila to. ker je dejanski izvedla načela, ki so v instituciji narodne skupščine same. Sistem, ki ca zastopa vlada, označu-ie drž. kancelar kot »vlado po zaupnikih organiziranih mas v mesta in na deželi«, ne oa kot vlado z biro-kraciio. policijo in militarizmom ko; uradno vlado. Državni kancelar našteva nato dela. ki jih ie izvršila koalicija in niena vlada in ki dokazuiejo neizmerno delo in silno stvarianie. Skupno delo ie preprečilo boi. ki le prežal za vsako kočo in za vsakim oglom, državljansko voino in s tem gospodarsko uničenje našega nat oda. Glede na zunanio politiko izjavlja državni kancelar. da uoa. da bo narodna skupščina, takoj ko bo mir ratificiran. kar se bo naibržo zgodilo sredi meseca ‘ maja, sklenila pristopiti k zvezi narodov, da pridobi zakoniti forum, pred katerim bo mogla zastopati svojo srčno želior priklopitev k Nemčiji. V duhu sprave narodov je ponovno odšlo odposlanstvo vlade v Pariz. Zunanii urad se ie odločil, da zakliuči preteklost, oolno nespora-zumlieni in zamotano v obojestran • sko nesrečo, in da nameri pot v Prago, da se začne drugačna prihod-njost. Čehoslovaška republika nani ie prišla do praga nasproti in uspeh pagaiani ie pokazal, da kliub prevra tom obstala med obema sosednjima republikama mnogo skupnihjntere-sov in nalog. V istem namenu so se začela pogajanja tudi z hižnovzhod-nimi sosedi, z Jugoslovenskim kraljestvom. Ta pogajanja hočemo razširiti tudi na druge obmejne sosede, na Rumunijo bogate bodočnosti In na Poljsko, ki Je po dolgem trpljenju srečno zopet vstala in se združila. Seveda je morala mlada avstrijska republika takoj od početka polagati največjo važnost na obnovitev normalnih odnošajev. z največJo narod- nostno sosednlo državo. Italijanskim kraljestvom. Državni kancelar ie pojasnil pomen svoieaa potovania v Rim. kjer so udeleženci dobili vtis. ki iim le nadvse dobro del. Zdelo se nam ie. pravi državni kancelar. da se tu popraviia novost: mir med narodi in ne samo med vladami mir v srcu narodov samih, ki je edini nravi in končni mir. Državni kancelar le nato omenil že znane gospodarske in trgovske doeovore in obliubo Italije, da bo dala nemški iu?"i Tirolski obsežno narodno samovlado. Nitti ie v Rimu krenil na nova DOta evropske politične in gospodarske obnove, ki imajo vrednost za vso Evropo, ker se bodo i/otovn razširila na ves za padni svet. Skušali bomo. da bomo izvedli isto gospodarsko zbližanie k vsem sosednjim državam Končno le omenial državni kancelar. da mora narodna skupščina dati državi finančno in politično ustavo in da se prva brez druge ne da tzvesti. Ko bo ta naloea končana, bo narodna skupščina in z nio vred tudi koalirane stranke izvršile svolo dolžnost. Kultura. Dramatični odsek Iz Ljubljane le dne 10. in 11. aprila gostoval v Celjskem mestnem irledališču. Prvi dan se je uprizoril »Faun«. komedija v treh dejanjih, spisal Edvard Knob-lauch. Drugi dan. 11 aprila popoldne pa »Svet brez moških«, burka v treh deianiih. Komedila »Faun«. le težka igra. Ni pisana za maihne odre. kot talfa tudi zelo težka, posebno za di letante. Toda bili smo ob koncu igre presenečeni, kako dobro so igralci pogodili svoie težke naloge. Veliko truda ie bile treba, o tem smo prepričani. S to iuro so naši igralci zo pet dokumentirali, kar smo že dostikrat poudarjali, namreč veliko hrepenenje in volio po izobrazbi. Ko smo odhaiali iz gledališča, so nam brnele besede »Fauna«, ki pravi v drugem deianiu. »Človeška družba sloni na gnilih temeljih, kakor sedi kura na gnilih iajcih.« Vlogo »Fau-na<* ie igral sodr Vehovec. Kako Jo je igral, ni pouebmo pisati, ker so drug Vehovec ie kakor vedno dovršil svolo nalogo častno. Lorda Stam-buria ie s fino eleganco pokazal lahkoživega angleškega aristokrata sodruai Biležnik. Pripomnili bi le, da ie nekoliko pretiho izgovarjal bese-sede. Sodrug Bitežnik postane še prvovrstna moč v dramatičnem odseku. Ernesta Cradocka je igral sodr. Mlinar. Pokazal nam le. da razumeva svoio nalogo. Evertoma je pa igral sodr. Smole. Živel je v svoji vlogi od začetka do konca. Fi^ka je igral sodr. Kožuh. Temu se je sicer poznalo, da le prvič na odru. Vendar pa se bo s pridnostjo tudi na to pri vadil. 1 adija Aleksaaider ie bila res prava sufražetka. igrala le zelo fino in temperamentno, veseli smo je bil*. Mistres Hope Clorke je igrala sodrž. Skrjančeva s tisto ubrano umerjenostjo. ki se poda dami iz boljših krogov A pri tem seveda ni pozab-hala na svoj muterilalizem. Sodrž. Škerjančeva Je vajena odra, želimo, da Jo vidimo še v drugih vlogah na odru. tlčerk« Mistres Hope Clarke nam le prav ljubko podala sodružlca Lemanova. Sodrž. Slakova le podala majhno vlogo v osebi Miss Lydijo Vaincev te majhna vloga. Začetnica ie pokazala v nlel svoi talent. V daljši vlogi le igrala naslednjega dne v burki »Svet brez moških«, kot mlado, brezskrbno dekletce prav ljubko. Enako so bile tudi naslednjega dne vse vloge dobro igrane. Naše celj sko delavstvo pa je tudi dokazalo, da zna ceniti pomen gledališča, s tem, da Je bilo gledališče razproda no. Dramatičnemu odseku iz Ljubljane pa kličemo: na svidenje 1 KOROŠEC V NEVARNOSTI. LDU Split, 21. Iz Rima poročajo, da italijanski vladni krogi napeto zasledujejo razvoj notranjih dogodkov v Jugoslaviji. Pričakujejo, da bo v Jugoslavlii izbruhnila splošna stavka. Ker je vsled železniške stavke pretrgana zveza Italije z državam". kj so navezane na promet skozi Jugoslavijo, pripravljajo odločilni krogi v Rimu korake, da se promet s temi državami skozi Jugoslavijo zopet vzpostavi. LDU. Trst. 21. V mestu se trdovratno vzdržuieio vesti, da nameravajo Italiianl zasesti železniško progo Loeatec-Zidani mo%t-$PiHe. cta tako vzposiaviio železniški promet z Nemško Avstrijo. Preko Nabrežine se Je v smeri proti Logatcu odpeljalo I® .Yeč vojaških vfakov. DLU Nabrežina. 21 Potniki, k! prihaiaio čez demarkacijsko črto. pripoveduielo. da Je v Logatcu in okolici vse polno italilanskega vo> iaštva, ORŽVVNI BONI. LDl' Beluiad. 19. Ker naivečje-mu delu državnih bonov po 5% v kronah poteče rok začetkom meseca maia. se v ravnateljstvu državnih dolpov prioravllaio sedal instrukcije, ki se b;>do izdale finančni oblasti glede izplačila teh bonov. Trdi še, da bodo vsi boni plačani v roku ter da ne bo nobene molongactie. Avstrijski nroiest nroti odoovedi kompenzacijske nopodhe. LDU. Dunaj. 21. (DunKU.) Av-striiska vlada ie protestirala proti temu. da ie Jugoslaviia dne 15. aprila odpovedala kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo, ker se more Spovedati v zmislu določb pogodbe samo enomesečno 1. dne vsakega meseca. Avstriia bo vztraiala na stališču, da veljaio določbe pogodbe, dokler pogodba ne ueasne. torei naimani do 31 maJa SPORAZUM PREOBRAČA SVET. LDU Amsterdam, 21. (DunKU). Poročevalec lista »Westminster Gazzette« v San Remu javlja, da je jadransko vprašanje faktično že rešeno. Italijanska in jugoslovanska vlada sta baje že dosegli sporazum. Isti poročevalec javlja o turški po* godbi, da se bo turška država zelo zmanjšala, ker se Ji bodo vzele Sirija. Palestina, Arabija, Mezopotamija. Armenija, Tracija in Smirna. Zaledje Adane postane francoska, znledie Adal"e pa italijanska cona, Turčija Izgubi polovico svojih podanikov in bo štela približno 9 milijonov mohamedancev Jn dva milijon« krlstifanov USODA TURČIJE. LDU San Remo, 20. (DunKU -A-gence HavasV Vrhovni svet Je danes določil meje nove turške držav* ni na se bavJI t razdelitvijo pokrajin, ki se ločilo od Turčije. Nato Je se* stavil odgovor na svet zveze narodov radi mandata v ArmenJU. Proračun nove države bodo podpiral* Franclja. AntrUfa, ItaUla Jn Japonec« s prednIml Zedinjene države na f*o» do naprosili, da se tudi udeležijo prf tem predujmu. NEMŠKE NOTE MIROVNI KONFERENCI. LDU. Pariz. 21. (DtmKU. — »Agence Havas«.) Nemško odposlanstvo ie poslalo mirovni konferenci tri note. V prvi prosilo, da bi se dopustilo v nevtralnem pasu gotovo skupno število čet namesto števila enot, ki le bilo določeno v dogovoru od 8. avgusta. V drugi noti orosilo, da bi se smelo povišati število tratnega nemškega volaštva od 100 na 200.000 mož. Tretia nota vsebule odgovor medzaveznišk! kontrolni komlsiil glede razpustitve brambe prebivalstva. ODHOD ANGLEŠKEOA ODPOSLANSTVA V SOVJETSKO RUSIJO. LDU London, 21. (DunKU). Delavska stranka naznanja: zunanji urad sporoča, da je vrhovni svet odobril, da se angleškemu delavskemu odposlanstvu izdajo potne liste za sovjetsko Rusijo. Društvo drž. uslužbencev v Ljubljani. Za 22. aprila, določeni občni zbor se je preložil na kasnejši termin. Dan oblavimo pravočasno. — Dnevni red ostane itsti. — Predsedstvo. k. Iz Slovenije. Vltanle. (Beda delavstva.) V vitanjski občini v Pohorju živijo delavci v strašanski bedi. tako da že več ne vedo. kako bi se rešili počasnega toda gotovega poeina. Zml-rom se sliši od našili nasprotnikov, da so vzroki draginje delavske zahteve. Torei v stroki lesnih delavcev, ki delajo v tem kraju na žagah, se tega ne sme trditi, četudi se cene lesa in desk vsaki dan dvigajo. Naui že dobro znani volni dobičkar Cater ima tukal moderno z električno silo gnano žago v najemu. Ta človeK plača svojim delavcem 2 kroni na uro. Gotovo misli, da lahko nlegovi delavci jedo žagance. Vsem lesnim delavcem svetujemo, nai stopilo v svojo strokovno organizacijo, ki že Ima svolo podružnico v Vitanju, da lahko tako združeni zahtevalo svolo pravico. Izdajatelj Ivan Miinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Stran 4. NAPREJ. Stav. m. fopilna dale itiitilt l tZ: stenografiji event, francoščini ter v vseh predmetih srednjih dol. — Naslov pove uprava .Naprej*, = les Met lit p H 4, pri odjemu 10 litrov po K 3, se dobi v trgovini s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Woifova ulica 12. LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL 1. Interesna skupnost s hrvatsko cskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulafitneje. :: SPREJEMA: na :ico in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE in PRODAJA: devize, valute, efekte itd. ESKONTIRA • jatve^ fakture Brzojavi ES&CMPTNA. kredite in predujme na blago, efekte Ud, DAJE: J7H ji 111 s akreditive na vsa tu lK*UnJr\ . in inozemska mesta, POSPEŠUJE: industrijo ter uvoz in izvoz. Ini telefon it. 146. M nat kakor peteršilj, solatna III pesa, majaron, cvetlice v najlepši izberi na debelo in drobno priporoča: Sffl 1 IIMP, Ijetijm, Woifova ulica št, 12. 406 Pmomti smuki trni kg po K1*C{) oddaja Slovenska kmetijska 4 j tl družba tudi neudom v skladišču Turjaški trg 3. Hopi se Man Ulm blagajna št, 3 ali 4, — Ponudbe na poštni predal Št. 2. 460 I. mn kakor tudi 28 J«lo po 9 K se dobi v I trgovini s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 433 M ia sene A. Fuchs, Ljubljana, Selenburgova ulica f. & Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno in solidno. Graveur Anton Černe Ljubljana L msssk i Dvorni trg 1. Kasa ! Modni salon Studil? - MaSkci Ljubi fairse iHovsks il. 3 • • lwjli trg 3 Priporočam veliko Izbiro *aj-ltovejših svilenih Uobokov, fijtin is strnite m te M delikt Popravila točno in ceno, Žalni klobuki vedno v zalogi, 289 slac1^orn' bolezni, bolezni jeter Ju ElLJSl.” ledie, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu kamen«, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna sssssesB mineralna voda rogaška slatina. s£===» Rogaška slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli ss ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Seslja od 1. maja do 15. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. Tovarn« Barva Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlollka Sce^rajS. Podružnica: Šelenbnrgovani.3. .................... Priporočamo: j JOSIP JUG ; stavbeni - pohištveni g | pleskar in ličar : LJUBLJANA e a Rimska cesta 16. ■ ■ HAB MOL RacSMIlIM« S 4 PodruZnlce: Novomsto Glavni trg Maribor Gosposka ul. 38 Kočevje št. 39. ’ Mii na - Pohištvo, mm Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podložki modreci, otomane, spalni in dekoraeijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Prels, Maribor, Stolni trg 6. je! Čevlje obleko miti perilo potne košare, torbice za trg in raznovrstne drobnarije priporoča 414 JAKOB LAH Glavni trg 2, Maribor. —Marbreg. — Prevzame strogo diskretno Odd. I ; Brezobzirno presojanje značaja po vpoalamh pisemskih izkušnjah, honorar K 10. - zaS>b)jo4D Odd. II • Presojanje proženj it .honorar K 20. — za Sriijo 6 D. Odd. Ul: preiskava anonynmih pisem in pone-vernih listin: honorar K 100.— za Srbijo 26 D. 459 Unior; GsalciogKua pojasnilaita latfettg, StoMOijt Ivan Jax in sin Ljubljana, Dunajska cesta 15. Siialnl sinji in siioji ia 0m. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena L1867. Vezenje pončuie brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica. i Pisarni slroji .Adler*. Ko esa iz-prrh tovoren. Diirkopp, Styi ia, Waff enrad. Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. r~! v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blagaI m Mestni stavbenik Jaroslav Breuer tehnična pisarna In stavbeno podjetje Ljubljana, VojcŠka ulica 16a (na Friškovcu) Brzojav i Brsuentfivba T®I«Iom klic 447. izvršuje vso nad in podtalne stavbo, kakor bilo vseh vrat, Industrij« sko stavbo, tolažnice, costo, lolezobeionske mostove, elektrarno ter izdeluje vse v to stroko spadajoče ncčrte. Specijalne stavbe po njegovem patentu is votlega zidovja 66% pri-. hranka dane« najdražjega stavbenega materjala, to je opeke. Gradba I je v dveh mesecih po pričetku popolnoma suha in torej uporabna, j Miši, podgane, stenica, šftErki! izdeiovfctiie in lazpotnjatev pitizkn.-e-nega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in mISi K 7*—; za ščurke K 8 - ; posebna močna tinktura za stenice K 7' ; uničevalec moljev K 6’— ; prašek proti mrčesom K 6'- ; mazilo za človeške nšl K 5 in 10; mazilo proti ušem pri Živalih K 5 in 10; prašek za uši v obleki in perilu K 6'—; prašek proti pernim tršem K 6'—; tinktura proti mrčesu oa sadju in ze.enjadi (uničev. rastlin) in mravljam K 6; mazilo proti g a r j a m K 10. Pošilja po povzetju Zavod za po-končevanje mrčesa M. JUnker, Zagreb 40, Petrlnjska ul. 3/111. m JP! Uitšfi il igliH plačuje po najvišjih ceuah FR. STUPICA i itltuin v Poštni čekovni račun št. 10.582. Telefon interurban 178. za vpisana zadruga z omejeno zavezo. Društvo ima sedaj nad 17.000 članov. Po zadnjem računskem zaključku znašajo društveni skladi: rezervni sklad K 42.831*65 bolniški sklad K 33.411*16 dispozie sklad K 21.007*61 pogrebni sklad K 1.000"— deležni sklad K 803.022*94 Društvo izplačuje zaostalim po umrlih članih pogrebno pod-p o r o, bolnim članom, bolniško podporo. Društvo ima 85 prodajaln in sicer sledeče: Ljubljana, Sp. SiŠka Glince pil Ljubljani Rožna dolina pri Ljubljani Ljubljana, Bohoričeva ulice Ljubliana, Krakovski nasip Ljubljana, Sodna »lica Ttžič na Gorenj .kem Kuže pri Tržiču Sv. Ana pri Tržiču Sava-Jesertic« Jesenice (pri Ferjanu) Koroška-Bele, Javornik Mojstrana Kranjska gora Gorje pri Bledu Radovljica Borovnica Kamnik Litija Radeče-Zidanimost Celje Store pri Celju Šoštanj Rogaška Slatina Pragersko Ma ibor Ruše nad Mariborom E ata pri Mariboru t Lorene na Pohorju Guštanj Prevalje, Mežica Koroško Orna I, Črna II. Pliberk Hranilni oddelek društva obrestuje hranilne Vloga po 4#/o oziroma 41/a°/0. Hranilne vloge se vlagajo in izplačujejo v vseh 2goraj navedenih društvenih prodajalnah; kjer — se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. —— Kot dlan pristopi lahko vsak. Pristop znaša KI'— delež K100 — Pisarna: Ljubljana-Sp. Šiška, KoloL.drska c. 208. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Ljubljana, poštni predal It. 13. Mi Glavnica s 200,000.000 turen. Man b Rezerve ekrog 150,090.000 kron. PreSrnova ulica 50 v lastnem poslopju, Prodala In rakip vreč rastri p s*, ref e.; tem?« rc> cm«; srref^Rv fr: etkibe cfcpefcv t vestne revizijo Irehalnih efektov; samo-shrambe (Sefe-E e po siti) ped lasSftfm zaktepem tiiank; krce iti in ptccfuimi vntke niste* teka*© fn oskerNit tnlt; nakazila in is--- plašila na vsa tv.etfe tu« in Incicrsfva; potovalna kreditna r:isma; sprejem denarnih vlog ne knfliEce ta tekači ražun, Itd. ■ ■ ki