Izhaja vsak du» ram sobot. D*d*U fea praznikov Issued dally except Saturdays. Sundays and Holidays GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravntlkl prostori: SttST South Lawndala Av«. Office of Publication: 1657 South Lawndala Ava. Telephon», Hock wall 4MM id« > ma»im>im i/j.ila. da j«• t»v|en kot uradnik federalnega odbora /;• produkcijo vojnega materiala v \ p1 nt m < a-u < >n« |e bila po Hfdovalka med Remingtoriom ni < lani r uvkega špi-.nvkega j krožka Na zaslišanju h tidila i ti;, j r ImI R«»fningt<»n < lan komu- I ii i '•t h ne stranke On ima ; \ i dno \ ,i/no \ latino \» i t i m '-Igo v nt il na o!kioI/i'\ e Mi-- B«'» ' J, \ ji i / j a v ila pred - lani |*»d-in!'.< » .i da e postala . lanu a k' " ■ u n i s 111 ii 'ik« 1 1 '>'» Kampanja rebelnih demokratov naznanjena Columbus, S. C., 31. jul. — Voditelji rebelnih demokratov so naznanili intenzivno politično kampanjo. Pričela se bo 11 av gusta Na svoji konvenciji Birminghamu, Ala , so imenova Ii kandidata za predsednika u podpredsednika Združenih tli žuv. Kandidat za predsednik je Strom Thurmond, governe Južne Karoline, kandidat za podpredsednika pa F L. Wright governer Mississippija. Veleporota obtožila mlekarske kompanije Chicago, 31 jul — Federaln veleporota je obtožila osem ml« karskih kompanij zarote z namenom kršenja Shermanovega pro-t it i ustnega zakona kom- panijr m osem uradnikov je obtožila tudi kršenja Robinson- MacArthur prepovedal stavko uslužbencev Tokto£»31. jul. — General Douglas MacArthur, vrhovni poveljnik ameriške okupacijske sile na Japonskem, je prepovedal stavko civilnih uslužbencev Jugoslovanski uradniki napadli Tita Dr. Joža Vilfan razkril spor Laka Succoaa. N. Y« 31. jul.— Pet uradnikov jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu in delegacije pri Združenih narodov je podpisalo manifest z napadom in obsodbo vlade maršala Tita Razkol v jugoslovanski uradni družini je razkril dr. Joža Vilfan, načelnik jugoslovanske delegacije pri Združenih narodih. On je naznanil, da je podpornik maršala Tita. Vilfanov urad je naznanil, da nima informacij o uradnikih, ki so podpisali manifest. Urad niti ne ve, kakšne pozicije imajo in kje so sedaj. Prvo poročilo o kavsanju jugoslovanskih diplomatičnih krogih v Ameriki, je objavila Pravda, glasilo ruske komuni stične stranke, 22. julija Dobila ga je od dopisnika ruske čas-niške agenture Tass iz Bukarešte, Rumunija. Glasilo se je, da so člani jugoslovanskega poslaništva v Washingtonu in delegacije pri Združenih narodih podpisali manifest z obsodbo maršala Tita, politike voditeljev jugoslovanske komunistične stranke in «e ločili od Tita in njegovih podpornikov. V manifestu so naglasih, da se strinjajo s Kominformo, ki je obdolžila maršala Tita in voditelje jugoslovanske komuniatične stranke, da so se izneverili "Marks-Lenl-novi liniji in da se hočejo nasloniti na zapadne država. Razkol v jugoslovanski delegaciji in poslaništvu je izzval pozornost članov varnostnega sveta Združenih narodov. Člani sveta bodo namreč prihodnjo debata 0 civilnih pravicah v senatu Rebelni demokrati iz južnih držav oodijo obstrukcijo % ODPRAVA VOLILNEGA DAVKA Predsednik ogrske republike odstopil Njegov zet aretiran na obtožbo izdajstva trumanov program izzval odpor v kongresu S tem je podprl majajoči se re-! «redo razpravljali o obdolžltvi žim premierja< Ašida. MacAr- jugoslovanske Vlade proti Ameriki in Veliki Britaniji, d« sla kršili provizije italijanske mi- thur je dejal, da osebe v vladni službi nimajo pravice do oklica stavke. Voznina na železnicah zviiana Washington, D. C., 31 jul — Voznina na tovornih vlakih je bila zvišana. Zvišanje bo prineslo ž^Jezniftkim kompanijam $1,600,0(H),000 več na leto. Zvišanje je odobrila federalna komisija za meddržavno trgovino. je rezultat desetmesečne preiskave Ta trčit« kompanijam, da so dajala povračila venžnim trgovinam Obravnava proti kompanijam ne Im» vršila pred federalnim sodnikom J P. Barne- rovne pogodbe in da hočeta iz točiti Trst Italiji Dr. Vilfan, ki je bil rojen v Trstu, bo podpiral obdolžitve jugoslovanska« vlade proti Ameriki in Veliki Britaniji fia seji varnostnega sveta. Nemški industrijci spoznani za krive Načelnik kemičnega trusta obsojen Patmanovega zakona. Obtožnica som BERLINSKA KRIZA BO USTAVILA DEMOBILIZACIJO V ANGLIJI Waahlngton. D. C.. 31 jul. — Debata o civilnih pravicah se je pričela v senatu. Rebelni demokrati iz južnih držav so v svojih govorih napadali program in naznanili, da bodo storili vse za preprečenje sprejetje programs pivilnih pravic v senatu. Rebel i vodijo obatrukcijo pro» ti načrtu, ki določa odpravo volilnega davka. Sedem južnih držav ima zakone, ki določajo plačevanje volilnega davka kot pogoj za registracijo za primarne in druge volitve. Voditelji republikancev niso skušali utihniti rebelnih demokratov, temveč so celo podprli njihovo zavlačavalno taktiko. Republikanci so u ver jeni, da bOdo kovali političen kapital iz razkola v demokratski stranki. Program civilnih pravic odobra vajo demokrati iz severnih, vzhodnih in zapadnih držav, po bijajo pa ga demokrati iz južnih držav. Sprejetje programa civilnih pravic je priporočal predsednik Truman v poslanici, katero je pračital, ko se je kongres sestal na izrednem zasedanju. Senator Wherry, republikanec iz Nebra ske, je dajal, da načrt za odpravo volilnega davka je edina zade va, ki zahteva akcijo. Izrazil je upanje, da se akcija ne bo r.a vlačevala Obstrukcijo sta vodila senator Stennls, demokrat iz Mississip pija, in senator Stewart, demo krat iz Tennesseeja. Stennls le govoril tri ure. Njegov arg* ment je bil, da kongres nima pravice do določanja kvallflka ij volllcev Ak" bi si prllaitil tako oblast, bi lahko stranka, ki pride na krmilo, prevzela kon trolo nad volilno malinerijo vseh di/avaii na isti način k< o* je prevzel Hitler v Nemčij Stennls je obdolžil republikanec m demokrata, ki podjiiia-jo Trumana, tla hočejo razveljaviti provizije federalne ustave, ki dajejo državam pravico io odločanja kvalifikacij volllcev Stassen bo pred-tednih univerze London, 31. jul — Vlada bol Bevin Je govoril v parlamen-u sta vila demobilizacijo obom/e-jtu po odhodu' hritskili in amerl-mli sil čez nekaj dni. ako ne bo;škrh diplomatov v Mo«kvo v svr-| berlinska kriza, katero je jm>- ho pogajanj s sovjetskimi vodl-I v/i o-ila ruska blokada končana j telji Velika Britanija iri Ame-, To je i a/kr il zunanji miniKtei I rika sta se izrekli za nogajanju F.inest Bevin. k'» je nastopil pred j z Rusijo ne samo t» berlinski kri-Itl. mi parlamenta j zi, temveč tudiodiugih nemških Bevin je povedal poslancem, vprašanjih i da v bili storjeni koiaki z na-; Okrog 20.000 vojakov je de-| menom, da vlad« ugotovi, ali je ! mobilibiramh mesečno v Veliki •Moskva pripravljena /« pogaja-1 Britaniji Mnenje prevladuje, n j a / zapadnisni državami glede i da lyitska oborožena sila šteje Qre€n Mr podal kon. arija "mrzle" vojne med /a- *edaj čez 800,000 m o/ Bevin je I izrazil upanje, d« bodo ta/govori 1 Chicago v Moskvi uspešni in zlomili zastoj "Namen diplomatičnih koia kov je ra/< išcenje položaja in u- Nuarnberg. Nemčija. 31. jul ~ Štirje nadaljnji nemški Indus trljci, uradniki kemičnega tru sta J G Farbenindustrie, so bili n« obravnavi pred ameriškim sodiščem spoznani /a krive vojnih zločinov. Obravnava Je trajala enajst mesecev Obtožnica jim je očitala, da v financirali m gladili Hitlerjevi vojno mašlno m držali delavce i/ dežel, kateie je okupirala nemška armada. kot sužnje v tovarnah kemičnega t nista Ca 11 Ki a uch, na« elnki ti unta je bil obsojen lia šest let z«|»oi« OUodlw «ii ilglh hotlo hletirle Načelnik tribunal.. je sodnik Cm tis» Shake i/ Vm< enríes«, Ind Obtoženi komunist Budimpešta, Ogrska. 31. jul.—- Zoltan Tildy, prvi predaednik ogrske republike, je resigniral. On je metodistični pridigar in postal je vodja stranke malih posestnikov, ko je bil F eren c Magv predsednik ogrske vlade Slednji je pobegnil iz dežele, ko e bil odstavljen kot premier, in sedaj v Ameriki. Uradni naznanilo pravi, da so voditelji vladnih strank spreje-1 realgnacljo Tlldvja. Sklicali so Izredno zasedanje parlamenta tičalo se bo v pondeljek in ta-trat bo imenovan nov predsednik republike. Notranje ministrstvo je naznanilo, da je bil dr. Viktor Csorno-cv, zet Tildyja, aretiran na ob-tožbo izdajstva in špionuže. Csor noky se je vrnil pred dvema te dnoma v Budimpešto iz Kgipta, kjer je bil poslanik. Sinoči je naznanil resignacijo. Uradna ogrska časniška agen tura pravi, da je Tildy v svoji iz avl, katero je podal po resigna cljl, naglasil, da se strinja s po itlko komunistične vlade. Resigniral je, ker so nekateri urad lil k i v njegovem področju izvr lili prestopke proti državi. Člani kabineta so se sestali na izredni seji in razpravljali o vprašanju Izbire novega pred sednika republike Za predsed nika bo najbrie Imenovan Ar pad SzakasiU, levičarski socl allat. V juniju ja Szakaalts pri peljal »voje socialiste v komu* nistično stranko. Socialisti in komunisti so aa zdruftill v novi delavski stranki, katere načelnik je on. Tildy je ustanovil stranko tnalih posetnikuv11. 1030 in bil je več let član parlamenta. Ko so Nemci okupirali Ogrsko, je Šel pod zemljo. Takrat je sklenil pakt s socialisti in komunisti glede vzajemne kooperacije. Po raključeriju vojne so soclultsti In komunisti ustanovili koalicij tkn vlado. ®or/er predlagal vzpostavitev kontrole cen INFLACIJA OGRO-ZA EKONOMIJO Philadelphia, Pa„ 31 ju|, -Harold K Stassen, bivši govei • nei Minnesote, je bil imenovan za predsednika državne univer- Murray zahteva obdavčenje profitov Washington, D. C , 31. Jul Philip Murray, predaednlk Kongresa industrijskih organizacij, je (Mi/val kongres, naj obdavči profile korporaclj in potisne cene navzdol. Federalnemu ju-stičnemu depai trnentu je suge-iiial, naj odredi preiskavo pro-fitnih smernic velebizniaa Ako kongres in department ne laista storila ničesar, l«» dežela za-hicdlu v kutustrofo ze v Pennsylvaniji On je na znatni, d« lx» sprejel ptizn ijo poveljstvo armade zahteva vec gasolina od kompanu padom m vzhooom Izjavo, ti« I»- demobiiiza« ija ustavljena, je p'»tlai potem, ko je bivši pre-' riiiei Winston Churchill, víhíjm konservativne «tränke ttpozoril 31 )u 1 ( iillx r t (ireen, načelnik tli-tiiklne t,iga nizacij« ktimuriisti'ne »ti ar.kise je |H#dal Vteraj je prišel v lance da je berlinska kriza i gotovitev, ali mj izgledi in moK »evrui stvar m tla m- lahko razvi-jt v Ixiilx) na življenje in sn.rt Churchill j«* dal zagotovilo, tla !»> iijrgova «tranka m* iiatljlje p«.opílala Bevinovo zunanjo litiko S'it no /agotovihi je tjal Clement Davies \ ■ hI ja lii>eralne .11 anke nt»sti /a tKlpravti zaprek." »e ie kel Bevin "Velika Britanija je ru izravnavo nesoglasja da m- u-gladi |xit /* dosego miru in var-nosli v Kvropi Ako ixi Ru»ija preklicala blokade* /apatlnega M«-rhna l>#mo lahko piemagali tudi fllUge |Ki1ežktHe m at I federalnega k<»misarja YA win- K Walker ja m izjavil da m kf iv (ireen je poleg drugih komunistov obtožen /arot«- proti ameriški vladi Položil je roštvo l'i.'MS) nakai je bil i/po tcen To poroštvo je doh^llu federalna ve|e|iort»ta v New Yorku ki je obtožila voditHje komunist m ne »tiar ki /aiot v Washington. D. C.. 31 jul (Jeneial Thomas Larkin je vi menn |>ovcljstvu airnade rahle val več gasolina tni oljnih kom panij, zaeno pa je zapletli z ak ijo l)e|al je, da armada |»otre-»ulje I 700.000 sodov več gasoh i« na teden (irožnja z akcijo Je takoj 'I«* 'nI.i odmev Besednik oljne m f ust r i je je instroiial uradnik« Ijmh kompanij, naj zadoste /ahtevi aimade in ^krl)e. c|a l»t» dobil« dovolj gafolina Larkin je omenil sf*»t med Amerik" i" Sovjetsko unijo zaradi Berlina kot vzrok zahteve da mors «i mada dobiti ve/ gaaolina Vlada lahko v smislu zakon" vojaùke konakrijKije odredi /« hegt» oljne industrije Zakon d" |o< « mandatni it no akcijo proti kompanijam, ki bi se upirale Zahtevo generala Laikirte je ! |»>dprI admiral K D Foster. Ftiftei je 'iejal tla mora nl n.i I industi ija dati /agotovil.1 <1.. I* zadostil« vseli zahtevam aimu de, mornarice In letalske sile Berlinska krizi« je v ozadju /a hleve /u večje dostavljanje ga-I stilni« armadi M a i x W Bali, dii ektoi tiivi/l-je /u olje in gascdui notianjegaj dtpai t merita, Je na »entunku * časnikarji izjavil d« ne l>o vla tla |»obložila oblusli na |x>dlagl /ukona vojaške kmiaki ipcije, da n- zaclosti potrebam armatie Repiozentante oljnih kompanij ji po/vul na konfeienco v Wa-shington, na kateii l#t>tlo ia/-prave o zahtevi |Ki\eljstva ai-made Kakšen ut mek l#t# imela zahteva na liihlrnkr avtomobilov, m jasne» Mo>nost je, da ix» Vlada i •< 11 e« 111 a odinei janje gaaolina Sonatoi Wherrv, republikanec i/ Nebiaske, je naznanil da I»» vodil o|«o/iosknčlle za 2H odstotkov v enem letu. To ie ugotovil federalni biro za de- lavhko htatihtiko Srdm rudarjev ubitih v eksploziji Biimingham, Ala, 31. jul. — Sedem mdaijev je bilo ubitih, d\an«J»t pa ifnjenih v eksploziji, ki se je pri|H'tlla V premogovniku Tennesaee Coal Ar Hail-road < 't» Tri rudarje še pogrešajo m bojazen je, da so mrtvi. Obla ti ho odredile preiskavo. Nadaljnje eksekucije u Grčiji naznanjene Atene, («rčija, 31 jul — U-radno naznanilo piavl, da je bilo nadaljnjih 1% oseb ustreljenih v Lanoj» (irško vojaško aodi-m t- jih je spoznalo za krive, da »O |»omagale gerilcem, ki se bore ptoti grški monarhlatlčnl armadi PROSVETA BA M |K)1 lot®. 02.00 t® ¿^Êïi M ^po 1A C«ok C«« M M m colo lote. 14.7» m pol Utaj ta Immmuîto 911JS far th« United Slain (emepi Chicago) aad mi Cmk Ceuaiy HM par f*at, $11.00 por yeae.' Ceno oflucr pa digoronL-Hrtofld doplto* la mmi^mS «laakov «a aa r»s*a)o. Rokopisi literarno vsebino (àrtlce, poeastt Ua.) m vrnejo poiU|alelju la v Maja. te |a prtloMI $Ia&ovL Ji, nailL naôJilbirL Advorttsiof ratas aa apraMnaat*—Manuscripts of commi atfg aasolkltod erodes wfO aot Sa whaast . Other such as storias. pisys. poems. eta* srill bo roturaod to sonder o«ly spaalod by solf-sddroaaed Msd stanpo ' SSST PROSVETA M So. Lawndala At*. Chicago 23. IUbdla Mrzla vojna v Berlinu—lil ' i < Predr.o se dotaknemo odpora Nemcev proti londonskemu načrtu za razkosanje Nemčije, naj omenimo še nekaj o Berlinu. Ameriški tisk in radio nam dan za dnem pripovedujeta, da so Rusi zato inurenirali to krizo, ker hočejo iz Berlina pognati zapadne sile. O tuskih politikih lahko vsakdo misli, kar hoče, toda take naivnosti jim ne more nihče očitati. V resnici o tem tudi ni nobenega sluha v ruskem odgovoru na anglo-ameriško-francosko protestno noto. V tem odgovoru Molotov niti ne pravi, da vrhovne okupacijske vlade štirih sil ni več v Berlinu, marveč le, da ta vlada "več nc funkcionira." V diplomatičnem jeziku to pomeni, da jo je Rusija pripravljena oživeti, ako pride do sporazuma glede vprašanj, radi katerih je nastala ta kriza. Več dokazov je, da je Rusija inscenirala to krizo, d« s tem for sira obnovo pogajanj med Štirimi silami, dokler ni prepozno, Ako na primer pride do razkosanja Nemčije in ustanovitve zapadne vlade kakor predvideva londonski načrt, tedaj bo vsa Evrope de-finitlvn<* razdeljena v dva oborožena in smrtno sovražna si tabora, ki bosta iskala izhoda v'—oboroženem konfliktu. Kdor tega ne vidi. Je slep; kdor je za tako "solucijo," spada v blaznico ali ječo. Seveda tudi ni nikake garancije za sporazum, ako pride do razgovorov med prizadetimi silami. Ti razgovori ae lahko razbijejc kakor so se že večkrat—zadnjič lani na londonski konferenci sveta zunanjih ministrov. In do sporazuma ne bo prišlo,-ako zapadne sile, kar pomeni predvsem Ameriko, drastično ne revidirajo svoje politike glede Nemčije.. Ta politika gre danes i za tem, da iz zapadne Nemčije napravijo novo orožarno in odskočno desko proti Ru siji in vzhodni Evropi. Vaš urednik nt ni kak oboževalec Moskve, še manj pa Komln forme, toda "načrt" Rusije ln njenih satelitk, ki je bil izdelan na nedavni konferenci vzhodnoevropskih zunanjih ministrov v Varšavi in ki na) bi služIl kot podlaga za nemško mirovno pogodbo se nam vidi povsem zdrav. In sicer je zahtevala ta konferenca sklenitev miru na sledečih točkah: 1) popolna demilitarizacija Nemčije, 2) kontroliranje Porurja po Ameriki, Angliji, Franciji in Rusiji v svrho mirovne produkcije; S) sporazum vseh štirih sil za ustanovitev demokratične provizorične vlade za vso Nemčijo: 4) sklenitev mirovne pogodbe s to vlado, nakar naj po enem letu potegnejo vse sile svoje vojaštvo iz Nemčije; 5) reparacije za žrtve Nemčije Kaj je narobe s tem programom, ako srno res za sklenitev stvarnega miru z Nemčijo?—takega miru. ki bi na eni strani omogočil življenje Nemčiji brez militarizma in fašizma, na drugi pa obva roval njene sosede pred novo maščevalno vojno, ali pa iz nje^ napravil napadalno orodje bodisi Amerike ali Rusije. Ml v tem programu ne vidimo ničesar narobe- baš obratno. V okviru tega programa Je mogoče priti do takega kompromisa, ki bi zadovolil m protektiral obe strani. Ako sedanji diplomati tega niso zmožni, tedaj jih Je treba odstraniti, pa bilo to v Ameriki ali Rusiji, Angliji ali Franciji. * Zdaj pa nekoliko o nemški "sabotaži" londonskega načrta za ta/kosanje Nemčije, katerega so pred par meseci skovali zastopniki Amerike, Auglije in Francije, beneluške države (Belgija, Luksemburg. Nizozemska) pa so bile povabljene, naj ga podpišejo. T«» so tudi pokorno storile, kakor se spodobi malim ljudem. Ske-mi se je najbolj upirala Francija, toda je bila tudi ona prisiljena kloniti, ker se ni hotela zameiit» mogočni ln bogati Ameriki. Tako je bil ta pakt ratificiran po vseh šestih zapadnih državah, ki zdaj na pobudo Amerike in Anglije tudi kujejo vojaško zvezo proti- Rusiji Kakor poročajo iz Londona, bo ta zveza v bližnji bodočnosti »hodila kot polnokrvna žival ob kumovanju vojnega l>oga M .o sa Ampak to je druga stvar. Ko so v Londonu kovali ta načrt t« razkosanje Nemčije, se je pozneje izka/alo, da so računal» brez krčmarja. Mislili so, da imajo nemške |M»htik«* na špagi in da bodo skakali, kakor jim bodo diktirali Ampak zgodilo se ni nič takega. Načrt so takoj obsodili voditelji vseh nemških strank od skrajne levice do skrajne desnice To so storili iz dveh razlogov. Eden teh razlogov te, ker bi m* * sankcijo tega načrta v*ak Nemec obaodil na politično smrt. ak«< ne na aktualno. Drugi i a/log pa je v tem, ker so Nemci tadi konflikta med "zmagovalci" v taki (tozicijl. da slednje lahko izigravajo tega proti onemu Dne I» julija so v Koblemu zborovali p<» okupatorjih nastav I jeni glav mi ji enajstih držav r.«|M»dne Nemčije In londonskemu načitu dali luro, sicer ne na vmi »iti ker tega niso mogli storiti vendar |»a bul veno odklonili To m> storili, ko te berlinska kriza prišla d jeze rdeči kot kuhani raki. Tam vedo vse, kaj je v srečo .n kaj v nesrečo našega milega ilovenskega naroda/ in kadar bllje, kadar kdo izgovori bese-io "komunizem". Ta nesrečni in zmotni komunizem jim dela dlnc krče in strah, kateri pa je '.notraj votel, zunaj pa ga nič ni. Sicer pa se ne izplača učiti :ake genije kot so gramofonski uredniki pri A. D. Da bi vsaj malo bolj dostojno mislili in nanj lagali svojim naročnikom, *i garajo po tovarnah za težko prisluženi denar. A za ta denar iobijo v zameno čiste laži in božje odpustke! nekaj dobijo za svoj denar: potrdilo "Bog vam plačaj!" Kako enostav io in na lep način znajo izkoriščati Boga in rcveža-tepca! Na novo počeni uredniki so ¿rinesli s seboj staro bolezen— darokrajsko politiko. Raz priž-lic zablčujejo vernikom, katere ¿asopi*e smejo čitati in katere ne. Če vernik čita napredni ča sopis, potem bo pogubljen za vse večne čase. Tega pa ne pu vedo, da je bil revež pogubljen, kakor hitro je prišel v njihove kremplje. S tem strašenjem prav gotovo ne bodo dosti opravili med ameriškimi Slovenci, kajti naš človek, preprost delavec, Je šel skozi trpke izkušnje ln ve, da mora trdo delati za svoj obstoj in mu prav nič ne pomagajo božji blagoslovi Rožmanovih trombentarjev. Kakšno neizmerno veselje je zavladalo med slovenskimi klerikalci in ubežniki, ko je dospel v Ameriko prezvlieni vladika, največji izdajalec slovenskega naroda* Na letališču so ga pod-repniki sprejeli z veliko častjo in igrali hinavec vloge iz do Une Šcntflorijanske. Mende so mu tudi poljubljali roko, katero ie tako prijateljsko podajal na-:iYašiatom, krvnikom slovenskega naroda Fant|e menda mislijo, da bodo «daj s škofom na čelu vsiljevali svojo voljo ameriškim Slovencem m sedli za tilnik naše I ■nu naseljencu, Ali bodo s temi uspeli? Ne, ne InkIo* Amcrl-( -kini Slovencem je dolu o znana Kratka skica o slovenskem narodi^ in ameriških Slovencih Predaval MILAN MEDVEDEK na konloronci Proavetne matice 1. 1946 v Milwaukeeju) I rej doba reformacije je bila za Slovence zelo važna. Za Tru- Flota WaUacovo tretje stranke. Id prikazuje obe stari stranki kot dvojčici s enim, programom, prod konvencijo progresivno kot dvojčici s enim pi stranke v Philadelphia. trpljenje «n ttrah, sami pa so lepo udobno živeli in ljudstvu vladali z vitôkih mèst. Fantje menda mislijo, da bodo tudi med nami uganjali svojo staro igrfc To igro so sicer že začeli s tožbami, lažmi in pretnjami, kako jo bodo pa izpeljali, je pa drugo vprašanje. V boju proti naprednim silam pa se v. prvi vrsti poslužujejo vere, katera sicer nekatere o-mamlja, kakor omamljajo bon bončkl otroke, drugim pa je zo-perna in jo odklanjajo. Kako so otročji gramofonski uredniki pri A. D., je videti iz njihovega pranja škofa Rožma-na. Perejo ga namreč f citiranjem Kristusovih naukov. Kaj pa so Kristusovi nauki? Naj citiram tudi jaz enega. Kristus je rekel: "Če pride kdo k meni in ne sovražf svojega očeta, matere, žene, sinov, bratov, sester ln svojega življenja, ta ne more biti moj učenec." Vse kaže, da S pota V Prosveti št. 144 rojak Vincent Raunikar obuja spomine kako smo skujaaj potovali v mormonsko prestolnico Salt Lake City, Utah. Tudi jaz imam spomine na to potovanje, katerih pa vsled starosti ni mogoče več ponavljati. V zadnjih 21 letih sem bil le nekajkrat na daljšem potovanju, pred nekaj leti pa dvakrat v Clevelandu. Tja sem šel v zvezi s Slovenskim narodnim muzejem, kateri ima svoje prostore v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave. Ta muzej sva pričela z vrlim rodoljubom Erazmom Gorshe-tom, kateri se je nekaj časa prav lepo razvijal, zadnje Čase pa dremlje, vendar pa je upanje, da se zopet zbudi zanimanje za to pomembno kulturno ustanovo To sem zato zapisal, ker prejemam od raznih društev, orga so se tega Kristusovega nauka nizacij in posameznikov pisma oprijeli slovenski ubežniki in o-¡v katerih me sprašujejo, kaj je z muzejem. Kakor sem že o-menil, sem bil radi muzeja dva-kr&T v Clevelandu in tedaj so bili začrtani pomembni' načrti kateri pa niso bili izvršeni. V Duluthu imam veliko zgodovinsko zbirko, katero sem imel raztrešono po vseh krajih Zedi njenih držav. Kadar mi zdrav je dopušča, jo lepo urejujem, toda zadnje mesece sem bil jako bolehen. Toliko nu znanje našim lju dem in organizacijam, ki so za interesirane v Slovenski narod ni muzej. Naj še omenim, da imam urejene tudi nekatere stvari, katere bom poslal v Ju gosluvijo, kakor hitro se bodo razmere uredile. Mnoge pred mete pa imam zaznamovane za mr. Erazma Gorsheta, pdnosno za Slovenski narodni muzej Clevelandu. Do vsega, kar sem jaz poslal v Cleveland, ima pra vico mr. Gorshe, kateri ima lju bežen in smisel za zgodovinske redkosti. Muzej ni bil in ne sme biti privatna zadeva, pač pa ljudska ustanova! Matija Pogorele. stali drugi katoliški stebri. Sedaj pa bi radi zanetili razdor in sovraštvo še med ameriškimi Slovenci, a motijo se, če mislijo, da bodo uspeli v svojih nakanah, Naj citiram tem srednjeveškim oboževalcem papeža, kaj je dejal papež Leon X: "Uži-vajmo papeštvo, ki nam ga je Bog dal!" In dalje: "Ali nam ni dobro služila bajka o Kristusu?" To so papeževe besede, "nezmotljivega" glavarja katoliške cerkve. Ubogi zaslcpljenci, na koga se lahko še opirate? Nič na drugega kot na svojo samo-pašnost in na ta tiste Kristusove nauke, v katerih je govoril o razdorih med brati in sestrami. Na koncu pa naj zaključim s času primerno krilatico. Na vzhodni strani mesta na hribu ima prijazno domačijo Karol Lampe. Pravi, da je kmetija, kar je resnica. Ima lepo hišo, hleve, svinjake, sadovnjak, prostor za piknike in 10 akrov zemlje. Ima tudi vse domače živali. Lumpe pa je vedno poln humorja. Ko sem ga zadnjič obiskal, sem ga našel pri svinjakih Pa pravi; "Svinja* je po vrgla 13 mladih To je preveč za svinjo jn Jo je zelo zdelalo." Ko pa se je storil mrak. je dejala njegova žena: "Ali si prižgal luč praalci?" "Sem. sedaj pa ji nesem še A. D." Jej. jej. ali ni to velika čast za "Tn na dan" in za sveti trompihel? Kaj pravite? John Ftltplč. R oizvedov dečega Chlcago. lil—Sorodnik Iz Jugoslavije bi rad zvedel, kje je preteklost talifalotov tukaj in v Stcljo Seljan. ki jc svoj cas bi-stari domovini. &e vedno sc val v Chicagu. pomnijajo Korošca. Kreka, Na- Ako bi kdo vedel zanj, ali pa tlačena Erlicha In oatallh vodil- če bi sam čital te vrstice, se naj nih klerikalcev, kateri so vedno zglaai v uradu Rdečega križa, bili bol| zvesti italijanskemu 529 South Waba»h ave., Chicago papežu kot |ta slovenskemu na- S, IIL ah pa telefonira Wabash rodu. Ont niao nikdar dali dru 7B50. prikliuček 39?, gega slovenskemu narodu kot Rdači kril. Cenjeni sodrugi, bratje in sestre! Najprvo naj omenim, da nisem nobena avtoriteta v nobenem predmetu, ampak zanima me svet, ljudje, delavci, še posebej pa ameriški Slovenci, naše življenje, kultura, gospodarsko in socialno življenje; naš trud za vsakdanji kruh in eksistenco, naše veslanje na tem velikem ameriškem oceanu, naši odno-šaji z rodno grudo Slovenijo itd. Sicer bi bil bolj aktualen predmet, če bi govoril o svetovnem položaju, borbi za trajen mir, o reakciji in štrajkih itd., toda da nes se bom omejil na nas same, ameriške Slovence. Najprvo nekaj besed o slovenski zgodovini. Kakor vam je znano, so bivali naši pradedje nekje za Karpati in so se imenovali Sloveni, Toda slefc o slovenskem jeziku najdemo šele v 10. stoletju v mestecu Freisin-genu na južnem' Bavarskem, kjer so nekdaj pastirovali mogočni brižinski škofje. Tam so našli med zapiski škofa Abrahama precej obširne zapiske o pridigi o grehu in pokori. To imenujemo brižinske spomenike. Potem zasledimo slovenski jezik v začetku 15. stoletja v opa barjem so hitro poprijeli njegovi mlajši sodelavci in 1. 1584 je izšlo v slovenskem jeziku sveto pismo in isto leto prva slovenska slovnica. Luteranstvo je bilo na Slovenskem hitro zatrto in izgubilo tla, toda dobri sadovi so ostali in razvoj slovenskega jezika je dobil temeljit zamah. V tistih časih in malone do konca 18. stoletja so bili Nemci absolutni gospodarji na Slovenskem. Nemščina se je govorila po vseh mestih in šole niso poznale slovenskega pouka. Nemec—gospod» Slovenec—hlapec! Priče nemškega gospostva so še danes po vsej Sloveniji: gradovi grofov in drugih plemičev malone v vsaki občini. V teh gradovih se je zasidrala v zadnji vojni reakcionarna izdajalska golazen, zato jih je precej porušenih. Kadar je narod zasužnjen skozi stoletja in stoletja, si lahko mislite, kakšna mentaliteta se razvije v ljudstvu. Naš kmet, naš meščan, se je čutil»», manjvrednega, inferiornega, na vsemogočnega Nemca pa je gledal s spoštovanjem in bojaznijo ter snel klobuk pred njim. Znano tijt v Stični na Dolenjskem. V . . . . . # J T w . .. . i je vam vsem, kako visoko je ce- tei dobi pa se je rabila sloven- J - ' ; ... . j. - • u k i., nil povprečen Slovenec nemški šcina tudi ze v javnem življenju, . ..f r . . . , j , ' jezik, svojega pa podcenjeval, kar nam priča ustolicenje koro- J » j b e r j ških /vojvod na Gosposvetskem polju. Prvi slovenski knjigi pa sta bili tiskani šele okrog 1. 1551, torej pred približno 400 leti, bolj natančno pred 395 leti. Ne, ti knjižici-rilsta pripovedovali o socializmu ali kaj podobnega, temveč je bila ena katekizem, druga pa abecednik. Spisal ju je za tiste čase velik "krivove-rec" Primož Trubar. Mimogrede, Trubar je bil rojen v vasi Rašici na Dolenjskem, blizu Turjaka. Jaz sem bil v Rašici kot šolai ček menda 1. 1923, in ko je učitelj vprašal neko pobožno ženico, kje je rojstna hiša Primoža Trubarja, je nejevoljno pokazala hišo in dejala: "Ljudje pravijo, da je bil v tisti rojen tisti krivoverec!" Z izdajo omenjenih dveh knjižic je bil let prebit, ledina preorana. Torej krivoverci, oziroma protestanti so prvi povzdignili slovenski jezik, ki je bil tedaj jezik hlapcev in dekel. To- Svet se tepe za umazane cunje . . . Pittsburgh. Pa. — Danes ne želim pisati o volilni kampanji, ki je sedaj v bujnem cvetju, |>ač pa o današnjem svetu. Svet je dandanes ena sama velika norišnica. Dokazi so jasni kot beli dan! Bankovci so narejeni iz papirja, papir pa iz starih, smrdljivih cunj ali cot. In za te smrdljive cote se vse ljudstvo bije irt tepe. Gospodje v talarjih pa obljubljajo nebesa tistim, kateri se upajo prinesti največ teh cunj v božji hram. Tuke umazane cunje ne spadajo t v nebesa, ker nebesa morajo biti čista. Tisti ljudje, ki se valjajo v teh umazanih cunjah, spadajo v pekel. \ Kdaj se bp ljudstvo spametovalo? Anten Chstsr. s edinimi ali r«4nitnl glasovi vecme oddanih gfavnv Vet je šte \ iln pftslaneev se te vzdržalo glasovanja To stališče nemških premier je v. kl au se uprH ustanovitvi srpa-tatne vlade na zapadu. ker bi to pomenilo is/koaanje Nemčije, je tili v Franciji, kjei ta načrt ni dobil nobenega zagovornika, niti tiHn*nn vplivalo na prenkrpt augto-ameiilkr politike in na i\kanje tedanjega zunanjega minUtra Bidaulta ki ga je prej parlamentom potov za razremtev berlinske krire i |m»«ajanjem. To je tudi, kar zagovarjal »e* t« skrpucarija je slaba, ampak "naši prijatelji", želi Moskva To je tudi edina pot xa razrešitev krlre in sklenitev* (Amerika» zahtevajo, da jo sprejmemo 'ln načrt je bil »ptejet mini. Prodaodnik Truman la aonater Alben W Bark ley Is Koniurkya. kajti v ki boata prt ieoonaklh volitvah "ronala" na demokratski listi sa movini ni več kot milijon in H jezik, svojega pa "Z nemščino se povsod pride," je bilo pravilo in vera našega človeka. Seveda, v to je tu in tam tudi kdo podvomil. Še celo jaz se spominjam, kako so se obnašali Nemci v naših, krajih. Vzlic temu, da je bil uradnik v slovenskem kraju 30 ali več let, pa se ni hotel naučiti našega jezika. In kako ti je hodil in se nesel kakor kakšen puran, ki misli, da je ves svet njegov! T&rej s tega lahko sklepamo, da Nemec ni samo fizično za-sužnil našega naroda, temveč v veliki meri tudi mentalno in kulturno. Toda naroda se ne da s silo zbrisati z zemlje, če ima voljo do življenja, tako se tudi Nemcem ni posrečilo uničiti Slovence, dasiravno so se zelo trudili, da bi jih. Da naroda ni stri ošabni Nemec, se imamo zahvaliti slovenskim vodnikom in prerokom, ki so ljudstvo klicali k narodni zave sti, odporu in mu prerokovali svobodno sonce, ki bo zasijalo pridnemu slovenskemu človeku. In res je polagoma naš narod zajemal vedno večjo narodno moč, zaupanje in samobitnost iz del svojih učiteljev in vodnikov in po letu velike revolucije 1848. dosegel več samostojnosti. Toda gospodarsko je ostala Slovenija Še vedno nerazvita, zemlja ni mogla vseh rediti, tujec je še vedno imel najboljšo službo v deželi in lastoval največja posestva. Revnemu delavcu in kmetu ni kazalo drugega, kot iskati si kruha v tujini, v nemških rudnikih, v Ameriki in Franciji. Tako oridemo končno do ameriških Slovencev Kdaj sc je naselil prvi Slovenec v Ameriki, menda nihče ne ve, Friderick Baraga jc prišel v New York I. 1830. torej pred 116 leti. Sove. znano |>« jo, da se je naselilo v Ameriki največ Slovencev v zadnji polovici 19 stoletja pa do I. 1923 ali 24. ko je bilo ustavljeno malone vsako naseljevanje iz evropskih kot drugih držav, i Prvi slovenski naseljenci v (Ameriki pa so bili brez dvoma Belokraii|ci. na primer Lovreti-či. Vertini, Zupančiči. Gorleti. Kuroti in drugi. Tudi Baraga se |n»dal v Ameriko »z Metlike, kjer je bil v .luzbi kot kaplan Koliko na. je tu vseli skupaj I v Združenih državah, tudi ne ve nihče, sodi pa se okrog 250.. ihsi kat najbr/e pietirano. aeh Slovencev v stari do- prodaednika ln podpredsednika Zdruàonlb dršav. (Konec jutri.) PONDELJEK, 2. AVGUSTA 1948 PHOSVETA Kolonialni sistem v zatonu Objavljamo daru ga novinarja Owen članek ameriške-ja. Članek je zčto zanimiv z ne- a Laatimore- kega posebnega vidika. Prikazuje nam ostro borbo med propadajočim britanskim imperializmom. Končala se je doba kolonij, ki jih varujejo imperialistične puške in fce je pričela doba "neodvisnih" držav, ki jth tlači finančni kapital. Kdlonije, njihova teritorialna razdelitev ne nudi več finančnemu kapitalu zadostne varnosti in tudi ne dajejo dovolj dobička. Predvsem se to tiče ZDA, ki lahko uspešno v vsem konkurirajo z vsemi drugimi imperialističnimi državami. Zato je finančnemu kapitalu ZDA "potreben svet", kot pravi Kardelj, in "neodvisne" države. To se pravi, da morajo dobiti sedanje kolonije neko dozdevno neodvisnost, ki pa pomeni gospodarsko in tudi politično odvisnost od ameriškega finančnega kapitala. Članek torej obravnava popolno propast britanskega imperialističnega žandarja, ki ne more obdržati £iti z ognjem in mečem oblasti i>ad kolonijami. Vzcvita pa nov način svetovnega vladanja s strani ZDA preko dozdevnih neodvisnih držav, ki so gospodarsko popolnoma odvisne od finančnega kapitala, ki se zasidra v teh deželah tudi preko "strateških in obrambnih" vojaških baz. Ameriški finančni kapital, ki se je v zadnjih letih ogromno skoncentriral doma, je moral preiti v nove, boljše načine izkoriščanja in je tako ustvaril s pomočjo buržoazije bivših kolonij te dozdevne neodvisne dišave. Ameriški fi-nahčni kapital misli, da bo s temi metodami dosegel zosužnje-vanje sveta, kar je hotel doseči Hitler z oboroženimi napadi. Mi vemo, kako se je vse to končalo . . . * * * Postopno poslabšanje mednarodnega položaja, piše Latti-more, je učinkovalo tako, da so se zopet pokazali stari zemljevidi, ki prikazujejo "varnostne življenjske poti". Najbolj tipičen tak zemljevid je tisti, ki prikazuje britansko "logistično življenjsko pot," ki doseže preko Sredozemskega morja in Sue škega prekopa Indijo in Daljni vzhod. Čas je, da ponovimo staro teorijo, ki se tiče življenjske poti Bližnjega vzhoda. Zivljejnska pot predvideva varnost na enem koncu in potrebo varnosti na drugem koncu. Tak odnos ne obstaja več med Veliko Britanijo, Indijo in deželami južno-vzhodne Azije. Indija se ne more več zanašati za čuvanje svoje varnosti na Veliko Britanijo in ravno tako Veliko Britanija na Indijo. Iz tega sledi zaključek, da življenjska pot ne maršal Montgomery, načelnik štaba cesarske vojske določil termin popolne preosnove britanske vojske: Pred 1950 letom bo morala, biti britanska vojska popolnoma prenovljena. Dodal pa je, da je treba to narediti, ker je Velika Britanija "izgubila indijsko vojsko, ki je mnogokrat operirala izven indijskega teritorija". Ta mali olikan stavek nam pove vse. Moramo ugotovitt, da ni Veliki Britaniji toliko zaradi izgube življenjske poti Sredozemsko morje-Sueški prekop, kolikor možnost jamstva za varnost o-beh koncev te življenjske poti. Kakor je dejal maršal Montgomery, ^e indijska vojska "večkrat operirala izven indijskega teritorija". Vse to pa ni dovolj. Ne smemo pozabiti, da je indijska vojska nastopala za britanske interese in ne za indijske, vse stroške pa je plačal indijski davkoplačevalec in ne angleški. Ker se Velika Britanija ne more več posluževati indijske vojske, ne more niti pošiljati vojaštva v uporne kolonije. Ce-. lo v Grčiji so morali Angleži poklicati na pomoč Američane. Grški problem je bil jasen znak stanja velesil. Če bi Angleži sami rešili grško vprašanje in uničili gerilce, bi s tem obvarovali svojo nadvlado v Sredozemskem morju in bi ostali vedno neka vezna točka med Sovjetsko zvezo in ZDA. Položaj Grčije, ki je zelo bli zu Sueškega prekopa, je sličen položaju v drugih deželah, ki so mnogo bolj oddaljene od tega Večja potreba po olju Zedinjene producent, a državt1 so največji hkrati tudi poglaviten potrošnik petroleja in njegovih izdelkov. Od 2,800.000,000 sodov surovega olja. ki ga pro-ducirajo vse dežele na svetu, ga dobiva Amerika sama iz svojih vrelcev 2,000.000,000 sodov ali 84 milijard galonov olja. Za pogonsko silo v tovarnah, na železnicah, v avtnih vozilih in strojih vsake vrste, -motornih čolnih in ladjah ter za gretje stanovanj in domov se porabi v Ameriki letno okrog 2,150.000,-000,000 sodov. Torej nam do- prekopa kot n. pr. nizozemska Indonezija in francoska Indoki-na. V vseh teh deželah, k* se razlikujejo med seboj zaradi velikosti, prebivalstva, naravnega bogastva in drugih faktorjev, najdemo skupen faktor: v vsaki taki deželi je potrebna Vojska 120,000 mož, da se brani kolikor toliko od upornikov. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je vsaka taka vojska popolnoma odvisna od ZDA za dobavo orožja in vsega tistega, ki potrebuje vojska. m Iz tega kratkega pregleda lahko potegnemo tri zaključke: 1. V vojnarf, ki so jih v XIX. stoletju imenovali "male vojne" ali kolonialne vojne, je nemogoče vzdržati vojsko, ki presega 120,000 mož. Če bi hoteli začeti kampanjo večjega obsega, ob-' staja nevarnost krize v državi,] ki vodi to kampanjo, ali pa v deželi, ki oskrbuje vojsko z moštvom. orožjem in drugim materialom. 2. Taksne vojske pa so nezadostne, ko se dvigne ljudstvo zoper svoje tlafitelje. Računali so, da bi bila potrebna za uničenje ljudskega odpora v Indoneziji in Indokini vsaj polmili-jonska vojska V Grčiji pa moramo misliti na to, da za vsakih 100 dolarjev, ki jih dajo ZDAljj zbornici stavljen predlog za na razpolago atenski vladi, od- razvitje in razširjenje industrije govarja pomoč 10 dolarskih sto- za izdelovanje sintetičnega olja. tink drugi bojujoči se stranki. Istočasno je bilo na delu kalnh 3. Zaradi spremembe "malih 6000 geologov in tehnikov, ki so vojn" in zaradi velikih stroškov vrtali in preiskovali obrežno in kolonialnih vojn je potrebno o-1 drugo zemljo blizu morja, da bi "Primeren ruzvoj vseh teh in drugih možno«!! pridobivanja petroleja bo pripomogel k boljši in bolj uravnovešeni produkciji olja" je dejal Krug, ki je naglasil, "da je po vsem svetu Itako večja potreba po olju, da | bomo leta 1951 potrebovali 10,-000.d()b olja dnevno za kritje i vseh potreb. Od zapadne poloble pa ni pričakovati, da bo mogla posebni) dolgo produciratl 80'f svetovnega olja." i Precej napredka, je dejal dalje Krug, je opaziti na polju raziskovanja v oljni industriji. Boljši način čiščenja iij^rčna ter praktična uporaba olja po kon-sumentnih prihrani velike količine petroleja, zaznamuje pa >e tudi že lep napredek v izdelova- Borci proti smrti mačega olja letno primanjkuje sintetičnega o a za 150,000,000 sodov. Ta pri manjkljaj dobimo v uvozu iz Mehike in iz drugih centralnih in latinskih ameriških dežel. Dodatno dobimo od tam 50 do 60 milijonov sodov olja, da nadomestimo naš izvoz olja v evropske iri druge dežele. Potrebe teh dežel naraščajo, kakor narašča potreba po večjih količinah olja doma. Vlada in privatna lndus-trjia si prizadevata izboljšati to situacijo. Ni dolgo tega, ko je bil v niž- pustiti zamisel "življenjskih poti", ki predvideva, da mora industrijska država razpolagati z logistično potjo, ki veže zelo oddaljene kraje. (ONA) pogledu in polagoma zgubljali moč in vpliv. Ostanki te stranke so potpm z drugimi manjSi,n skimi strankami stvorill opozi- razvoj dvostrankarskega sistema v zed. državah Ustava Zed. držav ne omenja političnih strank, toda vkljub temu igrajo najvažnejšo vlogo v naši vladi. Brez teh si je skoro težko | J4i,zftav<1> predstavljati delovanje vlade, ker politične stranke predstavljajo interese različnih ljudskih skupin. V Kontinentalnem kongresu, ki je bil prvič organiziran 1. 1774 in 1775 iz predstavnikov prvih britskih kolonij na kontinentu Severne Amerike, je bilo precej razlike mišljenja med delegati. Konservativni so uspeli z zavlečenjem izjave neodvisnosti proti željam bolj revolucionarnih elementov. Razlika mišljenja glede političnih vprašanj je obstajala v deželi skozi vsa leta revolucije in kasneje, dokler ni bila oblikovana ustava ter se je razlika glede političnega naziranja izkristalizirala v dve politični stranki. Konservativna skupina ali federalistl, pod vodstvom Washingtona, Aleksandra Hamiltona In Jamesa Madisona, je bila zmagovita v adoptiranju ustave, ki je dala deželi centralno vlado. Anti našli nove naravne zaloge olja. Ob koncu zadnje zime je bilo jasno, da nismo imeli zadostne zaloge olja za kritje vseh tovar nišklh in drugih potreb, pri tem pa se je potreba po olju še dvigala. Ceni se, da bomo imeli dovolj olja za kritje domačih po-tneb šele nekako ob koncu marca ,1949. Ameriški tajnik za notranje zadeve Julius A. Krug, je ot> priliki otvoritve pete petroljne in kongresa v Tulsi, Okla., dne 15. maja dejal naslednje: "Pričelo se je delovati za tem, da se produkcijski pritisk usmeri proč od Zed. držav. Marshal-lov plan je Čedalje bolj odvisen od tujih oljnih virov za evropsko potrebe Pričakovati je torej, da bo prevzela vzhodna pol cijo proti sužnosti in .so 1. 1854 ustanovUi sedanjo repubHkan-]obU^čiiVO^^l^ ^iki potrebe svojega predelja.» Se vedno obstajaveč, ker ni več prejšnjih federalisti, kakor so nazivali odnosov med obema koncema Kljub temu pa govore še o življenjskih poteh. Ne govori se samo o palestinski življenjski poti, marveč tudi o južno-afri-ški. Takoj po vojni, je začela ljudi v Veliki Britaniji misliti na osnovanje neke "osrednje pozicije" v Afriki, ki bi nadome-stovala izgubljeno logistično pot preko Sueškega prekopa bolj liberalne elemente prebi valstva, so zgubili borbo za de Centralizirano vlado ter so ostali manjšinska stratnka dežele do 1. 1800, ko je Thomas Jefferson, drugi svetovni njihov prvak, postal pr^sednik vplivna struja Zed. držav. Antifederalisti so spremenili svoje ime v republi kansko stranko, ki ni nič v soro du s sedanjo republikansko stranko. Eno načelo te stranke je postavil Jefferson: "Enako- sko stranko. Poraz v civilni vojni je prinesel republikancem zmago za 50 let, dočim so bili demokratje poraženi in se je iz tega izcimilo znano nasprotstvo med severnim in južnim prede-jem dežele. Republikanci so imeli tedaj Agrahama Lincolna in potem so imeli predsednike v Beli hiši skoz trinajst terminov, od 1860 do 1932. Demokratje so uspeli izvoliti v predsedniški urad med tem časom samo Wilaona in pred tem Clevelanda, kontrolirali pa so polovico časa kongres. Republikanci pa so doživeli občuten poraz po polomu 1929, ko je kriza zajela deželo in so volile! 1. 1932 z veliko večino glasovali za Franklina D. Roosevelta, dej mokrata. Izvoljen je bil za štiri službene dobe. Zdaj pa je v te Ta struja predvideva izločitev pravna in redna pravica' za vse prejšnje življenjske poti, ker ta kakršnega koli prepričanja ver- ne more več služiti prvotnemu namenu. Namesto nje bi morali Angleži utrditi svoj položaj v Afriki. Južna Afrika in Capetown bi morali postati baza oceanskih poti za Avstralijo in Novo Zelandijo. V širini bi morala Velika Britanija urediti pas mogočnih letališč, ki bi postala strateška baza za obrambo poti na Vzhod, namesto ranljivega Sueškega prekopa. Vsa Afrika in vse kolonije bi tnoralc postati predmet izkoriščanja za britanski imperij. Vsi ti načrti so se delno Izjalovili zaradi poraza starega filo-britanca marala Smutsa, ki ga je zamenjal V Malan. ki je predstavnik najbolj zakrknjene južno afriške opozicije proti vsaki lojalni politiki do Velike Britanije. "Afrikaaners" in ne-k;»t«*i Južno-afnkanci. po »*k1u Angleži so mnenja, da je nasto-trenutek odcepljenja. ker j< so namreč neizčrpane in tudi neraziskano velikanske rezerve olja na Sredovzhodu. Nizozemska Vzhodna Indija bo kmalu imela svoja oljna polja v polnem obratu za pridobivanje petroleja. Pridobivanje petroleja se veča tudi v Centralni in Južni Ameriki. Verjetno je tudi, da bo postala dolina reke Amazon bogat vir olja." Nova oljna ležišča iščejo tre-notno največ na jugu in v pre-delju ob Mehiškem zalivu. Nekateri vrelci so bili odkriti šele, ko so iskalci olja zavrtali do 8000 čevljev globoko v zemljo. Seveda bo treba najti tudi dobro transportacljo za prevoz olja iz novonaidenlh ležišč, preden se bo lahko reklo, da je situacija oljnega primanjkljanja rešena Prihodnjo zimo bo nemara še trda predla onim, ki rabijo pe trolejsko kurjavo, ali naslednjo zimo pa bo položaj že gotovo prav znatno izboljšan. (Common Council) Koroika petem V Ljubljani je pred kratkim izšel "Zbornik koroških pesmi" ki ga je uredil naš rojak profe sor Luka Kramolc. Uvod in spremne besede sta napisala ro Jaka pisaU'lj Prežihov Voranc, Lovro Kuhar in dr. Franc Su-šnlk. Zbornik, ki je lepo ilustriran in prinaša za vsako koroško dolino svoj posebni del, vsebuje 45 najlepših in najbolf poznanih koroških pesmi ter ziljsko "Sva-tovsko suito" v besedah in z na-pevi. Pesmi so priredili profesor Luka Kramolc, Emil Adamič, Matija Tome, Anton Nagele in Pavle Kernjak. Posredovali so Jih iz narodnega zaklada pesmi znani koroški pevci. Ta knjiga, ki je zbudila med slovenskim ljudstvom veliko za nimanje in širi ljubezen do lepe loroške narodne pesmi po vsej slovenski zemlji, je še prav posebno namenjena slovenski Ko roški in jo predvsem priporoči mo našim pevovodjem ter vsem pevcem in ljubiteljem naše stare in nove narodne pesmi. "Zbor nik koroških pesmi", kakor vse druge slovenske in jugoslovanske knjige dobite pri "Jugoslo-venski knjigi" na Dunaju, Wien I. Seilierstate 30, stranko in "Know Nothing" stranko. Republikanska stran ka je bila najprej tretja stran ka. Manjše stranke so dobro služIle interesom ljudstva, ker so pogosto spravile svoje kandi date v kongres in tako udejstvi le mnoge zahteve, ki bi bile dru gače prezrte. Bolj znane manj šinske umeriške stranke so bile: ku politična kampanja za pred- MOcialiatična, progresivna pod skega ali političnega. . ." Federalistična stranka je popolnoma propadla. Po L 1816 in do| 1828 smo imeli enostrankarsko vlado. James Monroe je bil 1820 soglasno izvoljen za pred sednika. V I. 1828 so prišli v konflikt razni elementi republikanske stranke Tisti, ki sr> skušali omejiti oblast centralne vlade, so bili nazvanl demokratski republikanci (kasneje demokratje), drugi, ki so bfli za močno federalno vlado, so postali narodni republikanci (kasneje poznani tudi kot Whigs po nazivu a gleSke stranke.) Prva stranka izvolila Andrewa Jecksona Tedaj so prišli do glasu mali far marji, obrtniki, delavci itd To je bila doba navadnega človeka -Whigs" so obstajali najvef kot protestna stranka proti Jackso-nu. Kakega določenega progre-niso imeli in ko je prišel na sednlške volitve, ki obeta srdito borbo med demokrati in republikanci. • Poleg poglavitnih strank so vedno igrale v^.no vlogo v ame riškem političnem življenju 1 di manjšinske in tretje stranke. I stranka V 4ESTIH DNEH NAD 200 TON RIB so nalovili vzdolž obale srednjega Jadrana v drugem razdobju temnih noči ("poletni mrak"), ki je trajalo od 2«. ma|a do 15. junija. Najuspešnejši je bil rl bolov na področju ribičev iz Ko-miže, Spisal Paul de Kruli (Nadaljevanje) Macleod je bil daleč nekje v Evropi, še slutil nI, kaj počenja Banting. Niti v sanjah mu ne bi bilo prišlo na misel, da se bo ravno ta čas v njegovi hiši razvijala ena najrazburljivejšlh, največjih pustolovščin vsega zdravstva in sicer prav na pobudo bivšega kirurga pa študenta, medicine v VIII. semestru! Banting ni mogel Macleoda znova proaiti za pse. "Toda", mi je pravil Banting, "dobili smo psov na pretek." 19. avgusta ob treh zjutraj. Banting ždi sam v svojem podstrešju. "Sedel sem tam in opazoval psa številka 92, kt je'bil v zadnjih vzdihljajih," je pripovedoval Banting. Pes številka W Je bil njegov ljubljenec, smel se je prosto gibati v laboratoriju, zdaj . pa je poglnjal. Držala sta ga pri življenju osem dni, brez trebušne slinavke, zdravega, z malo sladkorjev krVi In skoraj brez sladkorja v vodi. Veselo je skakal naokoli, ne zavedaječ se sigurne usode, ki ga je čakala; sedaj pa je poglnjal. "Tega psa sem Imel rad," je rekčl Banting, Porabil Je zanj žleze nič manj kot petih psov, da ga je držal pri življenju teh osem dni. Pet psov je moral žrtvovati za tega enega. Ali je še kaj bolj nesmiselnega, odvratnega! Toda marsičesa sta se pri trm naučila. Pes je skočil sam na mizo in mirno ležal, ko mu je Banting jemal kri, da bi jo Best pretskal. Hkoro bi bil poginil, ko sta mu vbrizgnila sok Iz nedegenerlranlh žlel. To Je bila sila važna izkušnja! Iz poizkusov ha njem sta dognala, da sta do» bila mnogo učinkovitejše izvlečke, Če sta žlezo obdelovala s kislino namesto z lužninaml. * Kolikokrat s* Je kar čudovito popravil, dasi je bil že čisto na koncu, če sta mu dala dovolj soka iz trebušne slinavke. Sele na tem psu se Je Banting docela prepričal, da je resnično odkril življenje ohranjujoči "X", Takt» siguren je bil v tem, da Je temu čudovitemu soku iz Langerhansovih stanlc dal Ime "Isletln". To je oznaka, ki bi jo tvarina pravzaprav morala dobiti, pa Je nI dobila In sedaj Je pes številka 92 poglnjal, ona dva pa nista imela niti kapljice ekstrakta več. Banting je kar obupaval. Cemu še nadaljevati to kruto igro! Isletin Je v resnici, ne samo v domišljiji, smoter* usposobiti dlsbetlčne živali, da spet preanavljajo sladkor In žive. Toda bil Je skoraj ncplačljiva dragocenost, redkejši kakor kateri koll,dragulJ. Po vsem svetu žive milijoni sladkorno bolnih, ki bi ga potrebovali, stotine in tisoči pa umirajo, ker ga ne dobe. "Naenkrot me Je presunilo," je pravil Banting. Drugo jutro Je Best položil na mize popolnoma zdravega psa, kateremu odVodllo nI bilo podvezano, da bt ga narkottztral , . . Banting ga Je hitro operiral, Best pa Je dobil is tankega črevess te živali poseben sok. S klsllpo sta Izlužlla Iz njega sekretln, tva-i mi), ki nastaja v slanicah tankega črevesa, prehaja v kri In z njo trebušno slinavko, v kateri povzroči izločevanje prebavnega soka. Zdaj je moral Banting ta prebavni sok nekako odstraniti, ket mu je razkrajal življenj« ohranjujoči laletln. Zato sta vbrizgnila psu njegov lastni sekretln, dokler nI njegovo odvodllo popolnoma usahnilo, znak, da je bila žleza docela Izčrpana. Potlej sta hitro Izrezala trebušno slinavko, Jo ohladila in iztisnila. In sedaj hajdl v podstrešje! Po* številka 92 leži v svoji celici, komaj še diha . , , Ob sedmih zvečer! Brž injicliajmo! Steklene oči psa se razjaa-nljo, pes skoči ven pri vratih, ki mu ilh Je odprl Banting, voha semlntja In položi tace na kolena svojemu hudobnemu, ps tudi dobremu gospodarju, ki ga Je bil tolikokrat obsodil na smrt, pa zmeroih spet rešil, Banting Je kasneje pripovedoval: "Nikdar ne pozabim veselja, ki me Je navdalo, ko sem bil jisu odprl vrata " Toda vendar—-bedasto, nemogoče! Saj vendar nI mogoče nepre-nehoma črpati Iz trebušnih žlez živih psov ali gi*ved ali svinj, da bi dobili laletlna za milijone bolnikov, katerim odteka življenje v potokih sladkorja. Zmagoslavje za znanost—praktično povsem brez pomena! t Toda Banting se je vzravnal in ni obupal. Čemu? Saj je bilo vendar tako divno, da |>es številka 92 še živi. To je bil vendarle višek! fcivel je sedaj že 20 dni, brez trohice trebušne slinavke. Sedaj pa je poginil in Banting je bil žalosten. NIČ na njerti nI bilo akademskega, ozkosrčnega, hladnega. Kar Je delal, je delal ne samo z možgani, ampak tudi s srcem. Zarsdl tega je Iznašel naravnost nore načrte, pol/kusll najbolj nemogoče stvari, samo da bi ohranil psu borno iskrico življenja. Hipoma pa mu pade ob treh zjutraj mrena izpred oči; jasna mu je bila pot preko vseh težav. In tedaj s« je oprijel nove naloge s tako silo, kot da bi mu bila dala zalet roka kakega božanstva, Kdo bi ga še tuogel zadržati? vodstvom TheodOrjo Roosevelta in še, pred temi pa popullstlčna stranka. Danes jih obstoja več irf so aktivne na polju političnega delovanja. V areno je zdaj stopila tudi' nova progresivna Henryjein ^allacem P/lčele so se 1830 z liberalno na čelu,—(Common Council) Prispevajte v obrambni «kladi Vsi darovi sa obrambo Enako pravnostl, Prosvete In Proletsr ca na) se pošiljalo na naalovi John Pollock. 244«» Lakeland Blvd., Eueltd 23. Ohio. Br, Pollock je blagajnik obrambne, ga aklada. pil ----------- . , _ W - n? noli an je precej razklani, P* mofcratska stranka je ponteta Hkoro docela prosu*enjaka. dočim /možna sWv. Pravo ookrit/e. kl nam poje*-1 Wh* kompritfnuirali v Un, Prostovoljno delo no cesti LJubljana Vrhnika Novembra . , . Naposled je Banting našel, kar Je potreboval, Z Bestom sta bila čisto gotovo našla sredstvo za prldobivsnja neomejene množine Isletlna, svojega življenja rešujočega sredatva. Malo poprej se Je Macleod vrnil Iz Evrope, toda Macleodu so rojile po glavi druga stvari, ki niso imele nič posle z diabetesom Ban-. tln " je bil popolnoma obupan, Best takisto. Bila sta s svojim znanjem na koncu, ravno pred ciljem, toda v strašni zavesti, da so bil" vse njune muke in vse drli zaman Tedaj jima Je pomagal profesor V. K. Henderaon s tem. da je dal Bantlngu docenturo v svojem farmakološkem zavodu, »n sicer tako, da Bantlngu ni bilo treba predavati, dobival Je zgolj plačo, da je mogel od nje živeti in dalje poizkušati , . , . .. . ..„__^ Kako nerodni, kako neumni so »a Jima zdeli njuni poskusi M poletja sedaj v novembru! Kuko lahko je ohraniti diabetične pse brez trebušne slinavke žive,.kakor dolgo hočeta, pri najboljšem i M/položen ju; z žle/.arni še nepoletenth telet! Saj vse to je bilo vendar tako preprosto! Kako to, da Banting ni mislil na to takoj? Nekoč, prav ko je bil že či*to brez upanja, Je listal po nekem ' stilem Laguessejevem »plsu o trebušnih slinavkah novorojenčkov. Te trebušne slinavke da linajo obilo otočnlh »tanlc, stanlce za prebavni sok pa da so komaj razvit«!. Banting je bil nočni delavec In tako je tudi to noč ždel nad to knjigo, /akaj bil je naravnost praznovmno prepričan, da pridejo človeku najboljše misli tedaj, kadar je ¡»onočt sum ... Če je tako z novorojenčki* potem mora biti tako tudi z novo-poležanimi ilvelm». Ce velja to za pravkar poležene živali, mora veljati tembolj tudi za še n*pdltteol zai<*iek Trebušne slinavke zni'»dkov obstoje morda I/, samih otočnlh slanic . . , Banting je šel drugo jutro s svojo novo zamislijo h profesorju Ifendi rsonu '' Križ božji, odkod pa hmete dobiti zar«>dke?" ga ji vprašal Henderaon To je bilo l/kuAala SsrteJ t,, biltt bi«/ v eh sfcibi Bilo jimi le. kakoi da sta odkrila zlati rudnik življenje re*ujočega islelini. od novih idej Je. V plevah jima >e kar brnelo (Dalje piihodnjič ) ■ PROSVITA PONDEIJEK, 2. AVGUSTA 1948 ---------~ --- Zgodovinska por U preteklega stoUftJs s DIMEZ STRAH KRANJSKE DEŽELE Corsr Anton Danilo (Nadaljevanje) Larihovec v Mengšu te prosi, da bi mu posodil petdeset goldinarjev. Pravi, da se mu zarodi suše vdrla zemlja, tako da ni skoro nič pridelal." "Zvest in vdan na! pristaš je in več otrok ima. Ne morem ga pustiti v bedi? Pri njem najdemo vedno najvarnejše zavetišče." Nenadoma se burno odpro vrat«. Čuden plane v izbo in zakliče: "Janez, nekdo kreše iskre v dolini!" Vsi skočijo kvišku. 'Tone, skoči dol do bridke martre in poizve-di, kaj bi bilo!" zaukaže Janez. Tone zgrabi mimogrede za bat, ki je stal pri vratih ter zdrvi ven z besedami: "Pa ne, da bi se Stoje upal! ..." , e Vse naokoli bajte se čuje glasen pisk in žvižg. Eni «kočijo do vrat, drugi pa k oknu.—V sobo prisopiha Jože Kušar in jim zakliče: "Bežite! Stoje žene celo vojsko sem." "Fantje, zdaj pa kar po njem!" ukaže Janez ... Vsi skočijo pokonci, pograbijo puške in pištole in drugo orodje ter se gnetejo proti vratom. "Postavite sveče na okno!" zakliče še Janez fantom in skoči k vratom. "Katrica, daj mi tvojo staro obleko in cekar. Ti, Jernej, odvodi Katrco na plan in doli na cesto! Vsi naglo skozi štibelc in vežo. Položite otep slame na ¿kno in počakajte z nabitimi puškami zunaj za drevjem! A nihče naj ne strelja, dokler mao vsi v hiši!- Ko zažvižgam, pa priskočite na pomoč, če bo treba. Streljajte samo v skrajni sili!—Pa na kmete nikar!" Ko je dal ta povelja, izgine Dimež z drugimi skozi vreta v vežo. Durgelc jo zadnji. A že pri vratih se vrne z naglim skokom k mizi. "Nak, nak ,najlepšega kosa jim pa res ne privoščim!" 2e pograbi z mize kos mesa in bokal vina ter smukne brž skozi stranska vrata, ki jih za seboj zapahne , .. Dimež se je oblekel v široko modro krilo in žametov jopič in del na glavo ruto. S cekar-jem v roki stopi naglo do mize ter si vzame dvoje jajc, ki jih vrže v cekar. Z belo ruto si zastira usta, da se ne vidijo brki; sede na sla< mo v ozadju ter skrije noge pod krilo, da se ne bi videli škornji. Zunaj sliši prihajati gručo ljudi. "So že tu!" Janez počepne to prične na glas jokati . . . Biričl, gonjači in kmetje se pridrenjajo v sobo. Njim na čelu pa Stoje a puiko v roki. "Aha. ptički so nam ušli!" zaikrta z zobmi. Janez pa milo Jbku in govori z visokim glasom: "Oh, oh, kako sem nesrečna! Vse so mi pobrali» Joj, joj, joj!" . "Kaj so ti pobrali, ženščura?" "Oh, jajca sem nesla domu. Pomagujte mi!" "Kdo si, odkod?" vpraša Stoje. "Slamnlkarjeva špelca sem. oh. oh! Domu *em šla. pa me zgrabita doli na cesti dva roko-mavha. Eden me prime za roko in pravi: 'Z menoj pojdeš!', drugi pa je klel: 'Če tistega Stojca dobim, v klobaso ga bom predelal!'—In tako sta me privlekla aern gor, če4 naj jim v Kranj poneaem tale cekar!" Spet ae Janez zažene v jok. Stoje pa zarentači:: "Kaj, mene v klobaso? Mene' To bomo tele videli!" ter potegne I)i-možu cekar in aeže vanj. A hitro imakne roko spet li cekarja. kajti od pratov se mu odreja jajčna tekočina. "Hudič!" gakoltu* besno in si briše z roko slamo ter preklinja. Ostali se seveda smejejo in zaganjajo v njega Tedaj pa skoči Jane* bliskovito kvišku, ko m Stoje otiia roko, udari Stojca u cekarjem po obrazu, se zaleti v gnečo ter butne nekaj biri-čev v rebra, da popadajo po tleh ter skoči pri srednjih vratih na prosto. Vrata trdno zapah-ne za seboj. Stoje besno zakrlči: "Hudič!" to je bil Siherl. Preplašeni s«* ozreJo biflčl proti vratom Dtmež pa m* zunaj poroga pod oknom "Slišiš, Stoje, imel si ptička pieti nosom, pa ga nisi znal ujeti! Sedaj ai ti v moji kletki, sedaj ti glej, kako prideš na prosto. Da boš boljo videl, ti hočem pod oknom malo posvetiti." Zunaj se res posveti. "Ogenj, ogenj!" zakriče vsi v koči. Biriči bi-jejo po vratih. Stoje skoči k oknu ter ga odpre; a prepih Sikne Stojcu plamen v obraz, da za-kriči ter pade onesveščno na tla. Vsi drugi skupno zakriče ter odnesejo pete. Stojca pa prepuste svoji usodi ... IX Dimeieve vragolije Ljubljanski Bezirkavorsteher, gospod Pajk, zelo osovražen pri rokovnjačih, se je zaklel, da bo spravil Dimeža in njegovo drhal pod zapah. Če so žandarji pripeljali kakega tata, je vsakega smatral za Dimoževega pajdaša. Uporabljal )e prav* drastične kazni. Dal je vsakega štiri in dvajset ur zapreti, ostriči pol glave do golega in obriti pol brk. Vsak je dobil "arnika" in kruh, pa nič vode. S tem jih je kaznoval. Dejal je: "Das ist ein gutea Correktionsmittei." Potem jih je pustil na svobodo. Nastala je prislovica: "Kleibova dva—sta iz-razirana oba ..." . Dimež je imel povsod svoje ogleduhe in je tako zvedel, da se bo v nedeljo peljal gospod Pajk v Mekinje. Na sorškem mostu je iztaknil nekaj moetnic ter Jih pahnil v vodo. Vendar pa je bil Pajk tolik oprezen, da je ustavil kočijo in velel vozniku pregledati most. Dimež so je hotel glavarju maščevati. Prežal je ob vodi pod mostom in željno pričakoval Pajka. Tedaj pa je ugledal po cesti prihajati žandarje, ki so mu dali pospešek, da je skočil v strugo, preplaval na drugo stran ter se skril v goščavo. Opazili so ga, ker pa niso mogli čez moat za njim, so oprezovali» kje bi Dimeža zagledali'. . f Namesto Dimeža pa je priplaval velik črn maček čez strujo. a Tisto leto se je vselila v kranjsko in koroško deželo velika lakbta. Takrat so vozili iz Siska z ladjo žito v Zalog, in sicer v "bariglah". Vožnja je trajala pa tudi dva meseca. Žito so iz barigel pretresli v vreče, ker je bilo to za kupčijo prlkladnojše. Na Podgori prod 5t. Vidom ao bili znani žl-tarji: Kautman, Masek in Matian iz Ljubljane ter Zore in Florjanček. V Ljubljani je stal mernik žita pet goldinarjev, v Kranju že deset goldinarjev, v Kranjaki gori pa celo petnajst goldinarjev. Ti vozači žita ao imeli za obrambo ostro brušeno sekirico s seboj. Ko so pripeljali tisti dan do meje, je stopil Dimež iz gostilno ter jih povabil piti. Pričakoval jih Je bil vrh klanca na Trojanah pri Šušteršiču. Možje so Dimeža spoznali ter stopili nekoliko v zadregi v gostilno. Dimež je že imel "firkelj" vina na mizi. Naročil je še in zapovrstjo natočil poln kozarec. Pili ao namreč vsi iz ene čaše, kakor je bila tedaj navada.—Ko je pa prišla vrsta na Florjančka in ae je mu roka tresla, da ni mogel prineati čaše k ustom, se mu je Dimež porogljivo podtnejal; "Nič se me ne boj! Mislim, da bol na moje zdravje prav rad izpraznil čašo!" A medtem ko je Dimež v izbi gostil svoje goste, so njegovi ljudje potegnili vrečo pšenice z zadnjega voza. A vozači |<> bili celo zadovoljni, da ao se tako odkupili. ' Ti nafti žitarji ao ob lakoti dobro služili. Prodajali so žito po krajcarjih. To je bilo v tedanji valuti "Drel Krruier" — "Konveiitiono-munze". Denarja niso šteli, temveč ao kar napolnili mernik z novci, potegnili a palico po robu In cena je kar obveljala, (Dalje prihodnjič) očmi In z bolestjo v srcu pre misljevala. Vedno pogosteje in zlasti ob dneh, ko so prihajala slaba vojna poročila, wt ji je /delo, da je vse, kar ona In ostali tukaj delajo, brez am i sla, nepotrebno in da je resnično delo samo na bojišču, kamor je odšla večina njeni^ stanovskih tovarišev. Spomladi leta 1942 je nekega dne odšla na vojaško poverje-ništvo in prosila, naj jo kot prostovoljka pošljejo na bojišče. Ko je prišla v atelje po slovo, jo je zavaljeni in hrupni režiser, ki j« često zmerjal ljudi in s katerim je zadnje čase delala, žaloetno jx>gledal in tiho rekel: "Skoda, res škoda." Toda ni ugovaral. Nato se je spet ozrl vanjo in dejal: "Tudi jaz sem prosil, naj me pošljejo na fronto, pa ml niso dovolili. Pravijo, da gern tukaj bolj potreben." In je pokimal v kot paviljona, kjer je prav tedaj stala kulisa in predstavljala vhod hiše z inozemskim izveskom. V študiju ao snefnali prizor iz podtalne borbe z Memci v zasedenih deželah Zahodne Evrope. Dusji ae je v njenem današnjem nastrojenju filmanje teh prizoro v zdelo še posebno nesmiselno. "Kaj nas briga Zahodna Ev-ropa"—je pomislila—"ko so pa Nemci vzeli Harkov". » pomilovanjem je zadnjikrat pogledala režiserja, mu ponudila roko in se poslovila, Nad Beogradom se je razpenjala tiha, temna noč. Zjutraj so pobili zadnje Nemce, ki so se utaborili po podstrešjih. Borbe so bile onatran Donave in Save. V mestu, oglušelem od sedem dni trajajočih bojev, je bila nenavadna tišina. General, ki je s svojo strelsko divizijo osvobodil južni del mesta, je straatno ljubil glasbo in pesmi. Ko je bil še fantič, je n£kaj let pel na koru in najbrž Je takrat vzljubil petje. Vsekakor je bil vsak vojak v njegovi diviziji, ki Je imel dober glas in je znal peti, zanj poseben človek. Bil je pri njem dobro zapisan in vsakega je poznal po krstnem, očetčvem in rodbinskem imenu. Celo prizanašal jim jef kolikor je mogel todi, kjer ni bilo ne štaba fronte niti štaba armade, temveč je bila čisto navadna strelska divizija. Na več ali manj dovoljen način je general ustanovil v svoji diviziji majhen zbor, čigar člani so bili po svojem staležu bolničarji, ki so ob zatišjih sedeli lepo v zaledju divizije, v burnih časih pa so—hočeš nočeš—zares iskali in prenašali ranjence, kari je pač bila tjjlhova dolžnost. Beograd je bil osvobojen In strelska divizija je morala naslednjega dne brez obotavljanja oditi dalje čeg Donavo na sever. Generalu pa ae Je zahotelo s čimer koli proslaviti ta dan in odločil se je, da bo zvečer prod odhodom priredil s svojim zborom koncert v Narodnem gledališču, v največjem gledališkem poslopju, ki jo ostalo v Beogradu nepoškodovano. Glas o tej nameri se je bliskovito raznesel in zvečer se je v obsežni gledališki stavbi zbralo več gostov kakor so pričakovali. Prišlo je mnogo jugoslovanskih častnikov in partizanov. V Sloveniji grade qovo Industrije na moderni tehnični oenovl. njenih tovarišev. Vsa dvorana je hrupno ploskala in 0o vrsti vse nastopajoče znovti klicala na oder, ko da nikogar ne bi hotela užaliti. Ko je Dusja nastopila, \e bila mirna. Vedela je, da bo vse dobro. Ob spremljavi saratovske harmonike je zapela "žalostin.-ke",: nato pa prigodno pesem "Če bregove kdaj prestopi Volga—mati naših rek". Pela je s priučeno veselostjo in je od stra ni mimogrede z očmi ujela, kako so se duhovniki v prvi vrsti pa vsaki prigodni pesmici smejali in visoko privzdigovali svoje dolge črne rokave, ko so glasno ploskali. Toda postajala je vedno bolj žalostna in nemirna, ko se je bližala minuta, v kateri bi morala zapeti prvo pesmico Olje Solo-mine. In» glej, ta minuta je prišla. Morala bi zapeti pesem, ki se je začenjala z besedami: "Čemu si otožen, tovariš mornar? Harmonika toži in joče . . To pesem je pela Olja zelo dobro in iz dna duše. In nenadoma je Dusja začutila, da je ne moro peti. Zmedeno Je pogledala v dvorano in šele ta trenutek začutila, da je to daljna dežela, da je to Beograd in da sedi v dvorani tri četrtine Jugoslovanov, ljudi, ki govorijo podoben, a vendar nji še nerazumljiv jezik Najbrž se je zaradi tega nenadnega občuija, da je v inozemstvu, spomnila na hladni filmski paviljon v srednjeazij skem mestu, spomnila se je na obraz režisefja, ko je govoril: "Rekli so mi, da sem pri tem delu bolj potreben", videla je ne bi smela nikoli več srečati. Noč je bila temna in tiha. Po vsej priliki je bila zato razgiba nost pred vhodom v gledališče tem bolj opazna. Drug za drugim so's polno prižganimi reflektorji prihajali osebni avtomobili In džipi. Klicali so se šoferji in hrupno zapirali vratca. Z belimi krogi svetlobe svojih nočnih svetilk so vojaki z brzostrelkami osvetljevali pločnike, ko ao godili sem ter tja. 1 Dusja Željabovš je z ostalimi tovariši iz zbora hodila po odru za spuščeno zaveso in preudar-jala, kje bo kdo stal, kam naj postavijo stole za harmonikarje in kam bi odrinili klavir, da bi ne bil na poti ruskemu plesu. Vsi so bili razburjeni—nekaj zato, ker so bili utrujeni in zaradi bojev vse zadnje noči rtfso spali, nekaj zato, ker je bilo to mesto zanje skrlvnoetno neznano, v glavnem pa zato, ker je bil včeraj v zadnjem boju ranjen najboljši plesalec narednik Lavrov; Olja Solomina, ki je pela v zboru lirično'pesmi, pa je bila ubita. Dusja je zašla v ta zbor po golem naključju šole prfed tremi meseci. Nekega večere Je pela sama sebi v bataljonu, kjer je bila bolničarski inštruktor, svoje domače samarske '^alostin-ke", general pa je prav takVat prišel in jo slišal. Nagovoril jo je, da mu je ponovila pesmi, čez dva dni pa je ukazal, naj jo sprejmejo v zbor. Običajno je pete "ialostinke" ter prigodne pesmi z Volge irr od drugod ob spremljevanju harmonike. Danes pa, ko Olje Solomine ni bilo več, je morala Dusja peti ne le svoje pesmi, temveč tudi njene. Bila je žalostna, žal ji je bilo Olje in strah jo je bilo: kako bo pela? Slišala je, kako tam za zaveso hrumi v dvorani, ki se polni, in ni vzdržala: približala se je zastoru, ga komaj opazno takrat mesec dni prepeval ves filmski atelje. . Samo sebe, svoje tovariše In vso dvorano je presenetila Dusja, ko je stopila korak naprej, strani časnikov z vojnimi poročili, k* so se končevala z besedami: "Po trdovratnih borbah «o naše čete izpraznile . . .," ne-kurjen atelje, v »katerem so takrat—moj bog, kako daleč je vse to!—prav takrat, ko so bile v časnikih natisnjene te strašne besede, snemali prizor iz daljnega mesta, v katerem poje sedaj to pesem. "Ali je kdo takrat mislil in vedel, da bomo čez tri leta. prav v tem mestu? Ali je mogel kdo slutiti in vse to prevideti?'V-se je v mislih spraševala Dusja. In odgovarjala si je: "Da, da, naj bo še tako neverjetno, toda—gotov! Nekdo je vedel, slutil in videl v bodočnost. Gotovo je tako, saj se sicer ne bi moglo zgoditi to, kar se je zgodilo v teh letih." Končala je pesem in odprla oči. Dvorana je molčala kakor začarana. Potem ¿a se je zgodilo tisto, česar Dusja še nikoli ni videla. Ljudje so pričeli- ploskati in so ploskali vedno močneje. Nato so začeli nekaj kričati, vstajati s sedežev in spet ploskati, sedaj že stoje. Razumela je, da ne bo mogla oditi, če ne bo ponovila te pesmi. * Nemočno (takor otrok je dvignila roke pred kričečo in grmečo dvorano. In dvorana je tako nepričakovano in poslušno umolknila, kakor je bila nepričakovano in burno vstala. Dusji se je v tej tišini zahotelo, da bi, preden začne peti, povedala nekaj besed o tem, kar je pravkar sama čutila. "Ta pesem,"—je rekla in stopila korak naprej,—"je iz neke filmske slike o vašem Beogradu. Prizor smo snemali pred tremi leti zelo daleč odtod, evakuirani v Srednji Aziji. Bil je hud mraz, življenje je bilo težko in slabo, Nemci so vzeli Harkov in stali pred Moskvo. Toda kljub temu smo snemali ta prizor. Takrat sem bila zaposlena v filmskem ateljeju." In ker je omenila samo sebe, se je zmedla, umaknila se za korak in zbeganp dejala: "Tako . . . zapela jo bom še enkrat." In jo je vnovič zapela, e Na velikem odru Narodnega gledališča v Beogradu je stalo majhno, nelepo dekle v vojaški bluzi, v grobih škornjih iz povoščenega platna in pelo z ne- noč nad beogradom Konstantin Simonov Pred vojno je bila Dusja Že-Ijabova v filmskem ateljeju o-svetljevalka. Zaupana ji je bilu bbločnica in po operaterjevih navodilih je usmeijala njeno Im lo svetlobo »*ki časi Z bojišč ao liiui1.« /a drugo prihajale vzno-mu Iure vrst«, elektrika je go-lel* le |Nt neka) ur ponoči, ker m» potrebovali tok v vojni indta-stuji ki so jo premestili v tO kraje Velikih prizorov niso »nemali; delali so le kratke vojne filmske obzornike, katerih vsak je imel le nekaj krajših prizorov. Prav za prav še nihče ni vedel, M*) na) bi učinkovito snemali vojno, a vsi so hoteli snemati prav vojno in v vsakem poanetku je moralo biti mnogo •treljanja. beganja in umirajo čth ljudi. Za snemanje v mestu ni bilo tankov ker so odšlrna bojišče; nI bilo letal, ker so vzletela; ni bilo nemtkth čelad, oblek in o-tošja. ker so takrat ujeli še zelo malo Nemeev. Tudi nI bilo leaa puščavskega drevesa saksaul, da bi g njim kurili atelje, in Igralci. ki trenutno ntao nastopali,,ao obkrožali Dtisjino pet st os večno obknnico. da bi si prt njej vsaj malo ogreli premrle roke. - Domala val moški osvetljeval-el ao odšli na bojišče Dusja je prihajala zjutraj v barako, kjer J« družno prebivalo vse moštvo, legla kar v vattranem suknjiču, hlačah In ikornjih na svojo le-seno posteljo ter z zaprtimi razgrnila in pokukala. V dvorani je bilo mnogo znanih, a še več neznanih obrazov. Tri četrtine dvorane je bilo zelene od angleških jopičev, ki so jih nosili jugoslovanski partizani. V prvi vrsti so drug poleg zaprla oči in tiho zajsela besede, ki se jih je nenadoma spomnila: Tiha Je noč nad Beogradom drugega sedeli jugoslovanski duhovniki v črnih meniških pokri-, valih in kutah, z velikimi križi težki zamenjala dan. na prsih. > / I Pomni, kako je besen grom Rdečearmejci so sedeli molče, z ognjem zasipal plan, Od sedemdnevnih bojev so imeli izmučene obraze, toda potr pežljivo so čakali, niso se pogovarjali in z ničimer niao poskušali prerušiti tišine v dvorani. Zastor se je končno razmaknil. Dva harmonikarja ita zaigrala "Mesec sveti" in Liaztov preludij. Nato je bil na spore Pripeljal a*, JS čian armadnega' du ples. pri katerem je sodelo-vojnega sveta, nekdo od front- val skoraj ves zbor. Na koncu nega politoddelka. dva generala1 prvega dela bi moral« nastopiti takovskega korpusa, nekaj voj- Dusja. najprej s evojimi prigod nih poročevalcev in celo inten-dantski polkovnik glavne trofejne baze, s katerim Je imel general še zjutraj tako hrupen raz- nicami, nato s pesmimi, ki jih je morala peti namesto Olje Solomine. • Dusja je videla in slišala, ka- govor. da je kazalo: ta dva ae ko ao v dvorani poslušali točke kuliso, ki je predstavljala vhod z izveskom in tujim napisom, gotovim zvonkim glasom, ki se na um ji je prišla pesmica iz je včasih od razburjenja utrgal, tistega prizora, jresmica, ki jo jo pesem "Noč nad Beogradom". V dvorani pa so jokali. Jokali so ljudje, ki so bili tri in pol leta partizani in so pogosto gledali smrti v oči. In ko se sedaj spominjam tistega večera, mislim, da morda niti ni pela posebno dobro. Toda ljudje so jokali. To pa je prav za prav vse, kar sem hotel povedati. • In še nekaj: ko bodo pošiljali naše filme v Jugoslavijo, naj gotovo pošljejo vojni filmski obzornik, v katerem je posnet prizor "Noč nad Beogradom". Saj morebiti ni posebno dobro posnet, a v njem je sila upanja in dar gledanja v prihodnost. To pa gane človeška srca kakor največja umetnost. (Prevedel Leo Baebler) (Tovariš) pomni strahote minulih let— strojev letečih moč . . . Srce dfhti—prisluhni spet: pesem poje noč. Plamen srda v prsih gori, plamen Srda v pohod nam veli. Prišel plačila je dan! Smrt'za smrt! Kri za kri! V boj, Slovani! še zarja žari! Zapela je prvo in drugo kitico z zaprtimi očmi/ Pela je, nI mislila na besede, ko da jih ne opazi. Pred njenimi očmi ao se v teh minutah vrstile slike mrzlih zimskih dni prvega leta vojne, daljne srednjeazijsko mesto. V arodl na allkt eedl Paul O. Hoffman, nsèelnlk pomoč lapadnl Evropi, na konforesset s seetoealct kl lib )o on Imenoval, da mn lani« "PROLET AR EC" Ssrlallstlfne delasakl trlnlk— Glasilo Jugoslovanaka soc. zvem in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem Jeziku. Stane t) m eele. 11.71 m pol. SI m ¿otrt lota, naroČiti si oai Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL. KOI South LewnSale A DOPISNIKOM IM ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proevotl ali v «lavni «rad SNPJ. no posablto v naslovu napraviti poštno številke SS so beende "Chicago". Na kuvert! vselej sapišltot Chi cage 23. 111. To bo olajšalo delo na ¿tkalki pofeL nam pa pospešilo dootsvllsnl« .......................... NAROČNIKOM • lo pri —SPP—MMMMeMMMiM