URADNI OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, 11. decembra 1986	Št.: 32
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec
VSEBINA
274.	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici v M. Soboti
275.	Odlok o ureditvi določenih zadev s področja obrti v občini Gornja Radgona
276.	Odlok o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 v občini Gornja Radgona
277.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu
1987 v občini Gornja Radgona
278.	Odlok o urejanju vinotočev v občini Gornja Radgona
279.	Sklep o višini povračila za uporabo ceste za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer
280.	Popravek odloka o ugotovitvi katere sestavine veljavnih zazidalnih načrtov in urbanističnega reda v občini Gornja Radgona so v nasprotju z družbenim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1986-1990.
274
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 20. 11. 1986, sprejela
ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta ob Razlagovi ulici v Murski Soboti
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt stanovanjske zazidave ob Razlagovi ulici v M. Soboti, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti, pod št. 22/85—ZN/S v avgustu 1986.
2.	člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje: a) grafične priloge:
— izrez iz sestavin družbenega plana občine
M. Sobota za obdobje 1986—1990	v M 1:5000,
— kopija katastrskega načrta	v M 1:1000,
s povečavo	v M 1:500,
— obstoječe stanje	v M 1:500,
— arhitektonska situacija—predvid. namenska	
raba površin	v M 1:500,
— zakoličbena situacija — načrt gradb. parcel	v M 1:500,
— komunalna ureditev	v M 1:500,
— prometno-tehnična situacija in višinska	
regulacija	v M 1:500,
— požarna varnost	v M 1:500,
— faznost izgradnje	v M 1:500,
— gabariti	v M 1:200,
— zunanja ureditev	v M 1:500;
b) obrazložitev k zazidalnemu načrtu;
c) soglasja pristojnih organov in organizacij;
d) ocena stroškov za izvedbo zazidalnega načrta.
STRAN 11 VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
II.	MEJE OBMOČJA
3.	člen
Območje, za katerega se sprejema ta zazidalni načrt, obsega površine v velikosti 1,24 ha, katerega meje potekajo po obstoječi parcelni meji pare. št. 444, z izravnavo pare, meje s pare. št. 389/13 in 424 ter po obstoječi parcelni meji pare. št. 437 in 435, vse k.o. M. Sobota, kot je to razvidno iz grafične priloge, navedeno v 2. členu tega odloka.
4.	člen
Obravnavano območje je namenjeno za gradnjo treh stanovanjskih objektov s spremljajočimi objekti in napravami, lokacija objektov je določena v grafični podlogi iz 2. člena odloka.
III.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR TER DOVOLJENE TOLERANCE
5.	člen
Površine iz 3. člena tega odloka se pozidajo s stanovanjskimi objekti tlorisne zasnove v obliki črke »L« in vertikalnega gabarita P+l+ M s podkletitvijo, pod naslednjimi pogoji:
—	max. horizontalni gabariti ne smejo presegati horizontalnih gabaritov, razvidnih iz grafične podloge, navedena v 2. členu odloka, dopustne so tolerance do —2,40 m na notranjo (atrijsko) stran,
—	objekti so lahko vertikalnega gabarita P+l + M oziroma VP+ 1+M s tem, da max. višina objektov ne sme presegati 10,50 m, dovoljene so tolerance do 0,5 etaže,
—	smeri slemena so razvidne v grafični podlogi iz 2. člena odlo ka in se ne smejo spreminjati,
—	kritina mora biti v opečni ali temnejši barvi, lahko je opečna, salonitna ali betonska,
—	gradbene linije so določene v grafični podlogi 2. člena odloka.
6.	člen
Situacija cest, dovozov in dostopov, parkirnih prostorov ter celotna zunanja ureditev je razvidna iz grafičnih podlog, navedenih v 2. členu odloka.
7.	člen
Komunalna oprema (kanalizacija, vodovod, elektrika, PTT, javna razsvetljava) je prikazana v grafični podlogi iz 2. člena odloka.
IV. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ IN OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
8.	člen
Do pričetka gradnje načrtovanih objektov in naprav, ki je zasnovana po fazah in razvidna iz grafične podloge, navedene v 2. členu odloka, se stavbno zemljišče uporablja v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na pogoje bivanja v obstoječih objektih in na načrtovano izgradnjo.
9.	člen
Investitor gradnje mora pred pričetkom del zagotoviti ustrezna nadomestna stanovanja stanovalcem, ki prebivajo na območju, za katerega se sprejema ta zazidalni načrt, v skladu z faznostjo izgradnje; po dograditvi objektov pa urediti okolico v skladu z grafično podlogo zunanje ureditve.
10.	člen
Objekte je potrebno priključiti na komunalne naprave iz 7. člena tega odloka. Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plačati sorazmerni delež stroškov urejanja stavbnih zemljišč.
V. KONČNE DOLOČBE
11.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
12.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja — Enota v M. Soboti.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-7/85-4
M. Sobota, dne 20. 11. 1986
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
275
Na podlagi 97., 118., 123. in 128. člena obrtnega zakona Ur. list SRS, št. 15/86 ter 206. člena statuta občine Gornja Radgona Ur. objave, št. 41/81 in 7/86, je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 11. 1986 sprejela
ODLOK
O UREDITVI DOLOČENIH ZADEV S PODROČJA OBRTI V OBČINI GORNJA RADGONA
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se urejajo določene zadeve s področja zasebne obrti v občini Gor. Radgona, za katere je z obrtnim zakonom določeno, da jih s svojimi dopolnilnimi predpisi ureja občinska skupščina in to:
—	razvrstitev dejavnosti na deficitarne, katere želimo v bodoče v občini pospeševati,	*
—	opravljanje določenih dejavnosti kot postranski poklic,
—	prodaja na drobno,
—	. prodaja izdelkov in opravljanje gostinskih storitev izven poslovnega prostora,
—	uporaba dopolnilnega dela drugih oseb.
H. DEFICITARNE OBRTNE DEJAVNOSTI, KI JIH ŽELIMO POSPEŠEVATI
2.	člen
Ob upoštevanju kriterijev družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini G. Radgona, bomo v občini pospeševali predvsem storitveno-uslužnostne obrtne dejavnosti, katere kategoriziramo v tri skupine po kriteriju deficitarnosti:
1.	skupina
—	kovaštvo
—	ključavničarstvo
—	kovinostrugarstvo
—	mizarska popravila
—	mehanika koles
—	tapetništvo
—	čevljarstvo
—	krojaštvo in šiviljstvo
—	umetna in domača obrt
—	prodaja na drobno, kjer ni ustrezne ponudbe
—	krovstvo
2.	skupina
—	popravilo bele tehnike
—	popravilo RTV aparatov in naprav
—	popravilo kmetijske mehanizacije
—	kolarstvo
—	sodarstvo
—	optika
—	urarstvo
—	popravilo dežnikov in senčnikov
3.	skupina
—	strojenje kož
—	avtotapetništvo
—	popravilo Športne opreme
—	tesarstvo
—	lesno strugarstvo
—	avtoelektričarstvo
—	popravilo tekstilnih izdelkov
—	steklarske storitve in zamenjava stekel
—	vodovodno inštalaterstvo
—	opravljanje dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo
3.	člen
V kolikor se v času izvajanja tega odloka pojavi neka nova obrtna dejavnost, ki ni zajeta v drugem členu tega odloka, opravi razvrstitev v eno od navedenih skupin IS skupščine občine, v kolikor obstaja širši družbeni interes, da se ta dejavnost v občini želi pospeševati.
III.	OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
4.	člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z obrtnim zakonom trajno ali sezonsko opravljati storitve in gospodarske dejavnosti kot postranski poklic z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa.
5.	člen
Ne glede na določilo prejšnjega člena, se kot postranski poklic ne morejo opravljati gostinske in živilske dejavnosti, avtoprevozni-štvo, proizvodnotehnološko zahtevno obrtno dejavnost, projektiranje, svetovanje, prodaja na drobno, storitve računalništva in programiranje.
6.	člen
Delavci v delovnem razmerju v OZD, skupnostih in pri samostojnih obrtnikih, smejo opravljati dejavnost kot postranski poklic le s so
glasjem organa upravljanja OZD, skupnosti ali samostojnega obrtnika pri katerem so zaposleni.
7.	člen
Opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti kot postranski poklic preneha, če upravni organ ugotovi, da je OZD, skupnost ali samostojni obrtnik preklical veljavnost soglasja iz prejšnjega člena tega odloka, oziroma če je delavec sklenil delovno razmerje drugje in upravnemu organu ni predložil ustreznega soglasja iz 6.. člena tega odloka, v roku 30 dni od sklenitve delovnega razmerja.
8.	člen
Organizacija združenega dela, druge družbenopravne osebe ali zasebni delodajalci morajo najmanj vsaka tri leta po izdaji soglasja iz
6.	člena tega odloka, preveriti upravičenost izdaje navedenega soglasja in o tem obvestiti pristojen upravni organ.
9.	člen
Gospodarsko dejavnost kot postranski poklic lahko delovni ljudje in občani opravljajo le, če imajo strokovno izobrazbo, oz. usposobljenost za opravljanje take dejavnosti v skladu s pravilnikom o strokovni usposobljenosti za samostojno opravljanje gospodarskih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 38/79) ter izpolnjujejo druge z zakonom predpisane pogoje.
IV. PRODAJA NA DROBNO
10.	člen
Občani lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov v svojem imenu in na svoj račun opravljajo prodajo na drobno na območju občine.
Na območju občine je možna prodaja na drobno za naslednje proizvode:
1.	Živila in gospodinjske potrebščine
2.	Mešano industrijsko blago iz naslednjih blagovnih skupin:
—	tekstilno in pleteno blago ter konfekcija,
—	vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute
—	obutev ter izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih snovi,
—	parfumerija, parfumerijsko in kozmetično blago, steklo, porcelan in keramika,
—	papir, pisala in šolske potrebščine,
—	galanterijsko in bazarsko blago in igrače
3.	Časopise, knjige, revije, suvenirje
4.	Tobačne izdelke, vžigalice in druge potrebščine (razglednice, znamke ipd.),
5.	Sadje in zelenjava
6.	Športna oprema
11.	člen
Delovni ljudje lahko z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo prodajo na drobno le, če imajo strokovno izobrazbo za opravljanje te dejavnosti ter pod pogoji, ki jih določa zakon o blagovnem prometu in obrtni zakon.
12.	člen
Občan lahko nabavlja proizvode za prodajo pri OZD ali od trgovine na debelo.
Kmetijske proizvode, sadje in zelenjavo lahko kupuje tudi pri individualnih proizvajalcih.
13.	člen
Asortiman prodaje se določi v skladu s 118. členom obrtnega zakona ter glede na velikost in opremo prodajno-poslovnega prostora.
V. PRODAJA IZDELKOV IN OPRAVLJANJE GOSTINSKIH STORITEV IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA
14.	člen
Samostojni obrtnik sme z dovoljenjem občinskega upravnega organa prodajati svoje izdelke, oz. opravljati gostinske storitve tudi izven poslovnega prostora na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih in ob drugih priložnostih.
15.	člen
Dovoljenje iz 12. člena tega odloka se sme izdati samostojnemu obrtniku, če ima zagotovljen prodajni prostor, ki izpolnjuje predpisane pogoje in če s prodajo ne moti javnega reda in miru.
16.	člen
Šteje se, da ima samostojni obrtnik zagotovljen prodajni prostor, če dokaže, da ima pravico začasno uporabljati prostor oz. če predloži soglasje prireditelja, da s svojo dejavnostjo prireditev dopolnjuje.
17.	člen
Prodajni prostor mora biti vidno označen s firmo obratovalnice.
18.	člen
Za prodajo izdelkov in za nudenje gostinskih storitev na sejmih in razstavah, samostojnim obrtnikom ni potrebno dovoljenje iz 14. člena tega odloka.
STRAN 12 VESTNIK, 11. DECEMBRA 1986
VI. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČEVANJE IN HRANO V ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH
19.	člen
Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu sprejme na prenočevanje goste ter jim nudi hrano in pijačo.
Pogoje in način izvajanja te dejavnosti opredeluje odlok o kmečkem turizmu v občini G. Radgona in odlok o vinotočih v občini Gornja Radgona.
VII. UPORABA DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
20.	člen
Samostojni obrtnik, ki opravlja obrtno dejavnost na podlagi obrtnega dovoljenja in se ukvarja z opravljanjem storitev ter s popravili, vzdrževalnimi deli in z izdelavo izdelkov, pri svojem delu pa ne uporablja avtomatov ali drugih visoko produkcijskih strojev, lahko na podlagi pogodbe o delovnem razmerju zaposli največ 7 delavcev.
21.	člen
Če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli, izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih, in zahtevah naročnika) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, lahko zaposli tudi več kot 7 delavcev, toda največ 10 delavcev.
V skupni obratovalnici je možno zaposliti največ 20 delavcev.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
22.	člen
Z denarno kaznijo od 30.000 do 80.000 din se kaznuje oseba, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic, brez priglasitve in dovoljenja občinskega upravnega organa.
23.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 1 000.000 din se kaznuje oseba, ki opravlja prodajo na drobno brez dovoljenja občinskega upravnega organa.
24.	člen	,
Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 din se kaznuje samostojni obrtnik, ki prodaja svoje izdelke ali storitve izven poslovnega prostora brez dovoljenja občinskega upravnega organa.
25.	člen
Z denarno kaznijo od 200.000 do 300.000 din se kaznuje samostojni obrtnik, ki uporablja dopolnilno delo drugih oseb v nasprotju z 20. in 21. členom tega odloka.
26.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb pomurskih občin.
IX. KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Vsa obrtna dovoljenja, ki so bila izdana na podlagi do sedaj veljavnega odloka ostanejo še naprej v veljavi.
28.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini G. Radgona (Ur. objave, št. 18/83).
29.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 313-4/86-11
Datum: 24. 11. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
^276
Na podlagi 2. člena zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 (Ur. list SRS, št ) in 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27/11-1986 sprejela
ODLOK o določitvi obveznosti plačevanja prispevka za pospeševanje družbeno organizirane proizvodnje hrane v letu 1987 v občini Gornja Radgona
, L člen
Za uresničevanje ciljev in nalog pri pospeševanju družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane v skladu s planskimi akti občine za obdobje 1986—1990 se s tem odlokom določa za leto 1987 obveznost plačevanja prispevka iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,60 %.
2.	člen
Zbrana sredstva na osnovi prispevka iz prvega člena se bodo v letu 1987 uporabila za:
—	sofinanciranje nalog po letnem dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v SR Sloveniji,
—	za pospeševanje intenzivne poljedelske proizvodnje,
—	za pospeševanje živinoreje na domači krmni bazi,
—	za krepitev pospeševalne službe in pospešen prenos znanja v proizvodnjo,
—	za izobraževanje kmetijskilr proizvajalcev.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Gornja Radgona. Ta jih razporedi v skladu z določili 2. člena tega odloka z letnim programom dela in predračunom.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanja prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, ki je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov*za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 33/80 in'23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Obveznost plačevanja prispevka po tem odloku velja za zavezance od 1. januarja 1987 do sklenitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in za osnovno preskrbo občine Gornja Radgona za obdobje 1987 do 1990, vendar najdalje do 31. decembra 1987.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah ob-" čin Pomurja.
Številka: 422-18/85
G. Radgona, dne 27/11-1986
PREDSEDNIK skupščine občine Gornja Radgona Peter FRIDAU
>
277
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1987 (Ur. list SRS, št.) in na osnovi 206. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27/11-1986 sprejela
ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1987 v občini Gornja Radgona
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1987 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1987 v višini 0,15 %.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1987 usmerjajo za oblikovanje stalnih občinskih blagovnih rezerv namenjenih za osnovno preskrbo občanov v primeru izrednih razmer, vojne in naravnih nesreč večjega obsega ter za odpravljanje večjih motenj na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. Namensko uporabo teh sredstev spremlja izvršni svet SO Gornja Radgona.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Gornja Radgona. Ta sredstva se uporabljajo za nabavo blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skladiščnih prostorov.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz L člena tega odloka se obračunava in plačuje na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Obveznost plačevanja prispevka po tem odloku velja za zavezance od 1. januarja 1987 do sklenitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje pro-
izvodnje hrane in za osnovno preskrbo občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1987—1990, vendar najdalje do 31. decembra 1987.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka': 43-2/85
G. Radgona, dne 27/11-1986
PREDSEDNIK skupščine Občine Gornja Radgona Peter FRIDAU ti
,278
Na podlagi 97. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 1/79 in 37/85) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 10. 1986 in na seji zbora združenega dela, dne 27. 11. 1986, sprejela
ODLOK o urejanju vinotočev v občini Gor. Radgona
1.	člen
Odlok opredeljuje in ureja način vodenja dopolnilne dejavnosti »vinotočev«, kakor tudi način in pogoje za izvajanje te dejavnosti z namenom popestritve turistične ponudbe, predstavitve vinorodnega področja in pridelka z geografskim poreklom.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
2.	člen
Vinotoč je neposredna prodaja (gostom) lastnega — doma pridelanega nevstekleničenega vina ali doma vstekleničenega vina, vinskih sadnih pijač, naravnega domačega žganja in doma pripravljenih pijač na osnovi domačega žganja.
Razen pijač je možno nuditi domači kruh in domače pecivo, narezke iz izdelkov doma pripravljenega mesa, zaseko, ocvirke, sadje, kompote, marmelade ter druge sladice. Izjemoma se lahko nudi tudi mineralna voda.
3.	člen
Vinotoč je dopolnilna dejavnost zasebnega gospodinjstva oziroma kmetije, ki je usmerjena v proizvodnjo grozdja in vina v takšnem obsegu, da ustvarja tržne viške.
II.	POGOJI IN NAČIN OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI VINOTOČA
4.	člen
Dejavnost vinotoča lahko opravlja občan, ki ima opravljen občasni zdravstveni pregled in tečaj o higieni živil in osebni higieni.
5.	člen
Dejavnost se lahko izvaja v zasebnem gospodinjstvu, počitniški ali vinogradniški hišici oz. v objektu, ki ustreza minimalnim tehničnim in higienskim pogojem kot so opredeljeni v predpisih o ravnanju z živili v prometu. Pridelki in domači izdelki, ki jih vinotoč nudi gostom morajo biti kakovostni in zdravstveno neoporečni.
6.	člen
Z dejavnostjo vinotoča se lahko ukvarja le proizvajalec oz. družinski član proizvajalca, ki je vpisan v register proizvajalcev grozdja, kateri vodi kletarsko evidenco in evidenco o prometu kot mu jo predpiše Uprava za družbene prihodke ter ima izdelan analizni vinski izvid.
V vinotočju ni dovoljeno točenje alkohola po sistemu bifejev.
7.	člen
Vinotoči morajo biti v dnevih, ko poslujejo označeni s posebnim simbolom, ki označuje dejavnost vinotoča. Simbol dobi imetnik vinotoča brezplačno ob vpisu v evidenco.
8.	člen
Vinotoč lahko obratuje celoletno, sezonsko, vsakodnevno ali ob koncu tedna in praznikih oz. določene dneve v tednu.
Občan ponudi izdelke gostom po medsebojno dogovorjeni ceni.
III.	POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA
9.	člen
Na osnovi vloge občana, posebna komisija ugotovi ali so podani pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti vinotoča po tem odloku.
Posebno komisijo sestavljajo:
—	- sanitarni inšpektor
—	kmetijski inšpektor
—	predstavnik Uprave za družbene prihodke
—	član Izvršnega sveta, odgovoren za kmetijstvo oziroma turizem.
Postopek se konča z izdajo odločbe.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
10.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000.— .din do 50.000.— din se kaznuje občan, ki opravlja dejavnost vinotoča brez dovoljenja.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000.— din do 30.000— din se kaznuje lastnik vinotoča, ki prodaja gostom proizvode, ki niso opredeljeni v 2. členu tega odloka.
12.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000,— din do 10.000.— din se kaznuje lastnik vinotoč, ki nima postavljenega na vidnem mestu simbola, ki označuje vinotoč.
13.	člen
V primeru kršenja predpisov s področja sanitarnega in kmetijskega nadzora ter iz pristojnosti Uprave za družbene prihodke, se uporabijo kazenske določbe, ki so določene v tozadevnih predpisih.
V. KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 332-1/86-11
Datum: 27. 11. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona Peter FRIDAU
279
Na podlagi 42. člena in 4. točke 38. člena Zakona o cestah (Ur. list SRS št. 38/81) je skupščina Občinske skupnosti za ceste Ljutomer na svoji seji dne 18. 7. 1986 sprejela
SKLEP O VIŠINI POVRAČILA ZA UPORABO CEST ZA KMETIJSKE TRAKTORJE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
L člen
Uporabniki cest plačujejo za kmetijske traktorje na območju občine Ljutomer letna povračila za uporabo kategoriziranih in nekate-goriziranih cest v naslednjih višinah:
za traktorje do 18 KW	3.500 din
za traktorje nad 18 do 29 KW	5.000 din
za traktorje nad 29 do 46 KW	6.500 din
za traktorje nad 46 KW	7.500 din
2.	člen
Sredstva povračil iz 1. člena tega sklepa pobirajo krajevne skupnosti.
3.	člen
Sredstva pridobljena iz povračil za uporabo cest iz L člena tega sklepa so dohodek krajevnih skupnosti in občinske skupnosti za ceste v razmerju 80:20 % in se uporabljajo v krajevnih skupnostih za vzdrževanje cest, ki jih imajo v upravljanju, v občinski skupnosti za ceste pa za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest na območju občine.
Krajevne skupnosti letno poročajo občinski skupnosti za ceste o višini zbranih sredstev in o uporabi teh sredstev.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Štev.: 10/85
Datum: 2. 12. 1986
Predsednik skupščine Občinske skupnosti za ceste Ljutomer MIRKO FIŠER 1. r.
280
POPRAVEK
ODLOKA O UGOTOVITVI KATERE SESTAVINE VELJAVNIH ZAZIDALNIH NAČRTOV IN URBANISTIČNEGA REDA V OBČINI GORNJA RADGONA SO V NASPROTJU Z DRUŽBENIM PLANOM OBČINE GORNJA RADGONA ZA OBDOBJE 1986—1990 (Uradne objave št. 26/86 od 25. 9. 1986).
V drugem odstavku 1. člena se parcelna št. 731/1 popravi tako, da pravilno glasi: »739/1«.
SEKRETAR
Skupščine občine G. Radgona Feliks PETEK