Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 1 Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 2 Oglasi Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Bo dražji tobak zmanjšal število kadilcev ali le polnil državno blagajno? ........ 4 Mesec kulture 2017: Pestra ponudba kulturnega dogajanja za vsak okus ...................................... 5 Krožišče Renek: Pridobivanje zemljišč še v teku ......................... 5 Zgornja Savinjska dolina: Ena od nalog občin je sofinanciranje domske oskrbe za občane ................................ 6 Center Nova Velenje: Franc Bogovič s skupino strokovnjakov o perspektivi slovenskega podeželja ............ 17 Intervju: Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek ...................................................... 8 Svetovni dan snega na Golteh: Več deset mladih smučarjev na veleslalomu z Bernardom Vajdičem ............ 17 Miha Robnik: Rezultati njegovega dela s plavalci se kažejo v lesku številnih medalj .................. 20 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 4, 27. januar 2017. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik (JM) (JM) S kajenjem je težko prenehati. Mar res? Kajenje sodi med najbolj preučevane človeko- ve navade, kar glede na razširjenost kajenja po svetu ni presenetljivo, je pa v zvezi s kajenjem razširjenih veliko »resnic«, ki dejansko ne držijo. Tipična med njimi je ta, da ljudje kadijo, ker so s tobakom zasvojeni, zato se je kajenja težko od- vaditi. Slišimo in beremo lahko o neustavljivem hrepenenju po cigaretah in o postprekinitvenem sindromu, s katerim se spopadajo bivši kadilci, nihče pa ne pojasni, zakaj več kot 99 odstotkov kadilcev nima nobene potrebe, da bi sredi no- či vstali in si eno prižgali. Ali zakaj lahko kadilci brez težav zdržijo osem do dvanajst ur na dalj- ših avionskih letih brez cigarete? Prvi razlog, zaradi katerega ljudje težko pre- nehajo s kajenjem, je njihovo prepričanje, da bo težko prenehati. Prepričanje, da je težko nehati kaditi, je povezano s prepričanjem, da so zasvo- jeni z nikotinom, zato se mnogi kadilci ne odlo- čijo, da bodo nehali, ampak se odločijo, da bo- do poskusili nehati. Vedo namreč, da večini ka- dilcev ne uspe prenehati kaditi, zato se že vnap- rej »zavarujejo« za primer neuspeha. Naslednji razlog, zakaj ljudje težko preneha- jo s kajenjem, je v tem, da ne občutijo nobene takojšnje in konkretne koristi od tega, niso na- grajeni za spremembo, zato postanejo nejevolj- ni, sitni, morda celo jezni. Zamislite si, da vam nekdo za vašo zlato zapestno uro ponudi de- set evrov? Bi jo dali? Seveda ne. Kaj pa za sto evrov? Tudi ne? Kaj pa za tisoč evrov? Hm, to bi bilo že vredno razmisleka. Kaj pa za deset tisoč evrov? V tem primeru bi jo verjetno dali, čeprav ste uro dobili za darilo s strani osebe, ki vam veli- ko pomeni. Poanta je v tem, da bi jo dali v zame- no za nekaj, kar bi kompenziralo vašo »izgubo«. Več bi dobili za uro, boljši bi bil občutek, in obra- tno, se strinjate? No, predstavljajte si zdaj, da ste kadilec. Mor- da celo v resnici ste. Del vašega uma je naklo- njen kajenju, ker vam pomaga pri sproščanju v ali po stresnih situacijah. Pomaga vam, da se počutite bolj samozavestni, pomirja vas v tre- nutkih, ko ste napeti. Predstavlja vam nagra- do po napornem dnevu, v določenih situacijah vam celo pomaga pri navezovanju stikov z novi- mi ljudmi. Zakaj bi torej sploh nehali? Drugi del vašega uma vam govori, da boste s prenehanjem kajenja izboljšali svoje zdravje, prihranili boste denar, vaše obleke ne bodo več zaudarjale po cigaretnem dimu, vaši zobje in prsti ne bodo več rumenkasti … Vse to je lepo in prav, toda problem je v tem, da vam nobeden od teh razlogov ne prinese takojšnje nagrade, takoj- šnjega nadomestila. Ljudje smo pač takšni, da hočemo takojšnje nadomestilo in korist, zato je smiselno, da kadilci, ki zares želijo nehati, pa sa- mi ne zmorejo, poiščejo pomoč strokovnjakov, ki jim pomagajo občutiti takojšnje zadovoljstvo. To je ključ do uspeha. Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 4 Tema tedna Naša anketa Delež rednih in občasnih kadilcev po občinah Zgornje Savinjske doline v letu 2014 Slovenija Gornji Grad Rečica ob Savinji Mozirje Solčava Nazarje Luče Ljubno ob Savinji 24,2 % 23 % 20 % 19 % 18 % 17 % 17 % 17 % Vir: NIJZ Zdravje v občini BO DRAŽJI TOBAK ZMANJŠAL ŠTEVILO KADILCEV ALI LE POLNIL DRŽAVNO BLAGAJNO? V zgornjesavinjskih občinah je delež kadilcev precej pod slovenskim povprečjem V prvih dneh letošnjega leta je vlada sprejela uredbo o tro- šarini za tobačne izdelke, s katero se je namenila zvišati troša- rine v dveh korakih, prvič že februarja. Posledično bo prišlo do podražitve cigaret, skupaj predvidoma za okoli pet odstotkov. Takšni dvigi bi lahko vplivali na morebiten upad kadilcev, kar je cilj vsakoletnega obeleženja svetovnega dneva boja proti kaje- nju, ki poteka 31. januarja. Ob tej priložnosti številne organiza- cije opozarjajo na povezavo kajenja s pljučnim rakom, ki je naj- pogostejši izmed vseh rakov. ZGORNJESAVINJČANI NISMO STRASTNI KADILCI Po podatkih Območne enote Ce- lje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v celjski zdravstveni regiji po raziskavi CINDI 2012 kadi nekaj manj kot petina prebivalcev, starih 25-64 let. To je pod sloven- skim povprečjem, za kar so v veli- ki meri »zaslužne« zgornjesavinj- ske občine, kjer je delež kadilcev kar precej pod slovenskim povpre- čjem. Kot je razvidno iz lani izdelane aplikacije NIJZ Zdravje v občini, ki predstavlja nov vir informacij o ključnih kazalnikih zdravja v slo- venskem prostoru, je leta 2014 le dobrih 18 odstotkov Zgornjesavi- njčanov, v starosti 15 let in več, redno ali občasno kadilo tobač- ne izdelke. To je kar slabih šest odstotkov pod slovenskim pov- prečjem (24 %), medtem ko, za primerjavo, delež občasnih ali re- dnih kadilcev v Velenju znaša kar Podražitve ali psihološki moment za prenehanje kajenja? Kljub raznim prepovedim in zakonom, ki v javnosti omejujejo ka- jenje, v Sloveniji po statističnih podatkih kadi četrtina odraslega prebivalstva. Kajenje je draga razvada, od katere ima največ koristi država, saj od vsakega zavojčka cigaret pobere skoraj osemdeset odstotkov cene. Cigarete se bodo letos dvakrat zaporedoma podra- žile. Bo to vplivalo na število kadilcev? Ivan Rop, Bočna Čeprav sam kadim, se zavedam, da je to ško- dljivo za moje zdravje. Ali je zasvojenost z nikoti- nom enaka zasvojenosti z drogami, težko rečem. Sicer pa sem imel skoraj desetletno obdobje, ko nisem prižgal cigarete, a me je ta razvada pote- gnila nazaj. Sam sem namreč bil voznik avtobu- sa in ko smo se ustavljali v gostilnah, si vedno do- bil ob kavi servirano tudi cigareto. No, za mlade bi bilo najbolje, da sploh ne pričenjajo s kajenjem, ker je to zelo škodljivo in težko se je odvadi- ti. Prav tako vonj po cigaretah marsikdaj odvrne sogovornika od tvoje družbe. Lidija Korez, Radmirje Prenehanje kajenja je odvisno od vsakega po- sameznika, nekateri prenehajo zaradi podražitve, le redki pa prenehajo zaradi prepovedi. Prevzgoja mladih bi verjetno bila bolj učinkovita kot pa dvi- govanje cen. Mislim, da bi bilo osveščanje preko propagandnega materiala, ki bi prikazalo, kako škodljivo je kajenje, kakšni so učinki, kakšne bo- lezni povzročijo, zelo dobrodošlo. Kar nekaj mojih znancev se je odvadi- lo kajenja, a so se s to razvado spopadali sami s svojo trmo, niso obisko- vali nikakršnih delavnic odvajanja. Rudi Krsnik, Spodnje Pobrežje Sedaj je že več kot petintrideset let, kar ne ka- dim. Tedaj sem prenehal zaradi straha, da se mi v moji mizarski delavnici ne bi kaj vžgalo zaradi nepazljivosti s cigareto. No, saj tudi nisem bil ne vem kako strasten kadilec, zato s prenehanjem ni bilo velikih problemov. Sicer pa se mi je zdelo ško- da denarja. S kajenjem ga spuščaš v zrak, a bi ga lahko kam drugam investiral. Vsakemu kadilcu priporočam, da preneha s to razvado. Ko to storiš, je, kot bi se prerodil. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Marija Janko, Mozirje V mladosti sem kadila, sedaj pa že več kot tri desetletja nisem prižgala cigarete. A k mojemu prenehanju ni pripomogel ne psihološki in ne fi- nančni moment, temveč stava s kolegico, v kate- ri sem jaz zmagala. Sprva je bilo hudo, ker nisem vedela, kam z rokami. Sicer pa sem prepričana, da podražitve ne vplivajo na to, da nekdo prene- ha s kajenjem. Bistvena je njegova samozavest in okolica. Mlade bi bi- lo potrebno osveščati o tem, kako nesmiselno je kajenje, saj s cigareto v roki nisi nič bolj pomemben in bolj odrasel in sprejet v družbi. Mislim, da bi zasvojenost z nikotinom lahko enačili z zasvojenostjo z drogami. Toni Šinkar, Nazarje Edino spoznanje, da je kajenje škodljivo, lah- ko vpliva, da s tem prenehaš. A ta odločitev mo- ra v človeku dozoreti. Vse dokler se sam ne odlo- čiš, ne pomagajo nikakršne prepovedi niti podra- žitve. Do sedaj sem večkrat prenehal s kajenjem za kakšno leto, pa potem spet začel. Sem povra- tnik, a nimam težav s prekinjanjem. Ko se za to odločim, lahko ostanem brez cigarete. Nikdar pa se nisem posluževal kakšnih delavnic, ki so temu namenjene. Kljub temu da se zavedam, da je kajenje škodljivo zdravju, od časa do časa, bolj obredno, prižgem pi- po, to se mi zdi manj škodljivo. Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 5 Tema tedan, Aktualno 29 odstotkov, v Celju pa 25 od- stotkov. VIŠJE TROŠARINE, VEČ SREDSTEV ZA PREVENTIVO V ZDRAVSTVU Za še dodatno zmanjšanje števi- la kadilcev se trudijo tudi naši po- slanci. V začetku letošnjega leta so sprejeli uredbo o trošarini za to- bačne izdelke, ki zvišuje trošarine v dveh korakih, in sicer najprej 1. fe- bruarja in nato 1. julija. Trošarine se bodo zvišale za cigarete, pa tudi za cigare in cigarilose, drobno rezani tobak in drug tobak za kajenje. Na letni ravni naj bi državna bla- gajna posledično pridobila nekaj več kot 1 1 milijonov evrov. Višji tro- šarinski prihodki bodo po zagoto- vilih ministrice za finance Mateje Vraničar Erman ostali sestavni del proračuna, naj bi pa na ta račun vlada v proračunu povečala delež sredstev za preventivo v zdravstvu. TOBAČNA INDUSTRIJA LOBIRA PROTI STROŽJI ZAKONODAJI Konec lanskega leta je vlada v usklajevanje v parlament posla- la novo tobačno zakonodajo, ki je del zdravstvene reforme. Strožja to- bačna zakonodaja naj bi omejila število kadilcev in zdravstveni bla- gajni prihranila milijone evrov. No- vi tobačni zakon uvaja enotno em- balažo brez znanih logotipov, veli- ko slikovno opozorilo o škodljivosti kajenja, je pa iz novele zakona iz- padel tobačni cent, ki so ga nado- mestile višje trošarine. Predlog naj bi močno zaostril pogoje prodaje in oglaševanja to- bačnih izdelkov, čemur tobačna in- dustrija glasno nasprotuje in temu primerno aktivno lobira pri sloven- skih funkcionarjih. Na to v svojem članku Tobak proti funkcionarjem opozarja tudi Mladinin novinar Bo- rut Mekina, ki piše o nezdružljivos- ti interesa tobačnih kartelov in jav- nega interesa. Kako trdni bodo na- ši zakonodajalci ostali pri spreje- manju novega tobačnega zakona oziroma kako uspešni so lobisti to- bačne industrije pri preprečevanju nastanka učinkovitejše protikadil- ske zakonodaje, bo pokazal čas. Tatiana Golob KROŽIŠČE RENEK Pridobivanje zemljišč še v teku Ministrstvo za infrastrukturo je lani jeseni izvedlo javni razpis in iz- biro izvajalca za gradnjo krožišča na regionalni cesti na Reneku v ob- čini Rečica ob Savinji. Potem ko je bil zgrajen most na Trnovec in po- vezovalna cesta, ki se steka na re- gionalko, je nastala potreba po prometno ustrezno urejenem krož- išču. Država je načrtovala začeti z gradnjo že konec lanskega leta, a postopek pridobivanja zemljišč še ni zaključen. Kako daleč so pripeljali zade- vo, smo povprašali na Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI). V pi- snem odgovoru so pojasnili: »V zvezi z načrtovano gradnjo krož- išča Renek vam sporočamo, da so bile vsem strankam, lastnikom tangiranih zemljišč vročene po- nudbe za odkup teh zemljišč. S strankami, ki so izrazile določene pripombe na poseg, je bil tudi že opravljen ogled na terenu ob pri- sotnosti projektanta, ki je uteme- ljene pripombe strank vključil v spremembo projekta. KONKRETEN ROKOVNIK ŠE NI DOLOČEN V tem tednu smo s strani pro- jektanta že tudi prejeli podatke po spremembah, ki so bile posredova- ne pooblaščenemu cenilcu zaradi izdelave novih, popravljenih ceni- tev. Nove ponudbe bodo vročene strankam po prejemu cenitev.« Dodali so še, da se bo s pričet- kom del na terenu pričelo po pri- dobitvi vseh potrebnih zemljišč. »Bolj konkreten odgovor bo možen, ko bodo vsem strankam, po spre- membi projekta, vročene ponud- be,« so še zapisali. Marija Lebar MESEC KULTURE 2017 Pestra ponudba kulturnega dogajanja za vsak okus Simona Zadravec: »V letošnjem programu meseca kulture je preko 30 dogodkov.« (Foto: Marija Lebar) Neutrudni kulturni ustvarjalci na- še doline so tudi letos pripravili šte- vilne dogodke, ki so jih v koordi- naciji mozirske izpostave Javne- ga sklada RS za kulturne dejavno- sti strnili v 41. leto praznovanj ozi- roma 31. mesec kulture. Pričenja se v petek, 27. januarja, in konču- je 4. marca. Mesec kulture bo trajal več kot en sam mesec. Osrednja slove- snost ob kulturnem prazniku se bo odvijala 7. februarja. Prireditev se bo v kulturnem domu na Ljub- nem ob Savinji pričela ob 18. uri. Na njej bodo zaslužnim kulturnim ustvarjalcem podelili priznanja za leto 2016. DODATEN NAČIN OBVEŠČANJA Kot pravi vodja mozirske iz- postave JSKD Simona Zadravec, tudi letošnji program meseca kul- ture sledi tradiciji iz preteklih let. Glasbeni, literarni, likovni, zabavni in gledališki dogodki ter razstave bodo razgibali dogajanje v krajih celotne Zgornje Savinjske doline. »Letos je morda za spoznanje manj gledališke ponudbe kot leta poprej, sicer pa smo sledili ustalje- nemu programu. Nekaj prireditev, kot sta na primer Vinarska v Solča- vi ali Pokaži kaj znaš v Bočni, je že tradicionalnih. Morda omenim, da se je dogajanju pridružil tudi ho- tel Benda in Center Rinka. Letos je projekt dodatno podprt s strani ob- čin Zgornje Savinjske doline, ki bo- do poskrbele, da bodo o progra- mu obveščena vsa gospodinjstva v dolini.« Za kulturne sladokusce ne bo zmanjkalo ponudbe. V času od konca januarja do začetka marca je skupaj z osrednjo slovesnostjo v program dogajanja umeščenih preko 30 dogodkov. Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 6 Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije INVESTICIJE V KMETIJSTVU Uveljavljanje olajšav za investiranje v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost V kratkem, 5. februarja, je rok za oddajo vlog za uveljavljanje investicijske olajšave. Če bo obrazec vloge vložen do tega datuma, bo o olaj- šavi odločeno že v informativnem izračunu do- hodnine za leto 2016, ki ga bo zavezancem fi- nančna uprava poslala najpozneje do 15. juni- ja 2017. Kdor se z informativnim izračunom ne bo strinjal, bo lahko podal ugovor in z njim uve- ljavljal tudi investicijsko olajšavo. RAČUNI KOT DOKAZILO Olajšavo lahko uveljavljajo kmetje ali čla- ni kmečkega gospodinjstva oziroma agrar- ne skupnosti, ki so v preteklem letu investirali v kmetijsko mehanizacijo, opremo, trajne nasa- de ali osnovno čredo. Uveljavljanje investicijske olajšave je možno v višini 40 odstotkov vlaganj. Investicije je potrebno dokazati z računi, datira- nimi v letu 2016. Zavezancem, ki niso v sistemu DDV, se olaj- šava prizna od celotnega zneska, DDV zavezan- cem pa od neto zneska. Olajšave za investiranje se ne prizna v deležu, ki je financiran z nepovra- tnim denarjem iz sredstev proračunov lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziro- ma proračuna EU. ZMANJŠANJE DAVČNE OSNOVE MOŽNO VEČ LET Olajšava se prizna največ do višine katastr- skega dohodka ter do pavšalne ocene dohod- ka na čebelji panj ter obdavčljivih subvencij. Če olajšava v letu vlaganja presega to davčno osnovo, neizkoriščeni del olajšave lahko zmanj- šuje davčno osnovo še v največ petih letih po le- tu vlaganja. V naslednjih letih vloge ni potrebno ponovno vlagati, postopek izvede finančni or- gan samodejno. KAJ NE ŠTEJE KOT INVESTICIJA Za uveljavitev se ne priznavajo vlaganja v na- kup zemljišč, nakup ali gradnjo zgradb ter na- kup motornih vozil, razen traktorjev in druge kmetijske in gozdarske mehanizacije, ter vlaga- nja v neopredmetena dolgoročna sredstva, kot so mlečne kvote, licence za uporabo računalni- ških programov in podobno. Štefka Goltnik z mozirske svetovalne služ- be, kjer se vlagajo omenjene vloge, pojasnju- je: »Obrazec za uveljavljanje investicijske olaj- šave je na voljo na spletni strani Finančnega urada RS na povezavi: Vloga. Več o uveljavlja- nju investicijske olajšave si zainteresirani lah- ko preberejo v publikaciji Dohodki iz osnov - ne kmetijske in osnovne gozdarske dejavno- sti, investicijske olajšave, prav tako na sple- tni strani FURS.« Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Do garaže s prostovoljnim delom V prejšnji številki Savinjskih novic smo pisa- li o potrebi ljubenskih gasilcev po ustreznejših prostorih za njihovo delovanje. Med drugim smo zapisali, da jim je leta 1995 občina dala na raz- polago prostore, v katerih imajo sedaj garažo in del opreme. Gasilci so nam naknadno pojasnili, da jim je občina dala na razpolago le prostor, to- rej zemljišče, na katerem stoji garaža. Na tem mestu je bila prej garaža za potrebe policije, ki so jo gasilci odstranili in na mesto nje s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi zgra- dili sedanje prostore. V garaži imajo shranjeno opremo in gasilska vozila, tukaj je tudi zborno mesto ob pozivu na intervencijo. Marija Lebar ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Ena od nalog občin je sofinanciranje domske oskrbe za občane Združenje občin Slovenije je med drugimi ar- gumenti za pogajanja z vlado o zvišanju letoš- njih povprečnin navedlo zvišanje cen domske oskrbe, ki jo plačujejo občine za svoje nastanje- ne občane. Te bi se lahko povišale zaradi povi- šanja plač javnih uslužbencev. Zanimalo nas je, kolikšna so sredstva, ki jih zgornjesavinjske ob- čine plačujejo za domsko oskrbo svojih obča- nov. Občine plačujejo oskrbo v domovih na podla- gi izračuna in odločbe centra za socialno delo o sofinanciranju domske oskrbe. Gre torej za tiste prebivalce, ki sami ali njihovi najbližji sorodniki s svojimi sredstvi ne morejo pokriti oziroma le del- no pokrivajo stroške nastanitve v domu. OBČINA GORNJI GRAD Občina je v preteklem letu porabila za ta na- men sredstva v višini 65 tisoč evrov. V letošnjem letu planirajo okoli 75 tisoč evrov. Župan Stan- ko Ogradi je ob tem dejal: »Dejavnost je težko v naprej napovedovati, saj je to živa materija, pri kateri varovanci odhajajo in prihajajo novi. Tre- nutno na podlagi odločb pokrivamo nadome- stilo desetim varovancem. Okrog cen se težko opredeljujem, vendar je občina sprotno obveš- čena o spremembah cen pri posameznih usta- novah, kjer so nameščeni naši varovanci.« OBČINA LJUBNO Trenutno imajo v domovih 16 oskrbovancev. V letu 2016 so za domsko varstvo svojih obča- nov namenili malo manj kot 85 tisoč evrov. V proračunu za leto 2017 imamo namenjenih 85 tisoč evrov. OBČINA LUČE Znesek, namenjen za oskrbovance v domo- vih v letu 2016 je bil malo več kot 23.500 evrov. V letu 2017 je v proračunu za sofinanciranje domske oskrbnine namenjenih 22.400 evrov. Občina Luče namenja sredstva za pet oskrbo- vancev v štirih domovih. Informacij glede povi- šanja cen zaenkrat nimajo, so sporočili. OBČINA MOZIRJE Župan Ivan Suhoveršnik: »Naša občina pla- čuje za 19 oseb, ki so v domski oskrbi. Plaču- Matej Pečovnik, župan občine Nazarje: »Poleg domske oskrbe občine plačujejo še za bivanje invalidov v varstveno delovnih centrih in tudi za bivanje brezdomcev.« (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 7 Iz občin, Politika jemo toliko, kolikor nam posredu- je center za socialno delo. V letu 2016 smo porabili 70.000 evrov, čeprav smo imeli v proračunu 65.000 evrov. Za leto 2017 imamo v proračunu 70.000 evrov. OBČINA NAZARJE V letu 2016 so za potrebe finan- ciranja bivanja starejših oseb v do- movih namenili oziroma plačali nekaj več kot 41 tisoč evrov. Za le- to 2017 so planirali sredstva v viši- ni 42 tisoč evrov. Župan Matej Pe- čovnik: »Število občanov, za katere plačujemo, se spreminja, trenutno jih je šest. Plačujemo pa še bivanje invalidov v varstveno delovnih cen- trih in tudi bivanje brezdomcev.« OBČINA REČICA OB SAVINJI V letu 2016 je bil strošek dom- ske oskrbe za njihove občane oko- li 38.500 evrov za osem oseb. V le- tu 2017 so planirana sredstva v vi- šini 40 tisoč evrov. Konkretnih infor- macij o zvišanju cen oskrbe v letu 2017 še nimajo, so zapisali. OBČINA SOLČAVA Poraba po letih za domsko os- krbo starejših občanov precej ni- ha. Tako so v letu 2014 za to po- rabili skoraj 1 1.500 evrov, v le- tu 2015 nekaj čez devet tisoč in v lanskem letu okoli 3.600 evrov. Dodali so še naslednjo informa- cijo: »28. oktobra 2016 smo iz- gubili zadnjega občana, katere- mu je Občina Solčava plačeva- la razliko domske oskrbe. Za leto 2017 imamo v proračunu predvi- denih 10.720 evrov. Glede na se- daj dostopne podatke bomo z re- balansom stroške znižali na okoli sedem tisoč evrov.« Če seštejemo zneske vseh ob- čin za leto 2016 dobimo približno 346.500 evrov. Za letos planirane zneske so vse občine, razen Solča- ve, nekoliko povišale. Marija Lebar PRILOŽNOSTI ŠALEŠKO-SAVINJSKEGA KMETIJSTVA V KROŽNEM GOSPODARSTVU Franc Bogovič s skupino strokovnjakov o perspektivi slovenskega podeželja V petek, 20. januarja, je v cen- tru Nova v Velenju potekal pogovor na temo slovenskega kmetijstva z delovnim naslovom Priložnosti ša- leško-savinjskega kmetijstva v kro- žnem gospodarstvu. Strokovno- -strateški posvet je vodil poslanec Evropskega parlamenta Franc Bo- govič (SLS/EPP) s skupino ug- lednih sogovornikov iz Šaleške do- line in širše. Razpravljali so o izzivih, s ka- terimi se sooča kmetijstvo v Sa- ša regiji, in o najnovejših izzivih v okviru krožnega gospodarstva. Govorili so tudi o izkušnjah ter do- sežkih nekaterih najnaprednejših proizvajalcev kmetijskih pridelkov in ekološke proizvodnje na tem območju. POVSEM KONKRETNE TEME V pogovoru pred številnimi pos- lušalci različnih strok, predvsem tudi članov SLS, je svoje izkušnje prispevala mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change – Kro- žna sprememba (Krožno gospo- darstvo kot model povezovanja v kmetijstvu). Uvodoma je to temo v njeni odsotnosti predstavil Franc Bogovič. Mag. Marko Zidanšek, predse- dnik Slovenske ljudske stranke in di- rektor podjetja Simbio, je nadaljeval s predstavitvijo razvojne vizije in trendi podjetja na področju ravnanja z od- padki in ekološke ozaveščenosti. Di- rektor Kmetijske zadruge Šaleška do- lina Ivo Drev pa je nazorno prikazal izkušnje z lastnimi blagovnimi znam- kami, na primer Eko dar. IZMENJAVA IZKUŠENJ IN PRIPOROČILA Izkušnje in dosežke so deli- li še Danijel Gradišnik (velenjski odbor SLS) o uspešnosti pride- lave sadja v domačih sadovnja- kih v Črnovi pri Velenju, podjetni- ca Eva Štraser iz družbe Bokri iz- kušnje v proizvodnji eko-plastič- nih izdelkov in predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh o aktualnih pojavih v malem go- spodarstvu ter o prizadevanju za boljše poslovanje v ugodnejših razmerah in boljši povezanosti v kmetijskem okolju ter pri pridela- vi hrane. Svoje videnje te teme je predstavil tudi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stan- ko Jamnik. BOGOVIČ BI REŠEVAL KMETIJSKO PROBLEMATIKO Z VEČ DIALOGA Bogovič je predstavil svojo vizi- jo za slovensko kmetijstvo v leto- šnjem letu. Tu vidi potrebo po kre- Tematiko kmetijstva, gozdarstva in prehrane so predstavili Stanko Jamnik, Ivo Drev, Danijel Gradišnik in Branko Meh (z leve). (Foto: Jože Miklavc) Posvet o krožnem gospodarstvu na področju kmetijstva je v Velenju vodil evropski poslanec Franc Bogovič (levo). (Foto: Jože Miklavc) pitvi družbene sprejemljivosti kme- tijstva, pri čemer morajo okoljska in kmetijska stroka ter praksa vo- diti več dialoga v smeri dosega- nja skupnih trajnostnih in hkrati go- spodarskih ciljev. TEHNOLOŠKA MODERNIZACIJA PRIHODNOST ZA SLOVENSKE KMETE Poudaril je pomen inovacij in tehnološkega razvoja tudi za kme- tijsko panogo, ker verjame v teh- nološko modernizacijo kot priho- dnost za slovenske kmete. Po nje- govem naše kmetijstvo letos ča- ka nujen korak naprej na področju boljše organiziranosti kmetijskih iz- obraževalnih sistemov, svetovalne službe, zavodov, kmetov in vseh dejavnikov v kmetijski panogi. Jože Miklavc Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 8 Intervju GLASBENA ŠOLA NAZARJE Z RAVNATELJEM JERNEJEM MARINŠKOM NOVIM IZZIVOM NAPROTI Od organizacije dela regijskega tekmovanja Temsig do gostovanja orkestrov v Stuttgartu Glasbeno bogato leto 2016 so v Glasbeni šoli Nazarje zaključili s tra- dicionalnim koncertom, sedaj pa že smelo stopajo novim izzivom napro- ti. Časa za ponovoletno zatišje ni bi- lo, saj bo v soboto, 4. februarja, šola ena od gostiteljic regijskega glasbe- nega tekmovanja Temsig. Z ravnate- ljem Jernejem Marinškom smo se po- govarjali kaj to pomeni za šolo, učen- ce in ne nazadnje za kraj? in klavirjem ter jazz-solo. Vse te discipline se bo- do odvijale na osmih glasbenih šolah naše regi- je. Pri nas bo potekalo tekmovanje disciplin: po- zavna, tuba in evfonij. Izvedba tekmovanja na naši šoli ima velik po- men za naše učence in učitelje predvsem iz stro- kovnega vidika in je lahko odlična promocija za naš kraj. Še posebej me veseli, ker bo v popla- vi glasbe, ki smo ji lahko priča vsak dan, tok- rat moč na enem mestu slišati vrhunske mla- de glasbenike, ki svoj prosti čas namenijo stro- go usmerjenemu cilju. Namenjajo ga glasbi, ne- nehno dvigujejo raven svojega glasbenega izra- žanja in neposredno bogatijo naš vsakdan. Glasbena šola Nazarje bo na letošnjem 20. regijskem tekmovanju sodelovala s tremi pred- stavniki, od tega bo ena od naših udeleženk tek- movanja imela priložnost tekmovati na doma- čem odru. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 4. februarja. Urnik bo na voljo tudi na naši spletni strani, vsi ljubitelji vrhunske klasične glasbe pa ste vljudno vabljeni k poslušanju. - Spomladi vas čaka še en večji projekt, saj se simfonični in pihalni orkester Glasbene šole Nazarje odpravljata na kongres Združenja glas- benih šol Nemčije v Stuttgart. Posebna prilož- nost in doživetje, hkrati pa velik organizacijski in finančni zalogaj. 19. maja se odpravljamo na gostovanje v Stuttgart, kamor smo povabljeni na kongres Združenja glasbenih šol Nemčije. Kongres se odvija vsaki dve leti v drugem kraju. Gre za res veliko glasbeno združenje, ki vključuje sko- raj 950 glasbenih šol, 38.000 učiteljev in več kot 1,4 milijona učencev. Na kongresu se bo predstavilo približno 1.500 učencev v različnih orkestrskih, ansambelskih in komornih zased- bah, potekali bodo številni mojstrski tečaji, de- lavnice in predavanja. Za Glasbeno šolo Nazarje gostovanje vseka- kor predstavlja veliko obvezo in odgovornost, hkrati pa smo veseli in počaščeni, da bomo lah- ko del te zgodbe. Priprave so se pričele že v za- četku letošnjega šolskega leta, sedaj pa smo v sklepni fazi. Verjamem, da bodo naši odlični učenci s podporo staršev ter kolektiva izjemnih učiteljev zmogli to veliko obvezo in v Stuttgart ponesli dobro ime Glasbene šole Nazarje, kot ga poznamo v naši dolini in širom Slovenije. V soboto, 20. maja, se bosta v poznem po- poldanskem času na odprtem odru atrija Mer- cedesovega muzeja s samostojnim koncertom predstavila pihalni in simfonični orkester naše šole s 65 nastopajočimi. Skupaj s spremljeval- ci se bo kongresa udeležilo okrog 80 oseb, kar predstavlja velik projekt tako po organizacijski kot tudi finančni plati. Naše gostovanje bo traja- lo tri dni in verjamem, da bodo pridobljene izku- šnje in doživetja ostali še dolgo z nami. - Do konca šolskega leta boste priredili še druge, prav tako pomembne glasbene dogod- ke. Vrstili se bodo interni nastopi in gostova- nja učencev po naši dolini in širše, gostili boste različne uveljavljene glasbenike ter, kot običaj- no, za zaključek šolskega leta pripravili baletno predstavo in zaključni koncert. V letošnjem šolskem letu smo pričeli z izda- jo napovednika, kjer so zajeti vsi dogodki, ki jih prirejamo na naši glasbeni šoli ali v sodelova- nji z drugimi inštitucijami. Razpošiljamo ga po vseh gospodinjstvih naše doline in smo tik pred izidom napovednika za obdobje februar – junij 2017, s katerim želimo povabiti vse naše simpa- tizerje in ljubitelje glasbe, da se nam pridružijo. Za drugo polovico šolskega leta naj izposta- vim še naslednje glasbene dogodke: v okviru ci- kla Mladi glasbeniki Glasbene mladine Slovenije k nam prihajata dve izjemni mladi umetnici Jani- na Lorenci – saksofon in Lola Mlačnik – tolkala, ki trenutno zaključujeta dodiplomsko izobraževa- nje na Konservatoriju za glasbo v Amsterdamu. V maju se nam bo predstavila mlada violinistka Ka- ja Sešek, ki smo ji kot častni žiranti mednarodne- ga tekmovanja Svirel ponudili izvedbo samostoj- nega recitala. Kaja je večkratna prvonagrajenka državnih in mednarodnih tekmovanj in izhaja iz povsem glasbene družine, saj so oče, brat in se- stra violinisti, mama pa pianistka. Sledil bo še koncert ob materinskem dne- vu v sodelovanju s Kulturnim društvom Bočna, predstavitveni koncert za vrtce, v maju baletna pravljica Mala morska deklica in koncert orgel- skega oddelka z inštrumentalno mašo v cerkvi sv. Mihaela v Šoštanju … Šolsko leto bomo tra- dicionalno zaključili s koncertom in podelitvijo spričeval v Domu kulture Nazarje. - Mojstrski tečaji so postali v zadnjih letih stalnica in pomembna pridobitev v glasbenem dogajanju šole. Letos boste organizirali še moj- strski tečaj za kitaro. V zadnjih treh letih pripravimo praviloma dva mojstrska tečaja letno. Poleg mojstrskega teča- ja za flavto, ki je že za nami in ga je vodil prizna- Ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek V Glasbeni šoli Nazarje si iz leta v leto prizade- vamo že ob sestavljanju letnega delovnega na- črta, da učencem, staršem in krajanom Zgornje Savinjske doline ponudimo čim več novosti in dobrih projektov. Po nekaj letnih dogovarjanj ter usklajevanj smo letos prvič v zgodovini naše šole dobili pri- ložnost, da izpeljemo regijsko tekmovanje mla- dih glasbenikov Celjsko-koroške regije. Prepoz- nani so nas po dobri in raznoliki organizaciji pro- jektov ter nam kot soorganizatorjem tekmova- nja dali nagrado in hkrati veliko obvezo. Sloven- sko glasbeno tekmovanje Temsig je zasnovano tako, da se discipline menjajo vsaka tri leta, kar pomeni, da ima učenec le dvakrat v celotnem nižjem glasbenem izobraževanju možnost, da tekmuje. To je zelo malo v primerjavi z ostalimi dejavnostmi, kjer se lahko učenec dokaže vsako leto ali celo večkrat v enem letu. Letos so na vrsti naslednje discipline: trobenta, rog, pozavna, ev- fonij, tuba, tolkala, harmonika, tamburica, kitar- ski duo, klavirski duo, komorne skupine z godali Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 9 Intervju, Organizacije ni flavtist Alberto Almarza iz ZDA, bomo v aprilu izvedli še mojstrski tečaj za kitaro. Tečaj bo vo- dil prof. Alen Gargić, ki je že drugo leto učitelj na naši šoli. Alen je izvrsten kitarist svetovnega for- mata, kritiki pa ga opredeljujejo »kot umetnika in odličnega izvajalca, ki počne s kitaro to, kar počne pianist s klavirjem«. Je dobitnik številnih prvih nagrad na največjih tekmovanjih po svetu ter solist kitarist največjih koncertnih odrov. Moj- strski tečaj bo odprtega tipa za učence, dijake in študente. Še posebej veseli smo, ker bo Alen na- stopil tudi s samostojnim recitalom ter predava- njem Tehnike doseganja čustvene svobode. - Od kar ste prevzeli mesto ravnatelja Glasbe- ne šole Nazarje, ste uvedli nekaj novosti, za ka- tere lahko rečemo, da so se »dobro prijele«. V šolskem letu 2012/13 se je bilo moč prvič vpi- sati v program ples/balet. Danes plesni odde- lek šteje kar 51 učenk v plesnih pripravnicah in 5. razredih baleta. V šolskem letu 201 1/12 ste pričeli s poučevanjem harfe in do danes nani- zali že precej odmevnih rezultatov. Vse to in še več je bilo med drugim zapisano v mojem programu dela v prvem mandatu rav- natelja Glasbene šole Nazarje. Kljub nekaterim dvomom, da sta za to okolje programa balet in harfa primerna, se nisem dal prepričati. Morda celo malce trmasto sem vztrajal pri ideji in oči- tno se je obrestovalo. Oddelek baleta je v prvem letu delovanja pri- čel z manj kot tridesetimi učenci. V šolskem le- tu 2016/17 smo jih vpisali že 51. Oddelek smo ustanovili z namenom, da šola dopolni program in omogoči otrokom razvijanje plesne kulture in sposobnost vrednotenja baleta. Balet omogoča otroku celovit razvoj, telesni in duševni ter spod- buja socialni razvoj, saj poteka v skupini, kjer se večja pozornost posveča posameznikovi oseb- nosti. Veseli me, da je za to zvrst umetnosti v na- ši dolini dovolj zanimanja. Podobno je s harfo. Imamo oddelek, ki ga poz- najo praktično povsod po Sloveniji. Za prepoznav- nost so dekleta poskrbela kar sama, saj so na tekmovanjih med najboljšimi. V teh šestih letih so zbrale številne prve nagrade na državnih in med- narodnih tekmovanjih, so dobitnice posebnih na- grad in ne nazadnje imamo tudi na oddelku har - fe učenko, ki je za svoje igranje prejela 100 točk. Učenke harfe se redno udeležujejo različnih seminarjev in simpozijev, aktivne so na mojstr- skih tečajih, poletnih šolah in revijah ter izjemno veliko nastopajo po dolini in drugje. Vse seveda ob podpori staršev in mentorjev. Trudimo se, da so pogoji za delo vedno bolj- ši, kar je seveda ključ do uspeha. Dovolite mi, da se na tem mestu še enkrat zahvalim predvsem občinam Zgornje Savinjske doline, ki so nas le- ta 2015 finančno podprle pri nakupu koncertne harfe, ki je do takrat nismo imeli. Še enkrat iskre- na hvala vsem županom in svetnikom. - Za vami je prvi mandat na mestu ravnatelja Glasbene šole Nazarje, sedaj se počasi pribli- žujete drugi polovici drugega mandata. Kako bi ocenili prehojeno pot? Glasbena šola je pomembna vzgojno-izo- braževalna institucija, ki z izvajanjem vizije, pos- lanstva, nalog in ciljev prispeva pomemben delež k oblikovanju pozitivnih vrednot, samopodobe in zavesti posameznika in skupnosti. Dobra organi- ziranost, sistematičnost in strokovnost pa so os- nova za kakovostno izveden pedagoški proces. Po 19 letih dela v pedagoškem poklicu in po skoraj sedmih letih vodenja Glasbene šole Na- zarje sem vse bolj prepričan, da je to področje, v katerem s svojimi danostmi lahko storim največ in ki me najbolj zadovoljuje. Svoj prvi mandat sem nastopil ravno v času gospodarske krize, kar vsekakor ni bilo spod- budno. Potrebna je bila precejšnja mera pogu- ma, marsikaj pa se je bilo potrebno tudi nauči- ti. Bila so odprta vprašanja, na drugi strani pri- čakovanja in ravno zato se še toliko raje ozrem na vse, kar smo zmogli narediti novega, drugač- nega in boljšega. Uvedli smo nove programe, čeprav je ministr- stvo od nas vsa zadnja leta zahtevalo enoodsto- tno zmanjšanje zaposlenih in ni dalo soglasij k širitvi dejavnosti. Kadrovske težave smo reševa- li na način, da to v učnem procesu in številu od- delkov ter posledično sprejemanju novih učen- cev ni bilo opazno. Še več, uspeli smo poveča- ti število učencev na šoli. Veliko smo v zadnjem času storili na strokov- ni ravni, naši učenci so izjemni mladi glasbeni- ki, pevci in plesalci, ki nas vedno znova razvese- ljujejo z vrhunskimi rezultati. Število nastopov in koncertov smo podvojili, razširili smo koncertno dejavnost in odprli vrata mnogim tujim umetni- kom. Sedaj že tri leta prirejamo mojstrske teča- je, ki jih vodijo uveljavljeni slovenski in tuji glas- beniki. Šola se v zadnjem času vse bolj povezuje z zunanjim okoljem in med drugim s tem name- nom pripravlja nove projekte. Kolikor smo fi- nančno zmogli, smo investirali v inštrumente in s tem omogočili boljše pogoje za delo. Aktivni smo bili pri iskanju sponzorskih in donatorskih sredstev, za kar iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali. Sledili smo toku časa in v šolskem letu 2014/15 uvedli elektronski informacijski sis- tem e-glasbena šola. V letu 2013 smo v počas- titev 20-letnice samostojnega delovanja pripra- vili glasbene dogodke skozi vse leto. Leto 2012 so zaznamovale aktivnostmi povezane s spre- membo odloka o ustanovitvi glasbene šole, kar bi prineslo boljše pogoje. Verjamem, da ga bodo občine v letošnjem letu tudi sprejele. Mislim, da prav nič ne pretiravam, če rečem, da Glasbeno šolo Nazarje živim. Sam sem mne- nja, da takšne ustanove ne moreš voditi, če »ho- diš zgolj v službo«. Potrebno jo je živeti, potreb- no je spodbujati otroke, učitelje in samega se- be. Verjeti moraš, da zmoreš, da zmoremo in da sem sposoben, da smo sposobni. Menim, da smo v zadnjih letih v kolektivu na- redili ogromen korak naprej v medsebojnih od- nosih, povezovanju, spoštovanju in posluša- nju drug drugega, kar je rezultat povezovalne- ga timskega vodenja in izredno ustvarjalnega, strokovnega in homogenega kolektiva. Uspeš- ni vodje niso tisti, ki vlivajo ljudem moč in zau- panje, ampak predvsem tisti, ki omogočajo tu- di drugim sodelovati pri pripravi spodbudnega okolja, v katerem se počutijo motivirani in tako prispevajo svoj delež k skupnim prizadevanjem in uspehom. Na podoben način želim nadaljevati svojo pot ravnatelja. Še naprej bom spodbujal k ustvarjal- nemu timskemu delu, pri katerem bo imel vsak posameznik možnost s svojimi predlogi soobli- kovati življenje naše glasbene šole, in s pozitiv- nim pristopom še naprej poskušal delovati kot povezovalni element med učitelji, učenci, starši, organi upravljanja in lokalno skupnostjo. Barbara Rozoničnik HOTEL BENDA MOZIRJE Dobrodelni dogodek združen z zanimivim predavanjem Društvo veganov celjsko-savinjske regije v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Po- murje organizira dobrodelni dogodek za Niki- cino čredo. Ta bo potekal to soboto, 28. janu- arja, od 18. ure dalje v hotelu Benda v Lokah pri Mozirju. Dogajanje je združeno s predava- njem Ivana Sočeta, publicista, avtorja knjig Hipokrat je bil kuhar – poti iz medicinskih in prehranskih zablod ter Boj za resnico o krav - jem mleku. Predavanje nosi naslov Kdor ni je- zen, gotof je. Organizatorji so zapisali: »Pravica in potreba je biti jezen zaradi manipulacij, krivic, izkorišča- nja ljudi in živali, ropanja in opustošenja nara- ve, ponižanja in razčlovečenja vseh vrst … Jeza nas spravi v akcijo, jeza spremeni žalost v srečo, obup v ustvarjalnost, nemoč v moč. Ni napredka brez jeze. Kapital ima strahovito moč, a nič se ne more meriti z močjo jeze množice ljudi. Predava- nje, da se bomo skupaj ustvarjalno jezili na vse, ki ustvarjajo nepregledne medicinske, prehran- ske in druge zablode ter iskali poti, kako ustvar- jati boljši svet.« Vstopnino, v katero bo všteta pokušina ve- ganskih jedi, bo organizator namenil vzdrževa- nju zanemarjene in iz krutih razmer rešene krav- je črede v Prekmurju. Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 10 Organizacije CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Organizirajo tečaj za osnovno spoznavanje z računalnikom Ljudska univerza Velenje v Na- zarjah organizira osnovni 30-urni tečaj računalništva, izobraževanje bo potekalo v Centru za samostoj- no učenje Nazarje. Cena tečaja je zelo ugodna, zato je to res dobra priložnost za vse iskalce zaposli- tve, ki želijo osvojiti osnovno delo z računalnikom, kot tudi za vse osta- le, ki jim je moderna informacijska tehnologija neznanka, pa bi radi to spremenili. V nazarskem centru učenja in na njihovem elektronskem naslovu csunazarje@lu-velenje.si prijave zbirajo vse do 30. januarja, število mest na tečaju je omejeno. V 30-ih urah bodo tečajniki spoznali osno- ve računalnika in njegove kompo- nente, naučili se bodo urejati be- sedila, ustvarjati mape, uporablja- ti raziskovalca, iskati informacije po svetovnem spletu, uredili si bo- do lahko elektronsko pošto ter se jo naučili uporabljati. Tatiana Golob PLANINSKI VEČER V DRUŽBI DR. DRAGA KLADNIKA Po gorah in prostranih planotah Kirgizistana Dr. Drago Kladnik o deželah pripoveduje doživeto, humorno in hkrati poučno. (Foto: Tatiana Golob) Tudi v enajsti sezoni zimskih planinskih večerov nazarsko pla- ninsko društvo ljubiteljem narave, gora in pustolovščin pripravlja za- nimiva predavanja izkušenih po- potnikov. Na drugem srečanju so zbrani prisluhnili dr. Dragu Kladni- ku, uglednemu slovenskemu ge- ografu in vedoželjnemu popotni- ku, ki je predstavil svoje popoto- vanje po Kirgizistanu, lepi deželi v osrednji Aziji, ki v zadnjih letih po- staja priljubljena destinacija slo- venskih popotnikov. DOŽIVETO IN POUČNO PREDAVANJE Kladnik je zaposlen na Geograf- skem inštitutu Antona Melika in že njegova profesija daje vedeti, da ga zanimajo različna geografska območja po svetu. V Nazarjah ni prvič predaval, občinstvo pa ga pozna kot hudomušnega pripove- dovalca, ki o deželah pripoveduje doživeto in hkrati poučno. SVOJE IZKUŠNJE PODAL NA HUDOMUŠEN NAČIN Tudi Kirgizistan, ki leži v gorah v osrčju Azije, je prikazal privlač- no tako za ušesa kot za oči. S po- močjo pestrega izbora fotogra- fij je predstavil geografske značil- nosti dežele, spregovoril je o lju- deh in njihovih običajih, svojo izku- šnjo spoznavanja s slikovitimi go- rami in s potovanja je podal na nje- mu lasten hudomušen način. Zbra- ne je med drugim nasmejal s pri- povedovanjem o tem, kako je nji- hova skupina del poti prepotovala na konjih ter kako so preživeli dan z nomadskimi pastirji in prespali v jurtah, okroglih šotorih značilnih za to deželo. Skozi slikovite fotografije in doži- veto pripovedovanje so poslušalci delno spoznali privlačnost prostra- nih travnih planot in številnih gor- skih vrhov, saj skoraj polovica dr- žave leži nad 3.000 metri nadmor- ske višine. Tatiana Golob OBČINA NAZARJE Urejena finančna razmerja med gasilci in občino Kot prvi v letošnjem letu v dolini so v nazarski občini podpisali aneks k pogodbi o financiranju javne gasilske službe. (Foto: Benjamin Kanjir) V sejni sobi nazarske občine so se ob županu Mateju Pečovniku zbrali predstavniki občinskih ga- silskih društev in zgornjesavinjske gasilske zveze. Kot prvi v letošnjem letu v dolini so podpisali aneks k pogodbi o financiranju javne gasil- ske službe. Gasilce je uvodoma nagovoril župan in se jim zahvalil za delo, ki so ga nesebično skozi vso pretek- lo leto opravljali za občane. Nek- daj so bili gasilci klicani le ob po- žarih, danes pa temu nikakor ni več tako. Se je pa v lanskem letu na območju nazarske občine zgo- dilo več velikih požarov. Ob tem so se vsi skupaj veliko naučili, pred- vsem to, kako usklajeno delovati pri sanacijah nesreč. Pri slednjih veliko vlogo odigrajo tudi sosedje z nesebično pomočjo, za pomoč dejal, da bi želel, da ima nazarsko občinsko poveljstvo izdelan večlet- ni načrt potrebnega opremljanja po društvih, da bo lahko izdatke občinskega proračuna vnaprej na- črtovala tudi občinska uprava. Dobro sodelovanje med obči- no in društvi so nato pohvalili tudi predsednika PGD Šmartno ob Dre- ti in Gorica ob Dreti, Bojan Štrukelj in Jernej Riga, ter podpredsednik PGD Nazarje Ivan Krefl. Imenovani so nato podpisali aneks, po kate- rem bo občina med društva za nji- hovo delovanje razdelila dobrih 19 tisočakov, z naslova požarne ta- kse pet in za nakup opreme še do- datnih osem evrskih tisočakov. Ob tem bo iz občinske blagajne po če- trtletjih nakazanih še dobrih 3.000 evrov za delovanje zveze. Benjamin Kanjir pa so zaprosili tudi nekatere go- spodarske subjekte. Pečovnik je dejal, da bodo po sistemu, ki so ga sedaj dodobra preizkusili, de- lovali tudi v prihodnje. Janko Žuntar, predsednik Ga- silske zveze Zgornje Savinjske do- line, je pohvalil delovanje nazar- skih društev in dodal, da so na ob- močju, ki mu predseduje, dobro in usklajeno opremljena. Gotovo je še veliko prostora za izboljšave, za- to so po vsaki intervenciji potreb- ne analize, na katerih se ugotovijo morebitne napake in pomanjkljivo- sti pri opremi. Pečovnik je ob tem Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 Kultura, Čestitke, Oglasi 11 GODBENIKI ODIGRALI ŠE EN TRADICIONALEN LETNI KONCERT Viže v znamenju popa in rocka Ob koncu koncerta so skupaj zapeli Laura Presečnik, Franci Podbrežnik in Sara Lamprečnik. (Foto: Benjamin Kanjir) Skoraj sedemdesetčlanski ansambel Godbe Zgornje Savinjske doline pod taktirko prof. To- maža Podlesnika je to soboto znova napolnil mozirsko športno dvorano. Tradicionalni letni koncert je bil v znamenju skladb znanih pop in rock skupin, tako domačih kot tujih. OBISKOVALCI POTRDILI USPEH VLOŽENEGA TRUDA Vse bolj mladi godbeni sestav, z dodatkom parih modrih ali morda sivih in izkušenih glav, je pripravi koncerta namenil skoraj pol leta trde- ga dela. Marsikdo niti ne razume, koliko truda je tako vloženega v takšen projekt, kot je samos- tojni koncert. Koliko vaj se skriva za seznamom skladb, koliko preigravanja na instrumente, koli- ko ur in prevoženih kilometrov, koliko dobre vo- lje in odrekanj. Vložek finančno domala ni mo- goče poplačati, saj je potrebno zaslužene evre in sredstva sponzorjev vlagati v nabavo novih instrumentov in raznih pripomočkov. Potrditev vloženega truda so tako bolj ali manj le aplavzi poslušalcev oziroma obiskovalcev. In teh na ta sobotni večer res ni manjkalo. Morda niti ne bi bilo pretirano govoriti o rekordnem številu doslej. URADNO SPREJELI ŠEST NOVIH ČLANOV Program koncerta je povezoval Franci Podbre- žnik. Besede so mu spretno tekle in vijugale med vrstami godbenikov, zabavale občinstvo in raz- bijale morebitno tremo. Predvsem med tistimi člani godbe, ki so tokrat krstno sodelovali in bi- li s strani predsednice Fanike Strašek in dirigen- ta Tomaža Podlesnika uradno sprejeti v ansam- bel. Kar šestim je pripadla ta čast, večinoma še osnovnošolcem, a po drugi strani dodobra pre- izkušenim mladim glasbenikom, ki svoje znanje pridno nabirajo v Glasbeni šoli Nazarje. Podbrežnik je prireditev vodil skozi različna časovna obdobja. V vsakem so izstopali dolo- čeni bandi, ki so povzročali histerijo in dokazo- vali moč glasbe. NOV PODPORNIK GODBE Zbrane je pozdravil mag. Marko Štrigl, name- stnik direktorja podjetja ECE, ki se je letos prid- ružilo podpornikom godbe. Velika večina Zgor- njesavinjčanov so njihove stranke, zato odloči- tev, da podprejo delovanje godbe, ni bila težka. Posebna gosta letošnjega koncerta sta bila Erik z vokalom in brat David Zavolovšek na so- lo kitari. Kot člana zasedbe Up n' downs sta od- lično dopolnila godbeni ansambel s svojim iz- vajanjem in poskrbela za bučne aplavze. Prav tako kot solisti iz same godbe. Kar nekaj jih je bilo: Miklavž Pintar, Bojan Zeme, Laura Preseč- nik in Sara Lamprečnik, zapel pa je tudi Franci Podbrežnik. Benjamin Kanjir Erik Zavolovšek je pokazal, da njegov glas odlično zveni tudi ob spremljavi godbe. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 12 Oglasi Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Rože in čarovnije (14) Še o zagovarjanju Bolezen oči so zagovarjali: »Jest te zagovo- rim in zarotim, bolezen teh oči, skoz trpljenje sv. Lucije, kateri so bile svete oči iz te svete glave ži- ve izkopane in izdrte, jaz te zarotim skozi Devico Marijo, nje čisto spočetje, skoz njeno veliko čast in čistost. S teboj prosim, o Mati Božja in sv. Lu- cijo pridita meni na pomoč in temu (ime), da ta bolezen teh oči proč pride, v imenu Očeta in Si- na in sv. Duha. Amen.« Jožefa Rak – Drofenikova z Brezij je imela hranjene zapise zagovorov, vendar ni vedela, od kod izvirajo. Ob koncu zapisa je podpis Marija Keber, kar bi lahko smatrali kot osebo, ki je za- govore zapisala. Kebri so bili kmetje (po doma- če) v Radegundi nad Mozirjem. Živinski mramor so zagovarjali: Gospodar mora zmoliti devet očenašev in češčenih Marij, nato sledi zagovor: »Jaz ti zapovem, ti divja kost, da se moraš posušiti.« Nato mora zagovarjalec narediti devet križev čez mesto bolezni, gospo- dar pa mora reči: »Jaz verujem in verjamem, da bo zagotovo pomagalo.« Zagovarjalec sprego- vori: »V imenu sv. Antona jaz to kost zagovorim, da se mora zagotovo posušiti.« Ob tem kadi s tremi konci ugašene sveče. Kot drug način zagovora navaja pisec zapisa še tegale: Ob starem mesecu mora kaditi s sve- čo belo-rdeče-zelene barve in govoriti: »Jaz te zagovorim mramor, da zdaj ko mesec dol gre, naj tudi kost dol in se mora posušiti.« Mramor na ljudeh. Bolnik moli skupaj z za- govarjalcem vero in enajst očenašev ter češče- nih Marij. Sledi zagovor: »Jaz zapovem v imenu Očeta, Sina in sv. Duha, da se morate »škrofel- ni« (izrastki) posušiti. V imenu svetega Antona, v imenu sv. Veronike, jaz vam zapovem škrofelni, da se boste ravno tako posušili, kakor se je Kris- tusov obraz, ko mu je sveta Veronika prt podala, da bo mesto ravno tako čisto, kot je bilo tedaj, ko so te prinesli od svetega krsta.« Nato namoči za- govarjalec prste v toplo vodo do višine prstov. To vodo je treba zliti po tleh in to trikrat ponoviti, po- tem pa trikrat okoli bolnega mesta krožiti. Sledi kajenje s svečo. Za strup. »Jaz ti zapovem v imenu svete Mari- je, v imenu svetega Urha in v imenu svetega Pa- vla, jaz ti ukazujem vsa strupena žvad. V imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha, v imenu svete Ma- rije, svetega Urha in svetega Pavla.« Nato mo- ra zagovarjalec košček kruha odrezati, na nje- govi spodnji strani na dveh mestih prerezati in nož narobe obrniti in s takim trikrat pikniti v kruh. Nato nadaljuje zagovor. »Jaz ravno tako pi- knem ta kruh, kakor si ti strup piknil nedolžno ži- val (ali človeka).« Sledi zagovor živali, ki je bila zastrupljena: »V imenu Boga Očeta, Sina in sve- tega Duha, v imenu svete Marjete, svetega Ur- ha in svetega Pavla ti zapovem, da moraš vze- ti svoj strup nazaj za 190 let.« Za tem je treba nož za nogami živali v zemljo vsaditi in spet mo- liti dva očenaša, dve češčeni Mariji in vero, med tem držati kruha v roki v čast svete Marjete in svetemu Pavlu. Ogenj ven vzeti. »V imenu svetega Joba bo- di prisad zagovorjen, tudi v imenu svetega Ja- neza, jaz te ogenj pogasim, prav tako kakor je sveti Janez Kristusa krstil.« Nato je treba prste v mrzlo vodo namočiti ter po bolečem mestu ma- zati (drgniti), med tem moliti vero, očenaš in če- ščeno Marijo, v čast svetega Janeza in svetega Florjana. Za črve. Najprej je treba bolni prst prijeti, in to s tremi prsti ter pričeti z zagovorom: »Jaz ti zapo- vem v imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha, v imenu svetega Pavla, da moraš v tej kosti pogi- niti, da bo prst tako zdrav, kot je bil poprej.« Hkra- ti z zagovorom zmolijo vero in po tri očenaše in češčene Marije. Za zvine pri živini. Zmoliti je treba v čast svete- mu Martinu in svetemu Lenartu vero in po tri oče- naše in češčene Marije. Ob koncu zagovora je tre- ba reči: »Verjem in verjamem v imenu križanega Jezusa, da bo zagotovo pomagalo.« In končno je treba narediti še tri križe (prekrižati se). Za zvine pri ljudeh. Najprej je treba zmoliti na čast svetemu Roku en očenaš in eno češčeno Marijo, dalje na čast Kristusovo pa še po tri oče- naše in češčene Marije na čast žalostne Matere Božje, en očenaš in eno češčeno Marijo. Zmoli- ti je treba tudi vsem svetnikom in svetnicam po eno apostolsko vero. Ob tem se delajo križi na zvinjenem mestu. Pripomniti velja, da je v zapisu navedena letnica 1889, kar bi lahko pomenilo, da je te- daj nastal. Podpisan je tudi Anton Kortnik, ki je verjetno zagovore povedal. Pripomba o Klemenškovih iz Solčave Znana družina Klemen- škovih je gospodarila na velikem posestvu in gojila pasemske ovce. Predvsem Rok Klemenšek je imel zas- luge, da je solčavska ovca zaslovela preko meja. Dru- žina je imela svojo kroniko in iz nje je Valent Vider pov- zel nekaj zanimivosti. Kro- nika se je začela z beseda- mi V imenu božjem – 1882 do 1899 – Knjiga življenja. Najbolj zanimivo je poglav- je zagovorov izpod peresa Roka Klemenška. Da krava ne žaluje za te- letom, se vzame s ta leve zadnje noge nekaj blata in dlake. To na kruhu »noter- dati« kravi. Ne bo treba pos- lušati dretje krave brez ne- hanja. Še zanimivost! Da teleta lesa in zida ne jedo, se vza- me ena cunja in namoči z brinjevim ali črnim oljem in z njo namaže maulne in še les ali zid naribati koder trgajo, ker jim to zelo smrdi. Mimo- grede naj povemo, da je bil zelo znan kmet Pe- čovnik v Robanovem kotu, ki je kuhal črno olje. To so tudi uporabljali proti muham in živali z čr- nim oljem namazali. Nadaljevanje prihodnjič. Naprava, v kateri pripravljajo črno olje ali smolenak. Fotografija je bila posneta pri Pečovniku v Robanovem Kotu. Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 14 Nasveti, Organizacije DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Sobne rastline v zimskem času Sobne rastline so vse leto popestritev naših stanovanj, v zimskem času pa so na veliki preiz- kušnji. Skrb zanje je v tem obdobju nekoliko dru- gačna. TEMPERATURA Za njihovo dobro počutje je potreben primer- no ogrevan prostor, ki, če ne gre za tropske ra- stline, ne sme biti pretopel. Lončnice se najbolje počutijo v prostoru od 20 do 22 °C. Za ljudi velja, da naj bi bila nočna temperatura nekoliko nižja, isto velja tudi za rastline (15 do 18 °C). ZRAK V zimskem času so temperaturne razli- ke med zrakom zunaj in v prostoru velike, za- to moramo biti pazljivi, da rastlin ne »prehladi- mo«. Ko prostore zračimo, jih umaknemo s pre- piha. Zanje tudi ni dobro, da so postavljene v bli- žini vhodnih vrat. Mrzel zrak ob oknih je nevaren za njihove liste, zato jih postavimo vsaj 15 cm stran. Na mraz so izredno občutljive predvsem božične zvezde in orhideje. ZALIVANJE Pozimi načeloma (odvisno od vrste) potrebu- jejo manj zalivanja kot v toplejših obdobjih. Če vas je strah, da bi rastline preveč zalivali, jih lah- ko zalijete s pripravkom za preprečevanje kore- ninske gnilobe. VLAŽNOST Najbolj primerna vlažnost je med 40 in 50 odstotki. Ker se zaradi centralnega ogrevanje pogosto spusti pod priporočljivo raven, mora- mo rastlinam to vlažnost zagotoviti umetno. To lahko dosežemo z vlažilci zraka ali jih pos- tavimo na z vodo napolnjene plitke pladnje. Zelo pomembno je, da jih odmaknemo od to- plotnih virov, saj jih dodatno izsušujejo. Pri lončnicah, ki so na okenski polici nad radia- torji, postavite na radiatorje posodice z vodo ali vlažne brisače. Velikokrat mislimo, da pr - šenje listov rastlino preskrbi z vlažnostjo, a ni tako. Rastlina mora vlažnost ohranjati skozi celotno obdobje rasti in ne le dvakrat meseč- no. Glivične okužbe povzroči pretirano prše- nje rastlin. GNOJENJE Rastline, ki so v obdobju mirovanja, ni potreb- no gnojiti, tiste v fazi cvetenja oziroma v fazi ras- ti pa gnojimo tudi v zimskem času. Ker je rast v zimskem času zaradi krajšega dne nekoliko šib- kejša, je dovolj dognojevanje enkrat na dva me- seca. Na rastlinah je prah izredno neprivlačen in škodljiv, saj preprečuje normalno rast. Zato jim vsake toliko časa privoščite osvežilno prho. Pa- zite, da voda ne bo pretopla ali premrzla. Rastli- ne bodo drugače zadovoljne že, če jim z vlažno krpo obrišete liste. SVETLOBA Rastline v zimskem času potrebujejo več svetlobe, saj jim moč v primerjavi s poletnim ča- som pade za polovico. Svetloba omogoča proi- zvajanje snovi, ki so nujne za njihovo rast. Če jim jo primanjkuje, lahko pride do rumenenja listov. Za dodatno osvetlitev so najprimernejše žarnice z rdečim in modrim spektrom. Pri tem naj rastli- ne ne bodo preblizu žarnic. MOZIRSKE VRTNICE Skupaj šivajo in ustvarjajo čudovite rešiljeje V sekciji Vrtnice Društva upokojencev Mozirje se združuje okoli dvajset članic. Pod okriljem Društva upokojencev Mozirje že slabih deset let deluje sekcija Vrtnice, v kateri se pod vodenjem Ančke Rebič združuje okoli dvaj- set članic. Dobivajo se vsak teden, da skupaj ši- vajo in ustvarjajo čudovite rešiljeje. Tisti dve uri tedensko sta daleč od tega, da bi izgledali kot delo. Večji pomen dajejo dru- ženju, pogovorom in skupni zabavi. V tem ča- su pozabijo na skrbi in vsakodnevne proble- me. Ob tem, da se imajo lepo, seveda ustvar - jajo in se učijo. Kar nastane izpod njihovih rok, je umetelno in čudovito na pogled, saj je v delo vloženega ogromno časa in truda. Pr - tički, zavese in podobno potem krasijo mnoge domove, ne le njihove. Izdelke so v preteklem mesecu razstavile v mozirski galeriji, kjer so bili deležni občudovanja in pohval. Na pono- voletnem druženju pa so naredile veliko načr - tov za letošnje leto. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 15 Ljudje in dogodki TONE TRATNIK O SODELOVANJU V III. BRIGADI VDV LETA 1945 »V čast mi je, da sem bil eden od njih« Tone Tratnik 25. avgusta 1944, torej v času, ko je bila med drugo svetovno voj- no Zgornja Savinjska dolina osvo- bojeno ozemlje, je bila v Radmir- ju ustanovljena III. brigada Vojske državne varnosti (VDV). V začet- ku decembra se je začela nem- ška ofenziva proti osvobojenemu ozemlju, Tone Tratnik pa obuja spo- mine, kako je kot borec 1. bataljona III. brigade VDV sodeloval v takra- tnih vojaških operacijah. »Po uspešnih akcijah v Revirjih, januarja 1945, je I. bataljon III. bri- gade VDV v začetku februarja od- šel preko Savinje čez Mozirsko pla- nino proti Graški gori. Štab III. VDV brigade je ocenil, da je napočil čas za strukturne in kadrovske spre- membe, kot je načrtoval štab divi- zije. Predvideno je bilo, da bi se to zgodilo na Graški gori. KAKO SEM DOŽIVEL GRAŠKO GORO 6. februarja smo se tam zbrali I., III. in IV. bataljon, II. ni uspelo pri- ti. S strukturnimi spremembami ni bilo nič, tudi zato ne, ker je že dan prej sovražnik sprožil močno ofen- zivo. Nemci so se odločili za ne- prekinjeno ofenzivo proti enotam NOV na Štajerskem, da bi na ob- močju predvidene predalpske fron- te izvedli totalno čiščenje in uniče- nje partizanskih enot. V tej ofenzivi je sodeloval, poleg policijskih enot, tudi okrepljeni polk Trenck. Na tem območju sta bili tudi Tomšičeva in Bračičeva brigada. Ko smo prišli na Graško goro, smo morali zaradi začetka ofenzi- ve takoj na položaje, čeprav skoraj popolnoma izčrpani. Že med de- cembrsko ofenzivo na osvobojeno ozemlje je bil namreč prav I. bata- ljon najbolj izpostavljen. Bilo je izje- mno mrzlo, gazili smo po visokem snegu. Vse tri dni sem bil na po- ložaju. Kot kurir v štabu bataljona sem moral pogosto do komandir- jev čet na položajih. Zelo me je bi- lo strah sovražnikovih krogel. Bor- ci so bili v svojih zaklonih, jaz pa sem bil izpostavljen, vendar sem imel srečo. NEMCEM NI USPELO Sovražnik je na vsak način ho- tel zavzeti naše položaje, a mu ni uspelo. Da Nemcem na Graški go- ri ni uspelo, je zasluga omenjenih treh bataljonov III. brigade VDV. Po tridnevnih bojih s številčno močnej- šim sovražnikom je brigada brez večjih izgub, vendar premraženih in lačnih borcev, krenila v tri smeri: III. bataljon proti Paškemu Kozjaku, IV. bataljon preko Menine v Revirje, mi, I. bataljon, pa preko zahodnih predelov Mozirske planine proti Zgornji Savinjski dolini. Tu smo se delno oskrbeli s hrano in strelivom, potem pa se odpravili nazaj proti Graški gori in Plešivcu. ŠE MOČNEJŠA OFENZIVA Tokrat smo padli v še močnejšo ofenzivo. Na to območje je namreč prišla še 14. divizija Galicien, tako je v ofenzivi sodelovalo preko 20 ti- soč sovražnikovih vojakov. 1 1. marca je bataljon zavzel po- ložaje vzhodno od Medvedjaka proti Mozirski koči. Dva dni sicer nismo bili v direktnem stiku s sov- ražnikom, vendar pod udarom to- pniškega ognja s Poljan nad Reči- co. Bataljon je imel nalogo, da na vrhu Medvedjaka zamenja Brači- čevo brigado, vendar je zaradi sla- be komunikacije padel v velike te- žave. Greben na vrhu Medvedjaka je namreč že zasedel sovražnik. POPOLNOMA OBKOLJENI Bili smo popolnoma obkoljeni. Ko smo prišli pod vrh, je sovraž- nik udaril z vso močjo. Ni bilo mož- nosti za kakršnokoli obrambo. Sne- ga je bilo do pasu, spustili smo se po snežni drči. Tu smo padli pred sovražnikovo kolono, ki je prodi- rala navzgor. Bataljon je bil razbit. Posamezne skupine borcev so bi- le prepuščene same sebi. Zahva- ljujoč izkušenosti borcev so osta- le te skupine borbeno sposobne in se uspele prebiti iz sovražnikovega obroča. Bil sem v skupini dvajsetih bor- cev. Pritajili smo se v zaplati gozda in opazovali sovražnika, ki se je že pomikal navzdol. Od zgoraj je pro- ti nam prihajala še ena večja skupi- na. Že je hotel vodja naše skupine dati znak za napad, ko je sovražnik krenil mimo. Pritajili smo se do ve- čera in ob temi krenili navzgor, ne vedoč, kje je sovražnik. Prišli smo do neke kmetije, preg- ledali območje in previdno vstopili. Za mizo je sedel komandant bata- ljona Benjamin Žižmond in še dva borca. Na kmetiji smo se zadržali do ranega jutra, ko smo krenili proti Teru, se čez dan prikrili in šli zvečer čez sedlo navzdol proti Dol-Suhi in nato do Šmihela nad Mozirjem. I. BATALJON PONOVNO SKUPAJ Okoli 20. marca se je bataljon sko- raj v popolni zasedbi zbral v Šentan- dražu. V štabu brigade so bili do tak - rat prepričani, da je bil prvi bataljon uničen. Ob tem naj dodam, da kljub izredno težkim razmeram v decem- brski in februarsko-marčevski ofen- zivi ni bilo niti enega primera dezer - terstva. Med naloge VDV-ja je na- mreč sodilo tudi odkrivanje ubežni- kov in njihovo vračanje v enote. IZJEMNO IZKUŠENI IN SPOSOBNI BORCI Pa še to: zakaj se je znašel naš 4. bataljon 14. marca na Menini planini, kjer je skupaj s Šladrovo in Zidanškovo brigado odločilno vpli- val na izid borbe, ki jo je v knjigi Past na Menini planini opisal Franc Sever – Franta? V štabu brigade so mislili, da je bil naš bataljon uničen 1 1. marca na Medvedjaku, zato so v Revirje poslal IV. bataljon, ki je šel na poti tja preko Menine planine. Na Mozirski planini, kakor tudi na Menini, se je potrdilo, da so bili borci VDV izjemno izkušeni in zato sposobni boriti se ter preživeti tudi v najhujših razmerah. V čast mi je, da sem bil eden od njih.« KF VDV bataljon Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 16 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki Januarja Pred 40 leti OBETAVNI SKAKALCI Delo v smučarsko-skakalnem klubu na Ljubnem je znova zaživelo. Nadebudni ska- kalci, zlasti najmlajši veliko obetajo. Tako so pričeli z rednimi treningi že v jeseni, ko se je na Ljubno priselil bivši državni reprezentant v smučarskih skokih Drago Pudgar. Udeležu- jejo se vseh tekmovanj na celjskem območju in žanjejo znatne uspehe. Številne uvrstitve na prva mesta in tudi sicer med najboljše so zabeležili zlasti najmlajši, kar je tudi najbolj razveseljivo in najbolj pomembno. Sicer se na Ljubnem zavzeto pripravljajo na republiško prvenstvo za mladince na 65-metrski skakal- nici, ki bo 30. januarja. Pred 30 leti PIHALNA GODBA ZA NOVO LETO Delavska godba na pihala občine Mozir- je dejansko nadaljuje izročilo petih pihalnih skupin v dolini. Gre za godbenike Šmihela, ki so že pred prvo svetovno vojno pridno godli. Delavci nekdanjega veleposestva Marijin grad v Nazarjah so imeli prav imenitno godbo. Gor- nji Grad je poznal Mestno godbo Gornji Grad. Ljubno se je ponašalo z dobrim pihalnim or- kestrom vse do druge vojne. Solčava je imela bolj skromen sestav godbenikov, vendar na- stopali so. Ko danes spremljamo težave naše edine godbe na pihala v občini, se upravičeno vprašamo, kako je nekoč bilo mogoče, da je v dolini igralo toliko godb, danes pa za eno ko- maj zmoremo pičla sredstva. Jasno je, da smo lahko za obstoj sedanje godbe hvaležni pred- vsem prizadevnosti godbenikov in najbolj ka- pelniku Francu Goljufu. Pred 20 leti PO NEKAJLETNEM PREMORU SPET KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Študenti iz Zgornje Savinjske doline, ki štu- dirajo v Mariboru in Ljubljani, so sklenili, da se po nekajletnem premoru zopet organizi- rajo. Novi Klub zgornjesavinjskih študentov naj bi prispeval k medsebojni povezanosti študentov in naj bi krepil pripadnost tej sta- novski organizaciji. Kot sta v imenu iniciativ- nega odbora povedala Matej Hohnjec in Alojz Prislan, naj bi klub pokrival območje vseh pe- tih občin. Klub zgornjesavinjskih študentov si bo prizadeval obuditi dolino, po kateri po mnenju članov iniciativnega odbora »kar kipi nekakšno mrtvilo«. Pripravila Tatiana Golob CERKEV SV. LOVRENCA V LUČAH Navdušili pevci in instrumentalisti Nastop moškega pevskega zbora iz Luč (Foto: Marija Šukalo) Kulturno umetniško društvo Raduha je konec lanskega leta pripravilo koncert Praznično s pe- smijo. V cerkvi sv. Lovrenca so nastopili različni vokalisti in instrumentalisti. Zapeli so pevci in pevke Otroškega pevskega zbora OŠ Blaža Arniča, moški pevski zbor ter du- et Rok Prušnik in Manja Pančur. Citrarka Meta Su- hodolnik, violinistki Manja Šumah in Ema Kočnar ter klarinetistka Tina Grmelj so posegle v bogato zakladnico instrumentalnih priredb različnih av- torjev in s svojim izvajanjem navdušile poslušal- ce. Nič manj navdušenja ni ob zaključku glasbe- nega druženja požel nastop okteta Žetev. Moderatorka koncerta Nataša Čopič je pove- dala: »Naučiti se moramo pristnosti in zaupa- nja, deliti s sočlovekom svoje neuspehe, žalost, izgubljene sanje. Spet je treba najti vero v bližino med nami, v prijazno besedo, v čudež pogleda, ki se dotakne srca.« Marija Šukalo ŽUPNIJA SV. MARTINA ŠMARTNO OB DRETI Posebno srečanje Družine z malimi otroki so se rade odzvale vabilu na srečanje. (Foto: Meri Gluk) Drugo nedeljo v letošnjem letu je bilo v župnij- ski cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob Dreti zelo živahno. Na posebno mašo so povabili družine s predšolskimi otroki. Na pobudo in s sodelovanjem župnika Iva- na Šeliha šmarški župnijski svet že več let po vrsti pripravlja ta družinski dogodek. Župnik je bil mnenja, da bi moralo župnijsko občestvo po- kazati več zanimanja za predšolske otroke. Vse od krsta do vstopa v šolo in s tem k verouku se zanje v verski skupnosti ne dogaja kaj poseb- nega, zato so pričeli z vsakoletnim srečanjem. Med mašo je župnik otrokom z risanjem pona- zoril, da družina pomeni zavetje in prijazne ter varne odnose med starši in otroki. Člani župnijskega sveta družinam s predšol- skim naraščajem pošljejo pisno vabilo za ude- ležbo na slovesnosti. Letos so tako razposlali 26 vabil, prišlo je 35 otrok s svojimi starši. Kljub temu, da so otroci še majhni, se jih večina pozna iz vrtca. Na srečanju pobliže spoznajo še župnika in prostore, kjer poteka verouk, da jim vse to postane bolj domače. Po maši in posebnem blagoslovu je sledilo druženje, članice župnijske- ga sveta pa so poskrbele za lačna in žejna usta. Marija Lebar Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 Šport, Oglasi 17 INLINE HOKEJ Novi dve zmagi za lučko ekipo Janez Ločičnik je trenutno najboljši igralec tako na ledu kot v inline hokeju. (Fotodokumentacija HD Luče) V letošnjem letu člani Hokejskega društva Luče nadaljujejo niz zmag iz preteklega. Najprej so s 5:0 premagali ekipo HK Indijans. Sledil je derbi z ekipo Žiraf, ki je poleg Luč v enajstih krogih izgubila le eno tekmo v rednem igralnem času. Tekma z Žirafami se je po 48 minutah konča- la s 4:4, zahvaljujoč ponovno odličnemu Jane- zu Ločičniku, ki je za Luče dal tri gole. Sledili so kazenski streli, v katerih se je izkazal lučki vra- SVETOVNI DAN SNEGA NA GOLTEH Več deset mladih smučarjev z Bernardom Vajdičem Bernard Vajdič na Golteh rad pomaga kot strokovni svetovalec in motivator mladih. (Foto: Jože Miklavc) Na Golteh so ob letošnjem dnevu snega 15. januarja pripravili srečanje z nekdanjim šampi- onom slovenskega alpskega smučarja Bernar- dom Vajdičem. Ob tem so priredili različne zabav- ne aktivnosti na snegu, namenjene predvsem ot- rokom ter njihovim spremljevalcem. Upravljav- ci smučarskega središča Golte so mladim smu- čarjem omogočili brezplačen prevoz do smučišč z gondolo ter žičnicami, ob tem pa tudi posebno tekmovanje v veleslalomu z Vajdičem. ZABAVNO IN POUČNO NA SMUČIŠČU Namen obeležitve svetovnega dneva snega kot praznika ljubiteljev smučanja in iger na sne- gu je bil dosežene s ponudbo brezplačne zaba- ve ob glasbi ter doživetje radosti zime. Večjemu številu otrok v spremstvu svojcev so nudili smu- ko pod mentorstvom vaditeljev smučarske šole Beli zajec. VSI ODLIČNI, A NAJBOLJŠA MALA SMUČARKA LARA Prav poseben veleslalom z izzivalcem Vajdi- čem, ki je s svojo »tekmovalno« in nazorno prika- zano vožnjo med vratci postavil svoj čas vožnje, so sledili mladi tekmovalci, ki so sprejeli rivalstvo in se z nekaj zaostanka razvrstili za Berijem. Zma- govalka izziva je bila Lara Šumer, za njo pa Nika Imperl, Neja Pečnik, Jaka Kunej in drugi. ZA NAGRADO PRIZNANJA IN DARILCA Po brezplačnem učenju pravilnega smuča- nja, ki se ga je udeležilo deset smučarskih za- četnikov, so ob snežnem igluju opravili podelitev diplom in lepih nagrad. Ves dan je bil na voljo brezplačen promocijski test smuči znanih bla- govnih znamk, dogajanje pa so sklenili demon- stratorji smučarske šole s prikazom navdušujo- čega formacijskega smučanja. Jože Miklavc tar Gašper Žagar in ostal nepremagan, Aljaž Kr- znar pa je v četrti seriji dal gol za zmago. Tako so Lučani dobili dve, Žirafe pa eno točko. Lučani zaostajajo za vodilnimi Sršeni za tri točke (zma- ga v rednem delu), z njimi bodo prekrižali pali- ce to soboto. HOKEJ NA LEDU V decembru je HD Luče dobilo vabilo od Ho- kejskega kluba Velenje, za nastopanje v njihovi ligi. V njej nastopajo tri selekcije HK Velenje ter HD Luče. Tekme se igrajo v četrtkih zvečer. Po petih tekmah so v vodstvu Lučani s štirimi zma- gami in razliko v golih 33/17. Štefka Sem Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 18 Šport, Oglasi NAMIZNOTENIŠKI KLUB SAVINJA LUČE Lučani uspešno na poti proti prvi ligi Po dosedanjih trinajstih odigranih tekmah imajo Lučani vseh trinajst zmag in so zanesljivo na prvem mestu desetčlanske druge državne li- ge. Tako se vse bolj približujejo glavnemu cilju – uvrstitvi v prvo slovensko namiznoteniško ligo. V soboto 7. januarja, se je pričel pomladan- ski del 2. slovenske namiznoteniške lige, kjer ze- lo uspešno nastopa ekipa NTK Savinja iz Luč. Lučani so dopoldne gostovali v Preboldu in do- mačine premagali s 5:2. Tri posamične zmage je prispeval Jure Slatinšek, dve pa Patrik Rosc. Popoldne so gostovali še na Ptuju, kjer so biv- še prvoligaše premagali kar s 5:1. Poleg dveh zmag Slatinška in Patrika Rosca je eno prispe- val še Oskar Rosc. ODLIČNO TUDI NA DOMAČEM TERENU Minulo soboto so v telovadnici Osnovne šo- le Blaža Arniča v Lučah gostili dve drugoliga- ški ekipi s Koroškega. Dopoldne so se pomeri- li z igralci z Mute, popoldne pa še z nasprotniki z Raven na Koroškem. Oba dvoboja sta se kon- čala z enakim rezultatom, to je 5:1 za Lučane. Na obeh tekmah sta zopet po dvakrat zmagala Jure Slatinšek in Patrik Rosc, eno dobljeno igro pa je k skupni zmagi dodal še Oskar Rosc. Na posamičnih lestvici v drugoligaški konku- renci Jure Slatinšek in Patrik Rosc zasedata prvi dve mesti. Oskar Rosc, še osnovnošolec, v zad- njem času že premaguje tudi precej starejše in višje postavljene igralce ter zaseda mesto v sre- dini lestvice. Marija Lebar Jure Slatinšek pri servisu (Foto: Maja Plaskan) Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 19 Šport, Oglasi KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Boj za naslov prvaka 3. SKL Jutri ob 19. uri čaka nazarske košarkarje še zadnja domača tek- ma v prvem delu sezone. Nasprot- nik bodo Janče, Nazarčani pa so si že zagotovili eno izmed prvih dveh mest v svoji skupini in se bodo v drugem delu borili za na- slov prvaka 3. SKL. To je po sezoni 2003/2004 največji uspeh član- ske ekipe. Takrat so namreč osvo- jili končno 3. mesto, letos pa so si z uvrstitvijo v ligo za prvaka že za- gotovili najmanj šesto mesto v 3. SKL. Letošnjo ekipo krasi predvsem izjemen timski duh, ki ga je domači strateg Miha Čmer uspel združiti z odlično igro na parketu, kar se poz- na na izjemnih rezultatih. Veseli predvsem dejstvo, da člansko eki- po izmed 17 igralcev sestavlja kar petnajst doma vzgojenih fantov, to pa daje tej ekipi še dodatno vred- nost. Nazarski košarkarji pričakuje- jo, da bo jutri Športna dvorana Na- zarje polna navijačev, ki jim bodo dali dodatno energijo s tribun. KK SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Smučarsko praznovanje na Ljubnem se nezadržno bliža Utrinek z lanskoletnih priprav skakalnice na Ljubnem ob Savinji (Fotodokumentacija Franja Atelška) Minuli petek in soboto sta v kra- ju Jamagata v pogorju Zao na Ja- ponskem potekali dve tekmi sve- tovnega pokala v smučarskih sko- kih za dekleta. Zmaga je obakrat šla Japonki Yuki Ito, naše skakal- ke pa so se tudi zelo dobro odre- zale. Ema Klinec je v skupnem se- števku še vedno na odličnem šes- tem mestu. MED DESETERICO DVE SLOVENKI V dokaj neugodnih vremenskih razmerah je potekala petkova tek- ma, ki jo je ponovno dobila doma- činka Yuki Ito. Drugo mesto je šlo Italijanki Manueli Malsiner, tretja pa je bila Rusinja Irina Avakumova. Med deseterico najdemo kar dve naši: Emo Klinec na osmem in Špe- lo Rogelj na devetem mestu. Obe sta prehiteli tako uveljavljeno tek- movalko, kot je Daniela Iraschko- -Stolz, ki je bila deseta. Od naših so točke osvojile še Eva Logar na 15. mestu, Nika Križnar se je uvrstila tik za njo. Urša Bogataj je dosegla 21. in Maja Vtič 36. mesto. EMA KLINEC ŠESTA Finalna serija na sobotni tekmi je minila brez sneženja. Slovenke so bile spet dobre, vse so se zvrsti- le do 21. mesta. Najboljša od njih je bila zopet Ema Klinec, tokrat na 6. mestu. Maja Vtič je pristala na 10., Špela Rogelj na 12., Eva Logar na 19., takoj za njo pa Nika Križnar in Urša Bogataj. Sari Takanaši japonska turne- ja ni bila naklonjena. Lovila je svo- jo petdeseto zmago v svetovnem pokalu, a bo morala nanjo še po- čakati. Na petkovi tekmi je prista- la na petem, na sobotni pa na dru- gem mestu. Za dekleti je tako polovica letoš- njih tekem. Vseh skupaj bo devet- najst. Pred tekmami na Ljubnem ob Savinji potuje bela ženska ka- ravana še v Romunijo. Eme Klinec tam ne bomo videli, ker odhaja v ameriško zvezno državo Utah, kjer bo mladinsko svetovno prvenstvo, se bo pa vrnila do ljubenskega tek- movanja. LETIMO Z VISOKIMI CILJI! »Ljubenska tekma ima v medna- rodnem merilu primat najspekta- kularnejše tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske,« je Olimpijska zveza Slovenije zapisa- la na svoji spletni strani. Poleg pre- novljene skakalnice so za to zaslu- žni srčni Ljubenci, ki so s trudom in vztrajnostjo pa tudi s precejšnjimi finančnimi vložki poskrbeli za mo- deren smučarski center in odlično organizacijo ter z lokalnim kulina- ričnim, turističnim in kulturnim bo- gastvom, predvsem pa s svojo to- plino očarali domače in tuje obi- skovalce tekem na Ljubnem. JOŽE MERMAL NAVDUŠEN NAD REZULTATI Izjava predsednika uprave druž- be BTC Jožeta Mermala: »Več kot navdušen in srečen sem preteklo leto na Ljubnem spremljal sloven- ske smučarske skakalke, ki so iz- polnile še zdaleč ne tako tihe želje vseh nas, saj so vsa dekleta uspeš- no prestala kvalifikacije, nato pa so na prenovljeni skakalnici osvojila zgodovinske, kar tri zmagovalne stopničke in celo premierno zma- go na Ljubnem! Čustev prepros- to ni bilo mogoče zadrževati, moje rojstno Ljubno je postalo še bolj lju- bo in še večje ne le v mojih očeh, temveč v očeh vseh ljubiteljev žen- skih smučarskih skokov. PONOSNI POKROVITELJ BTC Tudi zato smo še bolj ponosni, da družba BTC dekleta kot pokro- vitelj spremlja že vseh šest let, od- kar na Ljubnem ob Savinji poteka tekma za svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih. Vsako leto si tako dekleta kot vsi ostali zastavi- mo cilje, ki jih vedno znova prese- žemo. V zgolj dveh letih so vražje Slovenke poskrbele za prvo žensko zmago v svetovnem pokalu, priva- bile so rekordne množice gledal- cev in navijačev, lani pa so tako Ljubenci kot skakalke presegli sa- mi sebe s prenovljeno skakalnico in zgodovinskimi dosežki. Ekipa slovenskih smučarskih ska- kalk je navduševala tudi vso letošnjo sezono, dobili smo celo mladinsko olimpijsko prvakinjo. Letos bomo za- to z vsem srcem in še bolj spodbuja- li naše skakalke na zdaj že tradicio- nalni konec tedna ob valentinovem, ki pa v naših očeh in očeh ljubiteljev ženskih smučarskih skokov predsta- vlja predvsem ljubezen do ženskih skokov in Ljubnega,« je povedal Jože Mermal, predsednik častnega odbo- ra FIS svetovnega pokala v smučar - skih skokih za ženske Ljubno 2016 in predsednik uprave BTC, d. d.. Marija Lebar Nakup vstopnic za tekmi na Ljubnem ob Savinji Vstopnice za spektakularni tek- mi svetovnega pokala v smučar- skih skokih za ženske, ki bosta 1 1. in 12. februarja na Ljubnem ob Sa- vinji, so na voljo na več kot 1.500 prodajnih mestih v sistemu Even- tim Si (OMV, Petrol, Pošta Slove- nije, Trafike Delo, Big Bang, Kom- pas, Mercator …) in na spletni stra- ni www.eventim.si. Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 20 Šport MIHA ROBNIK IZ LUČ JE NADVSE USPEŠEN KONDICIJSKI TRENER Rezultati njegovega dela s plavalci se kažejo v lesku številnih medalj z olimpijade, svetovnih in evropskih prvenstev Robnik (v sredini) z Dimitrijem Balandinom, ki je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru na 200 metrov prsno ugnal vso konkurenco. (Fotodokumentacija MR) Miha Robnik iz Luč je kot kondicijski trener delal v Sloveniji, Turčiji, Belorusiji in Kazahstanu, trenutno je v Rusiji. (Foto: Štefka Sem) Miha Robnik iz Luč je pred šestimi leti kot kondicijski trener šel nabirat izkušnje in zna- nje v tujino. Pa ne, da znanja ne bi pridobil že med študijem na Fakulteti za šport, še več ga je želel pridobiti v timu z dr. Dimitrijem Man- cevičem, priznanim trenerjem plavanja. Rob- nika je povabil, da se mu kot kondicijski tre- ner plavalcev pridruži v Turčiji, nato še v Belo- rusiji in Kazahstanu. Mogoče je bil, kot pravi, začetek njegove poti skupek zagnanosti, zna- nja, sreče in naključij, a od tam naprej zgod- be o uspehu piše s trdim in predanim delom. Z NOVIM LETOM NOVI IZZIVI Po olimpijskih igrah v Riu se je zaključil cikel priprav in Robnik si je vzel nekaj dopusta, ki ga je preživel v krogu domačih na Metulevi domači- ji v Lučah. Da napolni baterije, je dejal, in se na- užije lepot domačih krajev. Čas je izkoristil tudi, da je diplomiral, po novem letu pa ga je v tujino zvabil nov izziv. »Trenutno sem v mestu Kemerovo v ruski pok- rajini Sibirija. Tukaj sem 14 dni, preko DAASM-a, nemške akademije za praktično športno medi- cino. S sodelavcem opravljava svetovanje, kako izboljšati trenažni proces – vnašava novosti in efektivne metode treninga – opravljava terapije ter iščeva rezerve tudi v organizacijskem smis- lu. Gre za odbojkarski klub, ki se bori za prva tri mesta v prvi ruski odbojkarski ligi. Drugače bom opravljal tudi svetovanje kazahstanski plavalni zvezi in slovenski plavalni zvezi – del panožne- ga tima,« je svoje letošnje načrte opisal Robnik. OD AKTIVNEGA TEKAČA DO TRENERJA Miha Robnik je v času šolanja na 1. gimnazi- ji v Celju treniral tek na srednje in srednje dolge proge. Njegovi rezultati so bili dobri, a žal jih je prekinila poškodba. Zaradi njegove športne pre- teklosti odločitev o študiju ni bila težka. Vpisal se je na fakulteto za šport, kjer je v času študi- ja spoznal Marka Mraka, kondicijskega trenerja takratnega plavalnega asa Petra Mankoča. Na- ključje je naneslo, da je le-ta ponudil štirim štu- dentom možnost, da se preizkusijo na področju trenerstva in med njimi je bil tudi Miha, ki je med drugim dobil priložnost trenirati Mankoča, s ka- terim sta ostala dobra prijatelja. V TIMU Z MANCEVIČEM Septembra 2009 je pričel delati kot kondicij- ski trener s plavalci Ilirije iz Ljubljane, delal je tudi kot osebni trener v Mrakovem studiu. V tem času je spoznal dr. Dimitrija Manceviča, priznanega plavalnega trenerja. Ta je v Mihu videl nekaj več in ga kot del tima maja 2010 povabil v Turčijo, kjer je Mancevič prevzel delo s turško plavalno reprezentanco. Tam sta ostala dobra štiri leta. »V Turčiji vlada urejen kaos, vse se uredi, am- pak traja in traja,« je glede dela in življenja v Tur- čiji povedal Robnik, o plavalcih pa dodal: »Njim je najpomembnejše osvojiti naslov ekipnega državnega prvaka, potem se njihova motivaci- ja neha. Krivda pa je v tem, ker so za ta rezultat dovolj dobro plačani, da se jim ne da truditi za več.« Kljub temu sta s trdim delom in motivaci- jo dosegla, da so plavalci dosegli več kot sto dr- žavnih rekordov in dve sedmi mesti na svetov- nem prvenstvu. KULTURA NARODA VPLIVA NA DELO Za pravo nasprotje Turkom so se izkazali Be- lorusi, kamor sta se z Mancevičem preselila po štirih letih dela v Turčiji. »Belorusi bi se raztrgali za delo in uspeh. Kajti, če ni bilo rezultatov, ni bi- lo denarja, in to je bil dober motiv. Z ekipo sem kot svetovalec delal že od leta 2010, zanimivo pa je, da tam kondicijskih trenerjev sploh niso poznali. Plavalce je bilo na to treba pripraviti in počasi so tudi suhe treninge pričeli jemati kot ze- lo pomembne.« Po Robnikovih besedah je v Belorusiji znanje obstalo tako, kot je bilo v času Sovjetske zveze. Infrastruktura je odlična, veliko je na novo zgra- jenih objektov, ampak problem je kader, ki je bil za časom glede dela, so pa bili zato plavalci toli- ko bolj delovni, kar se je pokazalo tudi na olimpij- skih igrah v Riu, kamor se je kvalificiralo sedem tekmovalcev in kjer je Aleksandra Herasimenia osvojila bronasto kolajno. »Ob našem prihodu smo se veliko ukvarjali s poškodbami, tekmovalci so tožili o bolečinah. Športnik mora biti v prvem planu zdrav, ne sme tožiti o bolečinah in temu primerno je bilo pot- rebno spremeniti pristop. Kondicijski treningi so zato zelo pomembni.« ZLATA OLIMPIJSKA KOLAJNA PRI NJEGOVEM VAROVANCU Eno od poglavij sta z Mancevičem pisala v Kazahstanu, kjer od leta 2013 delata kot sve- tovalca, in zapisala veliko zgodbo o uspehu. »V Kazahstanu sem delal z izjemnim mladim tek- movalcem, na katerega so v reprezentanci pola- Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 21 Šport gali veliko upov. Po poškodbi kolena sva se res- no lotila dela in sistematično delo ter usmeritev sta dobila zlat epilog na olimpijadi v Riu, ko je Di- mitrij Balandin na 200 metrov prsno ugnal vso konkurenco.« V času, ko je bival v Turčiji, se je naučil jezika, ki mu zaradi neuporabe počasi uhaja iz spomina. Naučil se je tudi ruščine, ki je še lažja, saj nam je kot slovanski jezik blizu. S trenerjem se pogovar- jata v slovenščini, z nekaterimi ljudmi v anglešči- ni, s prijateljico v nemščini. »To so stvari, ki ti jih nihče ne more vzeti in bogatijo moje delo.« DOMAČE KRAJE ŠE BOLJ CENI Iz besed Robnika je razbrati, da ima svoje de- lo zelo rad, da se v vsako stvar poglobi in da mu delo pomeni zelo veliko. Zato ni nič čudnega, da ga zanima več področij, čeprav mu je delo kon- dicijskega trenerja s posamezniki zelo všeč, je namignil, da bi se prav rad preizkusil tudi v mo- štvenem športu. Kot ljubitelj športa najraje smuča, teče, kole- sari, tudi turna smuka mu je zelo pri srcu. Rad se podi za žogo z nečaki in kar ne more prehva- liti, kaj vse od tega ima na dosegu roke, ko je do- ma. »Kljub temu da sem v tujini začel ceniti, kaj vse imamo doma, bi tukaj težko živel, saj je mo- je delo vezano na tujino.« So pa Luče kraj, kamor se bo vedno rad vračal in preživljal čas med na- pornimi pripravami. ZA VSAKO DEJANJE JE POTREBEN POGUM Svojo prijateljico, nekdanjo plavalko iz Nem- čije, je spoznal v Republiki Južna Afrika. Ker za- ključuje študij prava in živi v Münchnu, sta med delom veliko časa ločena. »Mogoče mi je tudi zaradi tega blizu ponudba DAASM, da bi sodelo- val z njimi. Karkoli bom že počel, izstopiti bo tre- ba iz cone komforta, saj bom le takrat naredil ve- liko ali pogorel. Ampak tudi iz slednjega se veli- ko naučiš. Ponudb imam kar nekaj, znanja in iz- kušenj tudi, treba se bo le odločiti, katera pot vo- di do pravega cilja.« Robnik je še razmišljal naprej: »V športu od- ločajo majhne stvari in športnika moraš pripra- viti ravno na te malenkosti, velik del uspeha pa je tudi pogum.« Svojega dela se je lotil pogumno na več področjih, kot si je želel. Delo svetovalca namreč ne zahteva njegove stalne prisotnosti in lahko se posveti več športnikom v istem obdob- ju. Odslej bo deloval tudi v Sloveniji in za konec povedal: »Kot trener bi rad dal delček tudi k uspe- hom slovenskih športnikov.« Štefka Sem ŠPORTNIK LETA 2016 ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Pokali dobro sprejeti Prvi pokali za prvič razglašene najboljše športnike doline (Foto: Jože Miklavc) Ob prireditvi Športnik leta 2016 Zgornje Savinjske doline so naj- zaslužnejšim izrekli priznanja in podelili poleg praktičnih daril tu- di prav posebne pokale. Ti so se ujemali z logotipom prireditve, ki simbolizira različne športne zvr- sti, povezovanje športa in z napi- som Zgornja Savinjska dolina tu- di sporoča, da šport povezuje ob- čine in ljudi. Pokali so iz lesa iz domačih goz- dov, ki je surovina doline ter tako tu- di primerna simbolika za to okolje, kot je dejal organizator Ivo Milova- novič. Pokale je izdelal vsestran- ski mojster, ki ne želi biti imenovan. Za opremo pokalov z napisi je pos- krbel pomočnik organizatorja Vili Krajnc iz Vologa. Vse kaže, da so bili pokali toplo sprejeti, čeprav iz njih ni možno piti. Nihče namreč pokala ni vrnil. Jože Miklavc LUČE Zimsko veselje popestrili z drsališčem Na osnovi ponudbe, ki so jo do- bili v decembru, so se na Občini Luče odločili, da bodo za svoje ob- čane odprli drsališče. To je priče- li delovati prejšnji teden. Tako so v Lučah smučarsko ponudbo dopol- nili še z drsališčem. VREMENSKA NAPOVED DRSALIŠČU NAKLONJENA Zaenkrat je občina drsališče najela za en mesec. Pokrila bo na- jem in stroške dovoza opreme. O možnosti za drsanje so bili občani obveščeni s posebnimi letaki. Dr- sališče, ki je nameščeno na špor- tnem igrišču, je v upravljanje za- upala Hokejskemu društvu Luče. Njihovi člani so drsališče zalede- nili in pomagali pri postavitvi in bodo sodelovali tudi pri demon- taži. Predsednik kluba Evgen Jurič je povedal: »Drsališče je za drsalce odprto vsak dan od 16. do 21. ure. Dvesto kvadratnih metrov velika le- dena ploskev je osvetljena in ogra- jena, za izposojo je na voljo 60 pa- rov drsalk različnih velikosti. Najem drsalk stane evro, med tem ko je uporaba drsališča brezplačna. Kot kažejo vremenske napovedi, bo- do razmere za vzdrževanje lede- ne ploskve ugodne še nekaj časa.« DOBRODOŠLI VSI ZGORNJESAVINJČANI Na drsališču so dobrodošli pre- bivalci celotne Zgornje Savinjske doline, za večje skupine so prip- ravljeni drsališče odpreti tudi v dru- gih terminih. Zanimanje za drsanje je v porastu, tako so konec tedna v Lučah zabeležili že kar lep obisk, še pravi predsednik Jurič. Ob kon- cih tedna je ponudba posebej pe- stra, saj takrat pripravijo disko na ledu. Mogoče se je preizkusiti tudi v hokeju. Ob drsališču se je ob vi- kendih mogoče okrepčati ob stoj- nici, ki ponuja tako hrano kot raz- lične napitke. Marija Lebar Ledena ploskev v Lučah privablja obiskovalce (Fotodokumentacija Hokejskega društva Luče) Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 22 Šport, Prejeli smo, Oglasi POPRAVEK INFORMACIJE Spoštovani, v članku z naslovom Vse za or- ganizacijo in pripravo romantične poroke, ki je bil objavljen v Savinj- skih novicah dne 20. 1. 2017, so podane napačne informacije, zato prosim, da objavite popravek. Pravilnik o sklepanju zakonske zveze določa, da se zakonska zve- za sklene pred načelnikom uprav- ne enote ali od njega pooblašče- ne osebe, ob navzočnosti matičar- ja. Javno in slovesno sklepanje za- konske zveze poteka v uradnih pro- storih, ki so določeni za sklepanje zakonskih zvez. Prostori za skle- panje zakonskih zvez se določijo s sklepom načelnika upravne enote. Na območju Upravne enote Mo- zirje imamo štiri uradne prostore in sicer so to: poročna dvorana v Gra- du Vrbovec, sejne sobe občin Mo- zirje, Ljubno in Luče. Zakonske zve- ze se sklepajo v času, ki ga določi načelnik upravne enote. Načelnik lahko dovoli slovesno sklenitev za- konske zveze izven uradnih prosto- rov, če to zahtevata bodoča zakon- ca in navedeta za to pomembne razloge. Sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov ali izven časa, se izjemoma dovoli tudi iz drugih razlogov glede na možnosti posa- mezne upravne enote. Načelnica Upravne enote Mozirje v vsakem primeru posebej presoja ali so po- dane možnosti za sklenitev zakon- ske zveze izven uradnih prostorov. Navedba, da je hotel Golte registri- rana zunanja enota za sklepanje zakonskih zvez, torej ne drži. Bo- doča zakonca morata za skleni- tev zakonske zveze izven uradne- ga prostora (tudi za Golte) zapro- siti upravno enoto. Na Upravni enoti Mozirje se za- vedamo, da je sklenitev zakonske zveze pomemben dogodek za bo- doča zakonca, zato trudimo sledi- ti njihovim željam in glede na ka- drovske možnosti omogočiti skle- nitev zakonske zveze na želeni lo- kaciji. Milena Cigale, načelnica Upravne enote Mozirje Občina Nazarje, na podlagi javnega razpisa za dodeljevanje nepro- fitnih stanovanj v najem, objavljenega na spletni strani: www.nazar- je.si, objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem v letih 2017-2019 Predmet razpisa: Občina Nazarje razpisuje oddajo neprofitnih sta- novanj v najem, ki se bodo izpraznila ali na novo pridobila v letih 2017- 2019. Občina Nazarje bo v tem obdobju kupila pet novih stanovanj v novem poslovno stanovanjskem objektu v Nazarjah, predvidoma bo od Stanovanjskega sklada RS pridobila pravico razpolaganja še za dodatnih pet stanovanj. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo razpisne po- goje. 2. Čas razpisa od 20.1.2017 do vključno 20.2.2017. 3. Razpisno dokumentacijo in vlogo lahko dobijo prosilci na sede- žu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje ali na spletni strani ob- čine www.nazarje.si. 4. Vloge z dokazili je potrebno oddati do vključno 20. februarja 2017 do 15. ure v sprejemni pisarni Občine Nazarje, Savinjska ces- ta 4, 3331 Nazarje ali pa jo do tega dne oddate priporočeno na pošto. Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi: - Lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem z nižjimi dohodki, ki niso zavezanci za plačilo varščine; - Lista B za stanovanja, namenjena za oddajo mladim in mladim družinam, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem in prosilcem, ki so glede na dohodek dolžni plačati varščino (predvideno plačilo varščine v znesku dveh najemnin). Številka:3522-0001/2017-1 Župan Matej PEČOVNIK, l.r. ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Uspešen začetek drugega dela prvenstva Po enomesečnem premoru se je začel pomladanski del tekmovanja v 3. DOL vzhod, kjer tekmujejo od- bojkarice KLS Ljubno. Ljubenke so tokrat na domačem parketu gosti- le ekipo Puconci II, ki je edina v prvem delu prvenstva odvzela toč- ko domači ekipi. IZENAČEN ZAČETEK Začetek tekme je bil izenačen do četrte točke, nato so ljubenske od- bojkarice z dvema dobrima servi- soma in dobrim napadom do prve- ga tehničnega odmora povedle z 8:6, nato pa razliko samo še pove- čevale in na koncu »pustile« gostu- jočo ekipo pri samo sedmih osvo- jenih točkah. GOSTJE NISO IZKORISTILE PRILOŽNOSTI V drugem nizu so domače igralke naredile kar nekaj na- pak v napadu in na servisu, ven- dar gostujoča ekipa tega ni zna- la izkoristiti. V sami končnici niza so Ljubenke zopet zaigrale bolj zbrano, z manj napakami, kar se je takoj poznalo pri rezultatu, saj so niz zanesljivo zaključile z re- zultatom 25:16. ŽE ENAJSTA PRVENSTVENA ZMAGA V tretjem nizu je domači trener dal priložnost tudi rezervnim igral- kam. Sam niz je bil sicer povsem podoben prvemu, domačinke so predvsem po zaslugi dobrih servi- sov Petje Brglez hitro naredile raz- liko in niz zaključile sebi v prid z re- zultatom 25:10. S končni rezulta- tom 3:0 (25:7; 25:16; 25:10) so igralke KLS-a zabeležile že enajsto prvenstveno zmago. Najboljši v domači ekipi sta bili Petja Brglez in Katja Remic. V naslednjem kro- gu na Ljubnem gostuje predzadnja ekipa prvenstvene lestvice, Mura- nia iz Lendave. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 23 Kronika, Zahvale IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Ne bi smeli tožiti, ker si odšla. Hvaležni bi morali biti, ker si bila. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Milka PRISLAN iz Dol-Suhe 7. 4. 1933 - 1 5. 1. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v teh tež- kih trenutkih in našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej hvala patronažni sestri Mileni za njeno nesebično pomoč in skrb, enako tudi sosedi Štefki. Vsi njeni • DIMNIŠKA POŽARA Radmirje: 17. januarja ob 14.28 so se v Radmirju vnele saje v dimni- ku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Radmirje, Ljubno ob Savinji in Okoni- na so goreče saje pogasili, očistili dimnik in pregledali okolico. Ljubno ob Savinji: 17. januarja ob 18.39 so na Cesti v Rastke na Ljub- nem zagorele saje v stanovanjski hiši. Posredovali so gasilci PGD Oko- nina, Radmirje in Ljubno ob Savinji, ki so nadzorovali izgorevanje saj, s termo kamero pregledali ostrešje in dimno tuljavo ter lastniku do priho- da dimnikarske službe prepovedali nadaljnjo kurjenje. • GASILCI POMAGALI REŠEVALCEM NUJNE MEDICINSKE POMOČI Mozirje: 17. januarja ob 14. uri so v Novih Lokah v Mozirju gasilci PGD Mozirje nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči pri prenosu obolele osebe do reševalnega vozila, s katerim so jo prepe- ljali v bolnišnico. • HELIKOPTER PREPELJAL OTROKA Nazarje: 18. januarja ob 14.50 je helikopter Slovenske policije z eki- po nujne medicinske pomoči prepeljal obolelega otroka iz Nazarij v UKC Ljubljana. • POŠKODOVAL KOMUNIKACIJSKO ANTENO Radmirje: 19. januarja so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveš- čeni o poškodovanju nosilca komunikacijske antene na prehodni komu- nalni postaji v Radmirju. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, policisti pa za neznanim storilcem še zbirajo obvestila. • NA DVEH LOKACIJAH KRŠIL JAVNI RED IN MIR Nazarje, Mozirje: 21. januarja ob 22.15 so bili policisti Policijske po- staje Mozirje obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v gostinskem lo- kalu v Nazarjah. Z zbiranjem obvestil niso ugotovili elementov prekrška. Ob 00.49 uri so bili policisti zopet obveščeni o ponovni kršitvi javnega reda in miru v gostinskem lokalu, tokrat v Mozirju. Kršitelj je bila ista ose- ba. Ob prihodu policistov na kraj kršitelj ni prenehal s kršitvijo, pri tem je grozil z napadom in ni upošteval zakonitih ukazov. Zoper njega je bilo za- to odrejeno pridržanje. Kršitelju je bil izdan tudi plačilni nalog. VLAMLJALA TUDI V DOLINI V preteklih tednih so policisti PP Mozirje v sodelovanju s policisti PP Velenje in PP Žalec zaradi suma storitve več kaznivih dejanj vlomov v objekte obravnavali 23-letnega moškega z območja Velenja in 23-le- tnega moškega z območja Šmartnega ob Paki. Pri tem je bilo ugoto- vljeno, da sta navedena izvršila štiri kazniva dejanja vlomov v objekte na območju PP Mozirje in več kaznivih dejanj na območju PP Velenje ter PP Žalec. Prav tako sta izvršila več kaznivih dejanj vlomov v objek - te tudi v drugih krajih na območju celotne Slovenije. Zaradi storitve ka- znivih dejanj bodo zoper njiju podane kazenske ovadbe na pristojna državna tožilstva. Prevoz obolelega otroka iz Nazarij v UKC Ljubljana (Foto: ŠS) Ni te več na polju, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN Dragemu možu in atku Rudiju HRENU 30. 1. 1997 - 30. 1. 2017 V teh dneh mineva dvajset let, odkar odšel si na pot večnosti. Hvala vsem, ki se ga spomnite in se vam korak ustavi ob grobu. Pogrešamo te ... Vsi tvoji Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 24 Za razvedrilo NAGAJIVE SMUČI Smučarka Karmen Janc, članica društva Veseli Savinjčan, udele- ženka smučanja po starem v Bočni: »Fanta, dajta pogledat, kakšne so smuči, ker me po vsakem metru vržejo.« Redarja tekmovanja: »Zgleda, da imajo vključen kiper sistem in tudi vaše znanje trenerke smučanja pri tem ne pomaga. Če želite pri- ti do cilja, se uprite na naju. Ekipno smo močnejši.« BIJEJO PLAT ZVONA Na Golteh so prav na dan snega skoraj ostali brez njega. Namreč, zmanjkalo je vode v zajetju pri Treh plotih, od zgoraj je pa tudi ni. Ses- tal se je meteorološki krizni štab in poiskal vse notranje in zunanje rezerve. S streh in ploščadi so posesali ves letošnji sneg in ga vgra- dili v smučarske proge. Tako smuka še naprej poteka, pri kapelici v Muldi pa vseeno bijejo plat zvona za prave snežne padavine. PAPARACOM V PODUK Ko je na poročnem sejmu na Golteh pristopil k sokrajanki z Le- pe Njive Urški Hrastnik naš sodelavec Primož Vajdl, ga je nagovori- la poročna fotografka: »Primož, a bo poroka? Naj povem, da delam lepše slike, kot so modeli, pa še predrage niso.« Še preden je dal ve- deti, da svojo izbranko še išče, se je od nekod »oglasil« močan fleš in posnetek je tu. Ni ravno kot Urškina poročna slika, je pa zgovor- na, kako včasih fotografirane osebe s strani nebodijihtreba fotogra- fov trpijo, če si poziranja in slik sploh ne želijo. Tale izjema je le pa- paracom v poduk. (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 25 Križanka, Informacije KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 5. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Philip Roth: Očetovina Resnična zgodba Ameriški pisatelj Philip Roth je prejemnik številnih prestižnih knji- ževnih nagrad, med drugim med- narodne Bookerjeve nagrade, Pu- litzerjeve nagrade ter ameriške dr- žavne nagrade za književnost. V svojem delu, spominih na očeta, pri- poveduje resnično zgodbo o bolez- ni in posledičnem umiranju svojega očeta in se na ta način loteva ene iz- med najbolj arheotipskih tem: odno- sa med očetom in sinom. Ko njegovemu očetu postavijo di- agnozo možganski tumor, se mo- ra Roth z vso sinovsko ljubeznijo in hkrati nelagodjem ob bližini smrti spoprijeti s hitrim telesnim propada- njem nekdaj izjemno karizmatične- ga in kremenitega moškega. To hu- do izkušnjo pisatelj prelije na papir v obliki tankočutne pripovedi o slovesu dveh bližnjih, o večnem krogu rojstva in umiranja, življenja ter smrti, ki brez izjeme določata našo bit. Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 26 Petek, 27. januar ob 10.30. OŠ Blaža Arniča Luče Dan šole in prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku ob 12.00. CSU Nazarje Brezplačna delavnica Planet generacij ob 15.00. Občina Rečica ob Savinji Brezplačna delavnica Planet generacij ob 16.30. Center Rinka, Solčava Omizje Kakovostno življenje državljanov v pode- želskih, gorskih in odmaknjenih območjih (poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič) ob 18.00. OŠ Blaža Arniča Luče Brezplačna delavnica Planet generacij ob 19.00. Hiša Pečovnik, Strmec Pogovor evropskega poslanca Franca Bogoviča s patrom Karlom Gržanom Sobota, 28. januar ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji Sobotne dopoldanske ustvarjalnice za otroke ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Celje (kadeti) ob 18.00. Hotel Benda Mozirje Dobrodelni dogodek Za življenje Nikicine črede ob 18.00. Center Rinka Solčava Predstavitev knjige Davorina Lenka Postopoma zapuščati Misantropolis ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Murania Lendava ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Janče (člani) ob 19.00. POŠ Lepa Njiva Premiera komedije Čaj za dve ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Monokomedija Star fotr ob 20.00. CDM Rečica ob Savinji Ženski večer Nedelja, 29. januar ob 15.00. POŠ Lepa Njiva Ponovitev komedije Čaj za dve Ponedeljek, 30. januar ob 17.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Anice Šimenc o demenci Torek, 31. januar ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje o lončnicah, izdelava zimskega šopka in Valentinovega dekorja Sreda, 1. februar ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.05. Gostišče Grad Vrbovec Planinski večeri: Izboljšajmo svojo planinsko fotografijo Četrtek, 2. februar ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Medvedkova knjižnica Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI - Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV - Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ TOTAL TV AKCIJA Pop tv in Kanal A nič več preko sobne ali navadne antene. Iz- koristite brezplačno namestitev sistema Total tv. Pokličite 041 208 968. Slavko Robnik s.p., Podvolovljek 29, 3334 Luče, pooblaščen zastopnik za TOTAL TV in TELEMACH. ◊ KOMBI PREVOZI – TEVČ Izleti, zaključki in KTMO; gsm 041/529-063; in ◊ SKI BOARD SERVIS raztegovanje smučarskih in ostalih čevljev, menjava zaponk – klipsnov, posredništvo za Fischer in prodaja nove ter rabljene smučarske opreme. Novo: napenjanje in testiranje tenis lopar- jev. Servis na Prihovi in v Mozirju. Gsm 041/529-063. Vinko Tevč s.p., Prihova 51, Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodam svinje za zakol ali nadalj- no rejo; gsm 041/637-241. Prašiče, najboljše pasme za do- pitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam zajce za zakol in zajkle; gsm 040/684-008. Telico simentalko, staro 1 leto, paš- no, prodam; gsm 041/315-320. Prodam bikca cb, starega 7 dni; gsm, 031 805 832. Prodam telice CK pasme; gsm 031/501-250. Prodam teličko lisasto, staro 1 te- den; gsm 041/783-427. Prodam telico čb pasme, brejo 9 mesecev, pašno; gsm 041/519- 507. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI – PODARIM Podarim psa, starega leto in pol, srednje velikosti; gsm 041/783- 615. DRUGO – PRODAM Prodamo jedilni krompir; gsm 031/ 815-238. Prodam bukove hlode, zimska seč- nja; gsm 041/365-010. Prodam traktorski zadnji nakladal- nik hu-6, puhalnik tajfun, z motor- jem in odjemalec silaže bider; gsm 041/466-720. Prodam tračno žago za razrez hlo- dovine; gsm 070/543-890. Prodam belo in sivo volno – prejo, gozdni med; gsm 041/276-351. Prodam 4 kom letne pnevmati- ke continental-vancocontact 2, 225/60R16C; gsm 040/684-238. DRUGO – KUPIM Traktor in vse ostale kmetijske stro- je, v kakršnem koli stanju kupim; gsm 031/736-727. Kupim rabljeno drvarnico – bruna- rico, cca 30 m2; gsm 041/386- 445. VOZILA – PRODAM Prodam vw caddy 1,6 tdi, l. 201 1, 142.000 km, bele barve; gsm 040/684-238. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta- novanje v Mozirju; gsm 030/284- 699. Najamem garažo ali skladišče v Nazarjah ali okolici. Cca 50 m2; gsm 040/220-643. OSEBNI STIKI Podjetnik išče skromno, nepre- skrbljeno dekle za skupno priho- dnost; gsm 031/807-376. Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 Oglasi 27 Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Slika pove več kot tisoč besed. Fotoknjiga je čudovito darilo. Spomini nimajo cene. Savinjske novice št. 4, 27. januar 2017 28