s 3 KRcasriKA 1000 izvirno znanstveno delo UDK 929 Simonič F. prejeto: 22. 3. 2000 Maja Ilich prof. zgodovine in dipl. sociologinja kulture, podiplomska študentka zgodovine antropologije, ISH, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, SI-1000 Ljubljana, Breg 12 Življenje in delo slovenskega bibliotekarja in bibliografa Franca Simoniča (1847-1919) IZVLEČEK V drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja se je na slovenskem narodnostnem ozemlju "ob kmečki večini in iz nje izoblikoval močan sloj slovenskega izobraženega meščanstva, ki je postal najpomembnejši dinamični dejavnik slovenske narodne zavesti in politike".^ Vanj lahko uvrstimo tudi takrat živečega bibliotekarja in bibliografa dr. Franca Simoniča, ki je bil, čeprav je preživel večji del življenja v samem srcu habsburške monarhije, Slovenec z dušo in telesom. Ves čas svojega študija v Gradcu in službovanja na Dunaju je preko pisem, obiskov, pa tudi s pomočjo časopisov in literature ohranjal stike z nekaterimi slovenskimi izobraženci doma, ki so ga sproti obveščali o domačem političnem in kulturnem dogajanju. V gostoljubni Simoničevi družini na Dunaju so bili vedno prijazno sprejeti tamkajšnji Slovenci in vsi, ki so prinašali novice iz domovine, še posebej pa študentje in dijaki, ki jim je izkazoval veliko skrb in podporo. Največja Simoničeva zasluga je objava Slovenske bibliografije, L deh Knjige (1550-1900), v kateri je zbral in sistematično uredil slovensko knjižno žetev od prve Trubarjeve knjige iz leta 1550 pa vse do leta 1900. S tem delom smo Slovenci dobili odlično sodobno retrospektivno bibliografijo - prvo v slovenščini - ki je še danes dragocen vir informacij. Pobudo za izid slovenske bibliografije je Simonič dobil pri bibliotekarskem delu, saj je uvidel, da je urejen popis literature slovenskega naroda nepogrešljiva osnova za kakršno koli znanstveno delo. V letih 1903-1905, ko je I. del Slovenske bibliografije izšel pri Slovenski matici v Ljubljani, je slavist dr. Josip Tominšek zapisal: "To je ena izmed tistih knjig, ki se do nje popne vsak narod le tekom vsakih 100 let, ali morda niti v takih obrokih ne. Takozvano občinstvo korači mimo nje, ne da bi jo ošinilo s pogledom, a vsak raziskovalec slovstva in kulture sploh jo jemlje vedno in vedno v roke. Taka knjiga je zanj isto, kar za planince seznam markiranih potov, in opravlja isti dvojni posel: ona mu prvič pokaže, kar je že storjenega dela, in ga drugič s tem opozarja, koliko dela še njemu preostaja. Oboje je za vsakega delavca, ki hoče več nego delati brez smotra, temeljne važnosti Pri tiskanju Simoničeve bibliografije je s korekturami in dodatki sodeloval tudi dr. Janko Šlebinger, ki ga marsikje omenjajo skupaj s Simoničem. Šlebinger ni bil namreč le njegov zet, temveč tudi učenec v bibliografiji in nadaljevalec njegovega dela. Oba skupaj upravičeno veljata za ustanovitelja slovenske bibliografije. ^ Peter Vodopivec, Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848-1918. Zgodovinski časopis 40, št. 3: Ljubljana 1986, str. 125. Josip Tominšek, Dr. Franc Simonič: Slovenska bibliografija, I. de!: Knjige (1550-1900). Ljubljanski zvon, št. 11, leto XXVI: Ljubljana 1906, str. 697. 49 3 KRONIKA MAJA ILiCH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 2000 SUMMARY THE LIFE AND WORK OF THE SLOVENE LIBRARIAN AND BIBLIOGAPHER FRANC SIMONIČ (1847-1919) In the second half of the 19^^ and at the beginning of the 2(f^ centuries "beside a peasant majority and from it a powerful strata of the Slovene educated middle class has formed, which became the most important dynamic factor of the Slovene national conscience and policy". * We can place the librarian and bibliographer Franc Simonie, Ph. D. in the mentioned class. Although he spent most of his life in the very heart of the Habsburg monarchy. Franc Simonie was a Slovene with his body and soul AH the time, during his studying in Graz and during his employment in Vienna, Dr. Simonič maintained through letters, visits and with the help of newspapers and literature relations with some Slovene educated people at home who informed him on home political and cultural events. Slovenes living in Vienna and all who were bringing news from the homeland were welcome in the hospitable Simonič family in Vienna, particularly students to whom Dr. Simonič demonstrated great attention and support Dr. Simonic's greatest merit is the publishing of Slovenska bibliografija, I del: Knjige (1550-1900) (Slovene Bibliography, part 1: Books 1550-1900), in which he collected and put in systematic order the Slovene book production from the first book by Trubar in 1550 until 1900. With the mentioned bibliography the Slovenes were given an excellent contemporary retrospective bibliography - the ßrst in Slovene language - which is still a precious source of information. The motivation to publish the Slovene bibliography came from Dr. Simonic's library work. He realised that an orderly register of the literature of the Slovene nation was an indispensable basis for any scientific work. In the years 1903-1905 when Part 1 of the Slovene Bibliography was published at the Slovene Literary Society in Ljubljana, the Slavist Dr. Josip Tominšek wrote: "This is one of those books a nation ascends 4o only every hundred years or even more rarely. The public passes by not taking a glance but every researcher of literature and culture takes it in hands again and again. Such a book is for a scientist the same as an index of marked trails for mountaineers and performs an identical double job: it shows one which work has already been done and thus points out what remains to be done. Both is for one who wants more than working without a goal of great significance." Dr. Janko Šlebinger, frequently mentioned together with Dr. Simonič, co-operated with proof- readings and supplements in printing Simonic's bibliography. Not only was Šlebinger Simonic's son-in- law but as well a student in bibliography and the person who continued Dr. Simonic's work. The both can legitimately be held the founders of the Slovene bibliography. Ključne besede: Franc Simonič, slovenska bibliografija, 19. stoletje, slovenski intelektualci, pisma, graška filozofska fakulteta, dunajska univerzitetna knjižnica. Gornja Radgona Prispevek sem razdelila na tri dele. Prvo po- glavje. Štajerski Slovenec, se nanaša na Simoničevo zgodnjo mladost, ki jo je preživel v Ivanjkovcih, Radgoni in Mariboru (1847-1869) ter na njegov študij v Gradcu in tamkajšno prvo zaposlitev (1869-1877); drugo poglavje. Slovenski intelektu- alec, na 30-letno službovanje na Dunaju (1877- 1907); tretje poglavje, Simoničeva zadnja leta v Gornji Radgoni, pa zajema zadnja leta življenja, ki jih je Simonič preživel kot upokojenec v Gornji Radgoni (1906-1919).3 * Peter Vodopivec, Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848-1918. Zgodovinski časopis 40, št. 3, Ljubljana 1986, str. 125. ^ Moji informantki sta bili Simoničevi vnukinji, moja ba- bica Zora Ilich in njena sestra Vera Marentič Novak (obe roj. Šlebinger). Od Zore, ki je bila poklicno, tako kot Simonič, bibliotekarka, sem že veliko zvedela iz njenega prostega pripovedovanja. Kasneje se mi je ob branju Simoničevih dokumentov porodilo več novih vprašanj, ki sem ji jih zastavila v vodenem intervjuju. Zora Simoniča pozna samo po pripovedovanju svojih staršev, ker je bila rojena šele dve leti po njegovi smrti, vseeno pa je zaradi dobrega spomina neprecenljiv vir informacij, tako o družinski kot o strokovni plati Simoničevega življenja. Njena deset let starejša sesLra Vera je preživela zadnja štiri leta Simoničevega življenja v njegovi bližini in je torej edina še živeča sorodnica, ki ga je tudi osebno poznala. Napisala je spominski dnevnik, v katerem je prikazana zgodovina rodbine, ki še ni bil objavljen. Ob 50 3 KRONIKA 2000 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 branju tega dnevnika se mi je porodilo nekaj novih vprašanj in tako sem tudi z njo opravila vodeni in- tervju. Obe sestri sta v hiši v Gornji Radgoni zbrali šte- vilne dokumente iz Simoničeve in Slebingerjeve zapu- ščine in tam uredili družinski arhiv Simonič/Šlebinger. V tem prispevku temelji večji del poglavij, ki se nanašajo na Simoničevo družinsko in družabno življenje, na nju- nih pričevanjih. Dokumenti - pri tem so izvzeta pisma, ki jih bom ob- ravnavala kasneje -, ki govorijo o Simoničevi zgodnji mladosti (1847-1856) in o njegovih starših, so zelo skromni. Nekoliko več jih sega v čas njegovega šolanja (1856-1876), večino jih hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger. Dokumenti o Simoničevi prvi zapo- slitvi v graškem muzeju Joanneum (1874-1877) so bili v tamkajšnem arhivu uničeni, tako imamo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger edini primerek iz tega časa. Največ dokumentov pa se je ohranilo iz časa, ko je Simonič delal v Univerzitetni knjižnici na Dunaju (1877- 1907), in sicer v tamkajšnem arhivu ter v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. V času, ko sem pripravljala ta prispevek, je bil v Ivanj- kovcih organiziran strokovni Mednarodni znanstveni simpozij ob 150-letnici rojstva dr. Franca Simoniča (17. in 18. oktobra 1997). Udeležil se ga je tudi dr. Walter Lukan, sodelavec avstrijskega Inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, ki je za to priložnost temeljito obdelal Simoničevo dunajsko obdobje pod na- slovom: Poklicna pot slovenskega bibliografa Franca Si- moniča v dunajski univerzitetni knjižnici. Njegov refe- rat, ki ga v svoji nalogi večkrat omenjam, obravnava pomemben del Simoničeve poklicne poti in prinaša ne- katera nova dognanja v zvezi z njegovim biblio- tekarskim delom. (Referat je bil - kot tudi ostalo gradivo s simpozija - objavljen v Simoničevem zborniku: Ma- ribor 1999, str. 21-59.) Dokumenti, ki segajo v čas Simoničevih zadnjih let živ- ljenja v Gornji Radgoni (1906-1919), so zopet zelo redki. Za temelje pričujočega prispevka sem zato izbrala šte- vilna pisma, v katerih je Simonič komuniciral z enako ali podobno mislečimi intelektualci in prepričeval dru- gače misleče. Med njimi so bili najpomembnejši pred- vsem slovenski literarni zgodovinarji, slavisti, pesniki, pisatelji, pravniki, duhovniki, bibliotekarji in drugi. Upoštevala pa sem tudi pisma, ki se nanašajo na Si- moničeve sorodnike, največkrat ožje družinske člane. Pisma, ki jih obravnavam, so nastala med leti 1872 in 1918. Vseh skupaj je 206: 92 iz družinskega arhiva Si- monič/Šlebinger v Gornji Radgoni, 61 iz Univerzitetne knjižnice v Mariboru, 33 iz Pokrajinskega arhiva v Ma- riboru, 20 iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub- ljani. Od tega je 84 pisem riapisal Simonič, ostale (122) nje- govi korespondentje. Če razdelimo celotna pisma, ne glede na vsebino, po tem, koliko je gradiva ohra- njenega, vidimo, da največ ohranjenih pisem (130) sodi v čas, ko je Simonič živel in delal na Dunaju (1877- 1907), polovico manj (73) jih je iz časa, ko je Simonič živel v Gornji Radgoni (1806-1919), in samo drobec (3) je ohranjen iz njegovih študijskih let in bivanja v Gradcu (1869-1877). Pregledala sem vsa navedena pisma in glede na vsebino med njimi izbrala najzanimivejša. Upoštevala sem tako pisma, ki se tičejo Simoničeve politične naravnanosti, stroke (bibliotekarstva, slavistike, zgodovine) ali njegove službe, kot tudi pisma, ki se nanašajo na družinske za- deve (npr. odnose z bratom, njegovimi hčerami, zeti) ter na druge dejavnosti (npr. delo v posojilnici in gos- podarjenje na domačiji). Pisma sem navedla v odlomkih ali povzetkih, največkrat kronološko, kakor so bila na- pisana, in jih uvrstila v eno od treh poglavij tega pri- Dr. Franc Simonič na Dunaju 1902. I. del: Štajerski Slovenec Franc Simonič se je rodil 2. oktobra 1847 v Ivanjkovcih pri Svetinjah v kmečki družini očetu Francu (1814-1873) in materi Mariji (187-1892), rojeni Zadravec. Imel je še tri leta mlajšega brata Jožefa (1850-1925), ki je pozneje prevzel domačijo, in sestro Ano (1844-1864). spevka. Kadar pa sta se Simonič ali njegov kores- pondent v pismu spominjala preteklih dokotkov, ki zapolnujejo morebitne vrzeli v kronološkem poteku Simoničevega življenja, so ta pisma navedena v skladu s kontekstom. Pisma so objavljena naspremenjena z vsemi jezikovnimi posebnostmi. Če je pismo napisano v nemščini ali hrvaščini, je prevod dodan v oklepaju med tekstom ali v opombah. V opombah so na kratko predstavljeni korespondenti, osebe, problemi in dogodki, ki jih pisma opisujejo in navajajo. Opombe skušajo vse to pojasniti, vendar puščajo nekaj problemov nerazrešenih. Ker se nekatere osebe večkrat pojavijo v pismih, prav tako pa tudi problemi, dogodki, časniki itd., so ti poistoveteni v opombah največkrat takrat, ko se v prispevku pojavijo prvič. Za izdelavo opomb sem poleg literature, ki jo navajam sproti, največkrat uporabljala Slovenski bio- grafski leksikon. 51 3 KRONIKA > MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 2000 Prva dva razreda osr\ovne šole je obiskoval v Svetinjah, 3. in 4. razred pa v Radgoni, kamor so ga poslali starši, da bi se naučil nemščine, brez katere se takrat ni dalo priti v gimnazijo. Stanoval je v Gornji Radgoni"^ pri Maukovih, v hiši (Panon- ska ulica 31) svoje bodoče žene Roze Mauko. Ohranjeno je Simoničevo spričevalo iz 3. razreda osnovne šole,^ kjer piše: Simonič Franc rojen v Svetinjah na Štajerskem, 10 in 1/2 leta star, ka- toliške vere, učenec tretjega razreda, se je v I. in 11. semestru šol leta 1859 pridno udeleževal javnega šolskega pouka, se je zelo dobro vedel in se je pri dobrih sposobnostih in dejavni udeležbi pred- pisanih predmetov naučil naslednje: verouka (dob- ro); nemščine in sicer branja (zelo dobro), slovnice (dobro), pravopisa (dobro), ustnega in pisnega iz- ražanja (dobro); slovenščine (dobro); računstva (dobro); lepopisa (zelo dobro). Eden redkih dokumentov, ki priča o Simo- ničevih šolskih letih, je pismo, ki ga je napisal, ko je bil že v pokoju. V njem se med drugim spo- minja tudi svojega rojaka in dolgoletnega prijatelja Andreja Senekoviča^: "Dobro se spominjam, da je bil Senekovič v svojem Curriculum vitae hvalil svojega domačega ljudskega učitelja, ki ga je tako ^ Kjer se v besedilu omenja kraj Radgona, se misli na avstrijsko mesto Radkersburg, ki je bilo nekdaj po- membno obrtniško središče in tržišče na reki Muri. Kraj Gornja Radgona je bil od leta 1907 trg in je veljal do konca prve svetovne vojne za predmestje Radgone. Po vojni je mesto Radgona prišlo pod Avstrijo, Gornja Radgona pa pod Kraljevino SHS. Simoničevo spričevalo s 3. razreda osnovne šole v Rad- goni - Scliulzeugniss für die dritte Classe (Radgona, 8. avgust 1859) hranimo v družinskem arhivu Simoniö'Sle- binger v Gornji Radgoni. ° V nemškem originalu: "Simonitsch Franz von Aller- tieiligen in St. gebürtig, 10 1/2 Jahre alt, katholischen Religion, Schüler der dritten Classe, hat im I. und IL Semester des Schuljahres 1859 dem öffentlichen Schul- unterrichte sehr fleisig beigewohnet, sich in den Sitten sehr gut verhalten, und bei guten Fähigkeiten und thätigen Verwendung die vorgeschriebenen Gegen- stände folgendermassen erlernt: Die Religionslehre und die biblische Geschichte (gut); Die deutsche Sprache, und zwar: das Lesen (sehr gut), die Sprachlehre (gut), das Rechtschreiben (gut), den mündlichen und schriftlichen Gedankenasdruck (gut); Die slovenische Sprache (gut); Das Rechnen (gut); Das Schönschreiben (zehr gut)." Andrej Senekovič (1848-1926) roj. na Spodnji Sčavnid pri Radgoni, obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, od leta 1860 do 1868 gimnazijo v Mariboru. V Gradcu je študiral matematiko in fiziko, tam tudi odslužil leto vojske in opravil oficirski izpit. Najprej je služboval v Joanneumu, leta 1873 je naredil prof. izpit in potem eno leto poučeval na I. državni gimnaziji v Gradcu. Od leta 1874 je poučeval na ljubljanski realki, od 1885 je bil ravnatelj gimnazije v Novem mestu, od leta 1890 do upokojitve 1907 pa ravnatelj višje gimnazije (od 1900- 1901 1. državne gimnazije v Ljubljani). Senekovič je bil pionir slovenskih učnih knjig za ljudske, meščanske šole in gimnazije ter je poskrbel predvsem za svoja pred- meta. Od leta 1882 do 1920 je bil v odboru Slovenske matice, od 1907 do svoje smrti pa predsednik Ciril Metodove družbe. (SBL X, str. 287) dobro učil, da je prišel naravnost iz dom. ljudske šole v gimnazijo, ko smo mi drugi morali v mestih pred še v 3. & 4. ljudskošolski razred, da so nas tam navadno po dve leti mučili z nemščino, predno so nas spoznali godne za gimnazijo. (Lj. šola je namreč takrat štela 4 razrede. 3. in 4. raz- redi so bili samo po mestih in trgih, na deželi po župnijah sta bila le 1. in 2. razred, ob mojem času že slovenska, v času mojih staršev pa tudi ta 2 razreda popolnoma nemška, da se je po pravici od časov ces. Marije Terezije in ces. Jožefa II. ljudska šola zvala "nemška šola", kajti pred drugih šol ni bilo kakor latinske!)"?' Gimnazijo je Simonič obiskoval v Mariboru v letih 1861 do 1869. Ohranjeno je njegovo spriče- valo iz 1. in 7. razreda;^ tam lahko beremo, katere predmete je imel in kako jih je opravil, v 7. raz- redu pa tudi, kdo ga je učil. V 1. razredu ma- riborske gimnazije je imel verouk (zelo zado- voljivo), latinščino (zadovoljivo), nemščino (zelo zadovoljivo), slovenščino (zadovoljivo), zgodovino in zemljepis (zadostno), matematiko (zadovoljivo), naravoslovje (zadovoljivo) in petje (zelo dobro).^'^ V prvem razredu gimnazije ga je učil župnik Davorin Trstenjak^^ s katerim si je Simonič kasneje še veliko dopisoval.^^ To namreč izvemo iz pisma, ki ga je Trstenjak leta 1881 pisal Simoniču: "Veseli me, da sem ob tej priložnosti z Vami v dotiko prišel, rad bi Vas osebno videl, kako ste veliki zrasli. Vaš obraz še mi je v živem spominu, ko ste bili moj učenec v gymnaziji "^^ Q ° Iz pisma ki ga je Franc Simonič poslal Janku Slebingerju iz Gornje Radgone 1. septernbra 1918. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. " Simoničevo spričevalo 1. (Maribor, 28. februarja 1862) in 7. (Maribor, 22. februarja 1868) razreda gimnazije v Ma- riboru - Gymnasial Zeugniss hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. ■'^ Zelo zadovoljivo = recht befriedigend, zadovoljivo = befriedigend, zadostno = genügend, zelo dobro = sehr 11 Davorin Trstenjak (1817-1890) roj. v Kraljevcih pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je obiskoval osn. šolo. V Ma- riboru je končal 3. razr. okrož. ljud. šolo in šestrazr. gimn. Od 1836 je bil licealec v Gradcu, vendar je filoz. študij zaradi vneme za ilirizem absolviral šele 1840 v Zagrebu. Nato je do leta 1844 študiral bogoslovje v Gradcu, bil do 1846 kaplan v Slivnici pri Mariboru, 1847 v Ljutomeru, 1848 na Hajdini, 1849 na Ptuju, 1850 v Mariboru in v šol. letu 1860/1861 gimn. učitelj verouka (nekaj časa tudi sloven., zgod. in zemljepisa). Od leta 1861 župnik v Šentjurju pri Celju, od 1868 na Ponikvi, od 1879 do svoje smrti pa v Starem trgu pri Slov. Gradcu. Njegova zapuščina so raznovrstni znanstv., le- posl. in feljtonistični spisi. (SBL XII, str. 196-8). Univerzitetna knjižnica v Mariboru hrani 21 pisem. Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, 111. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 6. Davorin Trstenjak (21, 1881-1888). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 87. Pismo z dne 8. januarja 1881 hrani Univerzitetna knjiž- nica v Mariboru. Prav tam. 52 3 KRONIKA lOOO MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONlCAn847-1919), 48-93 V 7. razredu mariborske gimnazije je Simoniča učil verouk (zadovoljivo) prof. Blasius Slavinetz, la- tinščino (zadostno) prof. Johann Gutscher, grščino (zadostno) prof. Josip Šuman,^"* nemščino (zado- voljivo) prof. Rudolf Reichel, slovenščino (odlično) prof. Janko Pajk, zgodovino in geografijo (zado- voljivo) prof. Josef Schaller, matematiko (zadostno), naravoslovje (zadostno), risanje (odlično), telovadbo (hvalevredno) in francoščino (nezadostno) prof. Josef Essl, osnove filozofije (zadostno) pa prof. Leopold Konvalina.^^ S prof. Josipom Sumanom je, kot bomo videli kasneje, Simonič še sodeloval. Vseh 8 gimnazijskih let se je Simonič šolal s Plohlovo štipendijo. Gregor Jožef Plohel (1730- 1800), nadžupnik na Ptuju, katehetični pisatelj, je namreč v svoji oporoki dne 1. marca 1800 pre- moženje razdelil na tri dele: "Enega je odločil svo- jim sorodnikom in služebnikom, drugega ubogim in zapuščenim sirotam, in tretjega, v blagor svoje duše; ta naj bi bila, kakor slednjič trdi, glavni dedič vseh dobrih del, katere je naročil "^^ V zad- nji, štirinajsti točki oporoke je naročil: "Vso pre- moženje, kar še ga po zgoraj navedenih volilih in potroških ostane, naj se naloži na obresti, in naj- pred odloči zadostni kapital za 2 ustanovi dvema mladenčema tako, da bo vsaki dijak na leto prijel 100 ß. Poklicani pa so v prvi vrsti moji prijatelji in rodbina in v pomenjkanji teh, domači mladeniči dijaki iz Ptuja in župnije (fare) Svetinjske pri Lju- tomeru menjaje v podelitev. Pravico podeljenja ustanove izročam vsakokratnemu mestnemu nad- župnika v Ptuji. Ko je zadosten kapital za ustanovi določen, imajo se obresti ostalega na dva jednaka dela razdeliti. Ena polovica je namenjena mojim revnim sorodnikom ... Druga polovica pa je do- ločena: prvič, zapuščenim ubogim sirotam Ptujske- ^4 Josip Šuman (1836-1908) roj. na Zg. Roaci pri Zg. Ščavnici kjer je obiskoval prve štiri razr. osn. šole. 3 razr. normalke in gimnazijo je obiskoval v Mariboru. S štipendijo ministrstva je od leta 1855 študiral klas. filolog. in germanistiko v Gradcu, po prekinitvi zaradi bolezni pa od 1857 na Dunaju poleg prejšnega še sla- vistiko. Leta 1859 je postal suplent na gimn. v Mariboru, ko pa je leta 1860 opravil prof. izpit pa pravi gimn. učitelj, nato prof. Leta 1872 je dobil mesto na akad. gimn. na Dunaju, 1884 postane gimn. ravnatelj v Lj., 1890 dež. šol. nadzornik, 1900 ob upokoj. dvor. svetnik. Šuman je v Mariboru živahno deloval zanar. prebujo mesta in štaj. podeželja. Med drugim je Šuman uredil tudi knjigo o Slovencih Die Slovenen (Wien u. Teschen 1881), pri kateri je Simonič napisal poglavje o slovenski literaturi. (SBL XI, str. 724-5). Odlično = ausgezeichnet, zgledno = vorzüglich, hvale- vredno = lobenswerth, zadovoljivo = befriedigend, za- dostno = genügend, nezadostno = nicht genügend, po- polnoma nezadostno = ganz ungenügend. Jakob Meško in Dr. Franc Simonič, Dr. Gregor Jožef Plo- hel, imeniten humanist ali dobrotnik siovensJd, njegova domačija in rod v Ivanjkovcih. Založil Dr. Franc Simo- nič: Beč 1888, str. 32. ga mesta; drugič, domačim revežem tega mesta. "^^ Simonič je leta 1861 od župnijskega urada pri Sv. Miklavžu dobil rodovnik in s tem dokazal, da je z ustanoviteljem štipendijskega sklada v sorodu - bil je prapravnuk Plohlove sestre.Tako je vsa leta gimnazije dobival Plohlovo štipendijo, ki je znašala 144 fl. in 36 kr.^^ Istočasno je enak znesek iz Plohlovega sklada dobival tudi Simoničeve pri- jatelj Jakob Spešič, ki je bil od njega dve leti mlajši in je prav tako obiskoval mariborsko gimnazijo.^*^ Gimnazijskih let in svojih takratnih prijateljev se je Simonič, ko je bil že v pokoju, spominjal takole: "Tako je prišlo, da je Senekovič primerno mlad stopil v Mar. gimnazijo. Bil je jedno leto v študijah pred meno, dasi je 1 leto mlajši od mene. ... Ko je začel SI. Narod izhajati smo ga imeli 3 vkup naročenega S., Jakob Cajnkar (župnik) in jaz, ker smo blizu stanovali v Graškem predmestju (v Mariboru; moja opomba).- midva s Cajnkarjem vkup v Blumengasse (današnja Cvetlična ulica; moja opomba), 5. pa pri Majerjevih za jedno ulico bliže v mesto na nasprotno stran od sedanje Tegetthofove ceste (danes Slovenska ulica; moja opomba). Živo smo se zanimali in ves SI. N. prečitali Pri Majerjevih je več dijakov stanovalo, mislim vedno, svojih 5, med drugimi pozneje tudi moj kolega dr. med. Spešič in njegov mlajši brat, ki je kak mladinec umrl "^^ Simoničeva študentska leta v Gradcu (1869- 1876) Tradicionalni študijski središči Slovencev, ki za časa habsburške monarhije niso imeli svoje uni- verze, sta bili Dunaj in Gradec. Približno dve tretjini sta študirali na Dunaju, ena tretjina pa v Gradcu. Štajerski Slovenci so raje hodili v Gradec, iz drugih dežel pa bolj na Dunaj.Franc Simonič pri tem ni bil izjema. Po maturi, ki jo je leta 1869 opravil v Mariboru, se je prijavil na Filozofsko fakulteto v 1^ Prav tam, str. 55-57. ^° Rodovnik - Stammbaum (Sv. Miklavž, 1861) hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. Program des kais. kön. Gymnasiums in Marburg. Ver- öffentlicht von Direktion am Schlüsse des Studienjahres 1867. Buchdruckerei des E. Janschitz: Marburg 1867, str. 56. V letnem poročilu mariborske gimnazije so navedene tudi druge šolske podpore. Za primerjavo si oglejmo leto 1867, ko je najvišja Perzelova štipendija znašala 315 fl., najnižja Wredenova pa 25 fl. in 83 kr. Od Plohlove štipendije sta bili višji samo še štipendija Anne v. Polen, ki je znašala 200 fl., in pa Gruberjeva štipendija s 160 fl. Večina ostalih podpor - tisto leto jih je bilo 23 - pa je bilo za polovico nižjih od štipendije, ki sta jo prejemala Simonič in Spešič. Prav tam, str. 56. 21 Glej op. št. 7. '•^ Vasilij MeUk, Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848-1918. Zgodovinski časopis 40, št. 3: Ljubljana 1986, str. 274. 53 KRONIKA > MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 1000 Gradcu, kjer je najprej kot izredni^^ (študijsko leto 1869/70) in nato kot redni^ študent (od študijskega leta 1870/71 do 1873/74) študiral zgodovino in slavistiko. Leta 1874 je diplomiral in čez dve leti, 5. julija 1876, na isti fakulteti tudi doktoriral.^^ Po besedah dr. Petra Vodopivca natančnejše analize socialnega izvora slovenskih študentov in slovenskega izobraženstva še nimamo.Toda po posameznih statističnih in življenjepisnih podatkih sodeč in ob nacionalni in socialni strukturi sloven- skega prostora, je večina slovenskih študentov prihajala iz kmečkih vrst.^^ Tudi Simonič je izhajal Meldungsbogen für ausserordentlichen Hörer der k. k. Universitäts zu Graz - Simoničevo prijavno polo za iz- redni študij filozofije na graški univerzi v štud. letu 1869/70 hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. Redni študent graške univerze je postal z vpisom 12. oktobra 1870, kar je razvidno iz njegovega indeksa - Index lectionum za štud. leto 1870/71 do 1873/74. Indeks hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gor- nji Radgoni. O slovenskih izobražencih, ki so študirali na avstrijskih visokih šolah in univerzah od leta 1848 do 1819, sta dr. Vasilij Melik in dr. Peter Vodopivec opravila temeljito študijo. V njej ugotavljata, da je število slovenskih štu- dentov na avstrijskih visokih šolah in univerzah zaradi različnih razlogov težko spremljati. Podatke o visokem šolstvu sta vsako leto objavljala Statistisches Jahrbuch in za njim Österreichische Statistik, ki sta zajemala štu- dente po materinskem jeziku, deželni pripadnosti, dr- žavljanstvu in veri. Ker je Statistisches Jahrbuch do leta 1875 navajal samo skupno število jugoslovanskih štu- dentov, imajo ti podatki zaradi neugotovljenega deleža pripadnikov posameznih narodov le majhno vrednost. Tako se lahko opremo šele na statistične podatke od leta 1876 (študijsko leto 1875/76) do leta 1913 (študijsko leto 1912/13). Ti nam kažejo število Slovencev, ki so štu- dirali na avstrijskih univerzah, tehniških, montanističnih in veterinarskih visokih šolah, na visoki šoli za kulturo tal na Dunaju in na bogoslovnih šolah. Za čas, ko je Simonič študiral na Filozofski fakulteti v Gradcu, torej nimamo natančnejših statističnih podatkov. Prvi kolikor toliko veljavni so za študijsko leto 1875/76, ko je Simonič že pisal doktorat. V tem študijskem letu je 89 slovenskih študentov, manj kot četrtina vseh slovenskih študentov, obiskovalo avstrijske filozofske fakultete. Verjetno je bilo dve leti nazaj, ko je bil Simonič eden izmed njih, po- dobno. Drugače pa je bilo med slovenskimi študenti ves čas največ teologov in pravnikov, skupaj več kot po- lovica. V Simoničevem času so prevladovali teologi, ob prehodu v novo stoletje pa je njihovo število začelo upadati v sorazmerju s porastom števila pravnikov. Več o tem glej: Vasilij Melik, Slovenski izobraženci in avstrij- ske visoke šole 1848-1918. Zgodovinski časopis 40, št. 3: Ljubljana 1986, str. 269-272. ^" Omenila bi samo študijo Heralda Heppnerja o štu- dentih iz slovenskih dežel na graški univerzi od leta 1884 do leta 1914. Ta študija časovno sicer ne sovpada s Simoničevim študijem v Gradcu, je pa zanimiva zaradi zaključkov, ki jih prinaša. O tem glej: Herald Heppner, Študenti iz slovenskih dežel na univerzi Gradec 1884- 1914,1, del: Geografsko poreklo. Zgodovinski časopis 46, št. 3: Ljubljana 1992, str. 343-355. //. def Narodnostno in socialno poreklo. Zgodovinski časopis 46, št. 4: Ljubljana 1992, str. 469-478. ///. del: Posebnosti študija. Zgodo- vinski časopis 47, št. 1: Ljubljana 1993, str. 89-93. 27 Glej op. št. 1, str. 274-275. iz kmečke družine. Starši so bili mali kmetje in za sinovo šolanje najprej niso imeli zadostnih sred- stev. Kasneje jim je šlo bolje, posestvo so pove- čevali in zadnja leta preživeli kot veleposestniki. V Simoničevi zapuščini, njegovih pismih in drugem gradivu nisem našla nobenega podatka o tem, kako si je Simonič plačeval študij v Gradcu in ka- ko se je tam preživljal. Plohlova štipendija je velja- la le za gimnazijska leta, kar pomeni, da si je mo- ral Simonič zagotoviti druga sredstva: ali je dobi- val denar od staršev ali si ga je zaslužil z inštru- iranjem. Možni vir zaslužka pa so bile tudi odlično opravljene seminarske naloge na fakulteti, ohranje- ne so tri Simoničeve zgodovinske seminarske na- loge, od katerih je za dve v letu 1874 dobil dvakrat po 30 fl. nagrade oz. štipendije.^ Kot je razvidno iz Simoničevega pisma, ki ga je napisal, ko je bil že v pokoju, pa je bilo tudi njegovo študentsko življenje precej siromašno: "Jaz sem igral v gimnaziji na cifre, a ker se mi je na univerzi tesno godilo, sem že prvo leto citre prodal Senekoviču, ter ga le par ur brati v njih poučeval a ker je tudi njemu z denarjem tesno hodilo, prodal je je dalje in ni se naučil igrati." Toda Simonič se v istem pismu spominja tudi le- pih trenutkov: "V Gradcu na vseučilišču sem dru- go leto t.j. oktobra 1871 šel s Senekovičem vkup stanovat v Jungfergasse mala ulica vis a vis mestne farne cerkve, kder smo imeli vkup s poznejšim dr. jur. Pečkom (+ kmalu po dovršenih štud. v Ma- riboru kot najboljši koncipient tistokrat v mestu) prostrano sobo v najvišjem (4.) nadstropju pri nekem starem zakonskem paru, koje smo zvali: Filemon in Baucis in vhod imeli skozi njuno so- bico. Pripetilo se je enkrat, da smo bili prav razposajeni in telovadili in skakali čez stole tako, da se je celi hram tresel in so k Filemonu in ^ 1. V nemškem originalu: "Kaiser Arnolfs Leben und Wirken. (Eine Karakteristik.) Nach Quellen bearbeitet von Franz Simonie stud. phil Graz in Sommerlichen Semmester 1873. 35 Bogen stark die Anmerkung und Citate."Oceno Simoničeve seminarske naloge hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. 2. V nemškem originalu: "Der romische Kaiser Anto- ninus Pius. (Eine Karakteristik.) Nach Quellen bearbeitet von Franz Simonič stud. phil. Graz Sommer Semmester 1874. Die Arbeit ist 18 Bogen stark, die Anmerkungen und Citate 4 1/2 Bogen einnehmen. - Er hilf dafür ein Stipendium von 30 fl." Oceno Simoničeve seminarske naloge hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. 3. V nemškem originalu: "Die Ermordung der Königin Gertrude Gemahlin Andreas IL von Ungarn. Eine historische Untersuchung von Franz Simonie stud. phil. Graz im Winter Semmester 1874. Die Arbeit ist 12 Bogen stark, davon sind Anmerkungen und Beleg- stellen. - Er hilt für sie nebst rnehr 9 Bogen starken zusamen Stellung der Interpretacion zum V. Buche des jungen Plinius ein Stipendium von 30 fl." Oceno Simoničeve seminarske naloge hranimo v družinskem arhivu Simoniö'Slebinger v Gornji Radgoni. 54 48 3 KROrsTIKA 2000 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 Baucisli doleteli vsi nižji stanovniki gledat, kaj delamo, ker so se bali da se kuča poruši. A slu- čajno smo mi vsi 3 že mirno sedeli pri knjigah, ko so pokukali skozi vrata, bili tedaj opravičeni in po- polnoma nedolžni pri lokalnem potresu ..."^^ Kakor na vse druge študente v avstrijskih uni- verzitetnih središčih so posamezni pomembnejši profesorji trajno vplivali tudi na slovenske štu- dente. Seznam predavanj in imena profesorjev, ki jih je Franc Simonič poslušal na Filozofski fakulteti v Gradcu, je razviden iz njegovega indeksa.^'^'^l 29 30 Glej op. št. 8. V I. semestru študijskega leta 1869/70 je kot izredni študent poslušal naslednja predavanja in seminarje: 1. Splošna zgodovina starega veka; dr. Joh. B. Weiss. 2. Avstrijska zgodovina s posebnim ozirom na notranje razmere; dr. Franz Krones. 3. Temelji slovanske mito- logije; dr. Gregor Krek. 4. Vpliv krščanstva na slovansko bogoslužje; dr. Gregor Krek. 5. Poročilo o zasutju mest: Pompeji, Herculaneum in Stabiae; dr. Kari Schenkt. V II. semestru: 1. Psihologija; dr. Wilhelm Kaulich. 2. Zgo- dovina srednjega veka od začetka preseljevanja naro- dov do prve križarske vojne; dr. Joh. B. Weiss. 3. O bistvu pripomočkov in razvoju zgodovinopisja; dr. Franz Krones; 4. Kulturna zgodovina 19. stoletja; dr. Adam Wolf. 5. Kantova filozofija; dr. Wilhelm Kaulich. V 1. semestru študijskega leta 1870/71 je kot redni štu- dent poslušal naslednja predavanja: 1. Splošna praktič- na filozofija; dr. Nahlowski. 2. Splošna zgodovina novej- šega časa 1789-1815; dr. Joh. B. Weiss 3. Rimska zgo- dovina; dr. Joh. B. Weiss. 4. Viri in literatura avstrijske zgodovine; dr. Franz Krones. 5. Slovanska literatura od 14. do 18. stoletja; dr. Gregor Krek. 6. Nemška zgo- dovinska in politična literatura od reformacije do konca 30-ih let; dr. Franz Krones. V II. semestru: 1. Splošna zgodovina od 1618 do 1740; dr. Joh. B. Weiss. 2. Rimska zgodovina od Konstantina Velikega; dr. Joh. B. Weiss. 3. Zgodovinski seminar 1.; dr. Joh. B. Weiss. 4. Pregled avstrijske nacionalne zgodovine; dr. Franz Krones. 5. Zgodovinski seminar II.; dr. Franz Krones. 6. Zgodovina Avstrije v 18. in 19. stoletju; dr. Franz Krones. 7. Zgo- dovina nemške književnosti po Goetheju; dr. Heinzel. 8. Zgodovina zemljepisnih odkritij; dr. Adam Wolf. V I. semestru študijskega leta 1871/72 je poslušal nasled- nja predavanja: 1. Splošna zgodovina od 1648 do 1789; dr. Joh. B. Weiss. 2. Zgodovinski seminar L; dr. Joh. B. Weiss. 3. Osnove srednjeveške zgodovine avstrijskih, čeških in ogrskih deželnih stanov; dr. Franz Krones. 4. Zgodovinski seminar II.; dr. Franz Krones. 5. Kritika uporabe virov; dr. Franz Krones. 6. Splošne razmere in zemljepis Evrope; dr. Robert Roesler. 7. Osnove rimske vede o napisih; dr. Fried. Pichler. 8. Grbi evropskih držav; dr. Fried. Pichler. 9. Tacitova Germania; dr. Karl Schenkl. 10. Atenska akropola; dr. Karl Schenkl. V II. semestru: 1. Splošna zgodovina 18. stoletja; dr. Joh. B. Weiss. 2. Zgodovinski seminar; dr. Joh. B. Weiss. 3. Zgo- dovinski seminar; dr. Franz Krones. 4. Stari zemljepis treh evropskih južnih polotokov; dr. Robert Roesler. 5. Uvod v slovansko arheologijo in etnografijo; dr. Gregor Krek. 6. Najnovejši rezultati slovanskih pripovedk in mitov; dr. Gregor Krek. V I. semestru študijskega leta 1872/73 je poslušal na- slednja predavanja: 1. Osnove pedagogike; dr. Raulich. 2. Osnova zgodovine filozofije; dr. Riehl. 3. Zgodovinski seminar L; dr. Joh. B. Weiss. 4. Zgodovinski seminar II.; dr. Franz Krones. 5. Zgodovina teorije statistike; dr. H. Ig. Bidermann. 6. Nemška metrika; dr. Heinzel. 7. Zgo- dovina glasbe; dr. Hausegger. V II. semestru: 1. Zgo- Profesorjev, ki so poučevali na oddelku zgodovine in slavistike, je več, največkrat pa se v indeksu pojavljata imeni dveh znanih avstrijskih profe- sorjev zgodovine dr. Franza Kronesa in dr. Johan- nesa B. Weissa, in ime geografa dr. Adama Wolfa. Seveda to še ne pomeni, da so ti imeli tudi naj- večji vpliv na Franca Simoniča. Med profesorji slavistike, ki so jo na graški uni- verzi do razpada Avstro-Ogrske brez izjeme zasto- pali Slovenci, bi omenila dr. Gregorja Kreka.^^ Xdn\) vemo, da je bil s Simoničem v dobrih prijateljskih odnosih, kasneje si je z njim tudi dopisoval.^^ Pol leta ga je učil tudi profesor slavistike dr. Franc dovinski seminar; dr. Joh. B. Weiss. 2. Zgodovina Nem- čije in Avstrije od 1700 do 1806; dr. Franz Krones. 3. Zgodovinski seminar II.; dr. Franz Krones. 4. Zgodo- vinska in zemljepisna pojasnila Herodovih poročil o Egiptu; dr. Robert Roesler. 5. Tacitova zgodovina, I. in II. knjiga; dr. Kari Schenkl. 6. Staroslovansko glasoslovje z ozirom na jezikovno primerjavo; dr. Gregor Krek. 7. Zgodovina slovanskih jezikov; dr. Gregor Krek. V I. semestru študijskega leta 1873/74 je poslušal na- slednja predavanja: 1. Kulturna zgodovina starega veka; dr. Joh. B. Weiss. 2. Zgodovinski seminar; dr. Joh. B. Weiss. 3. Zgodovinski seminar; dr. Franz Krones. 4. Zgodovina avstrijske numizmatike od 13. stoletja; dr. Fried. Pichler. 5. Zgodovina nemške literature v 19. stoletju; dr. Ant. Schönbach. 6. Zgodovina slovanske literature (nadaljevanje); dr. Gregor Krek. 7. Zgodovina in teorija bančništva; dr. Herm. Bischof. II. semester: 1. Avstrijska zgodovina od 1493 do nove dobe; dr. Franz Krones. 2. Zgodovinski seminar II.; dr. Franz Krones. 3. O starejšem avstrijskem zgodovinopisju; dr. Franz Krones. 4. Zgodovinski seminar I.; dr. Joh. B. Weiss. 5. Grška in rimska sfragistika; dr. Fried. Pichler. 6. Evrop- ska narodna statistika; dr. H. Ig. Bidermann. Prijavna pola s seznamom predavanj za štud. leto 1869/70 in indeks s seznamom predavanj od štud. leta 1870/71 do 1873/74 Franca Simoniča z univerze v Grad- cu se nahaja v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 32 Gregor Krek (1840-1905) rojen v Čateni Ravni pri Javorju na Gorenjskem. Obiskoval gimnazijo v Ljubljani 1852-60, študiral klasično filologijo v Gradcu, promoviral 1864, poslušal eno leto Miklošiča na Dunaju in opravil 1865 profesorski izpit. Služboval je na graški realki, se habilitiral 1867 na graški univerzi za slovanske jezike in slovstvo. Leta 1871 je postal izredni, 1874 redni profesor in bil 1902 upokojen ter se je preselil v Ljubljano. Gregor Krek je dvignil slavistično stolico v Gradcu na visoko znanstveno raven in v času njegovega službo- vanja se je iz izredne spremenila v redno. Njegov pri- ročnik Einleitung in die slavische Literaturgeschichte ima zlasti zaradi bogate bibliografije še danes svojo vrednost. (SBL I, str. 557-8) 33 Univerzitetna knjižnica v Mariboru hrani 7 pisem - Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, 111. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 2. Gregor Krek (2, 1881-1882). Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 5. Gregor Krek (5, 1887-1892). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Mari- bor 1978, str. 87, 93 -, Narodna in univerzitetna knjiž- nica v Ljubljani pa 1 pismo - Glej: Ms 1431 Šlebinger Janko, VII. Tuja korespondenca: Francu Simoniču Gre- gor Krek (1, 1894). Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1385 - Ms 1470. NUK: Ljubljana 1999, str. 316. 55 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 48 lOOO Miklošič,^ ki je drugače redno poučeval na dunaj- ; ski univerzi. To izvemo iz Simoničevega pisma, ki \ ga je napisal župniku Davorinu Trstenjaku, ker ga | je ta prosil, da naj kaj napiše o Miklošiču: "O g. Mikološiču dosti vem dobrega in slabega, saj sva v \ Mariboru v jednej hiši stanovala, v Gradcu se \ pogostem družila, in bil je on celo 1/2 leta moj ■ profesor ... vendar svojih opazk in nazorov niko- ; mur ne priobčim, ker se držim načela; životopisi ve- ; likih mož se naj po njihovih smrti pišejo. ... Kolikor \ jaz g. Miklošiča poznam, bode g. A. T. mu težko i ustregel, ako mu životopis spiše, in če še ga tako pokadi, da bode ves v kadili zakrit" ■^^ V dobrih odnosih pa je bil po vsej verjetnosti tudi z dr. H. 1. j Bidermannom saj je dal kasneje, ko se je Simonič i potegoval za izpraznjeno mesto bibliotekarskega ^ pomočnika v dunajski univerzitetni knjižnici, | takratnemu vodji knjižnice ugodno sodbo o njem.^^ \ Iz Simoničevih študentskih let sta ohranjeni ; samo dve pismi, prvo z datumom 13. september ! 1872. To pismo je napisal Andrej Senekovič v \ Gradcu in ga poslal Simoniču v Ivanjkovce, kjer je bil on takrat verjetno na počitnicah. Pismo raz- kriva Simoničevo politično naravnanost in kaže na dobre, skoraj prijateljske odnose s prof. Krekom: "V naglici Ti moram naznaniti neko posebno sle- parijo, ktero sem včeraj v tvojem imenom na- \ pravil Ce bereš kaj časnike, tako ti bode znano, da je na 25. tm. razpisan občen zbor "Slov. Matice" in da se voli spet 11 novih odbornikov. Ker so te volitve važne, začele so se velike agitacije za mla- do - in staro slovenske kandidate. "Slov. Narod" je i že svoje kandidate naznanil in včeraj tudi "Novice". Dr. Krek je dobil, mislim od Vošnjaka, \ posebno tiskano polo, s kandidati, ktero morejo \ matičarji podpisati, ki ne pridejo osebno volit Ker me je dr. Krek nagovarjal, sem podpisal mesto 34 Franc Miklošič (1813-1891) roj. v Radomerščaku pri Lju- tomeru je v Ljutomeru obiskoval ljudsko šolo, v Varaž- dinu prva dva gimn. razr. in v Mariboru ostale štiri. V Gradcu je od leta 1830 študiral filozofijo in pravo. 1836 je končal pravne nauke, 1837 napravil prvi rigoroz in 1838 doktoriral. Nato je odšel na Dunaj, kjer je 1840 M- postal še doktor prava. Nekaj časa se je posvetil od- vetništvu, od 1844 je bil zaposlen v dunajski dvorni knjižnici, kjer je nasledil Jerneja Kopitarja, dokler ni bil 1849 imenovan za izrednega in 1850 za rednega prof. na dunajski univerzi. Bil je tako prvi profesor na no- voustanovljeni stolid za slovanske jezike. Bil je član mnogih znanstvenih akademij in 1854 postal rektor uni- verze, na kateri je poučeval. 1885 se je upokojil in še naprej živel na Dunaju ter tam tudi umrl. Njegovo znanstveno delo je obširno in najbolj korenito na pod- ročju slovarstva in slovnice slovanskih jezikov. (SBL V, str. 118-22) 3^ Pismo z dne 21. februarja 1882 hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej op. št. 12. 3° Walter Lukan, Poklicna pot slovenskega bibliografa Franca Simoniča v dunajski univerzitetni knjižnici, Si- moničev zbornik, gradivo s simpozija v Ivanjkovcih, Maribor 1999, str. 34. tebe ono polo, ter mu dal za te pooblastilo, da voli za te pri občnem zboru. Kandidatov od mlado- slovenske strani ne znam vseh, nekoliko vendar jih hočem imenovati Ti so: dr. Razlag, dr. Voš- njak, dr. Gršak, dr. Mencinger, dr. Vončina, dr. Samec, Vodušek, Jože Jurčič, Graselli etc. dva dru- ga. To ti naznanjam s pristavkom, da mi kaj na- znaniš, ako ti ni všeč, da sem za te volilni list podpisal, in da doma sam komu drugemu ne izročiš pooblastila. Drugače, če se v Ljubljani ta sleparija zve, je Krek in jaz v kaši, in "Novice" bodo kričale kakor kuga. Ako si že doma komu pooblastilo daj ga zdaj preklici, ter pusti tukaj Kreku, ker ta odide prihodnji teden k Prešernovi veselici Tudi ti lahko doma v Ormožu pri "ma- tičarjih", ako imate ktere, agitacijo začneš za naše kandidate. Vsaki ud matice ima pravico pismeno voliti in sicer, da napiše na listek dotično številko kandidatov, ter se tam podpiše in ta list k obč- nemu zboru pošlje. ... v besedi zdaj pridni "kralje zovemo" (igra z kartami; moja opomba), tudi Krek je vsaki drugi dan v naši Bundi Enkrat smo s Krekom do 1/2 2 v jutro igrali. "^^ Drugo pismo, z datumom 10. junija 1873, je Si- moniču v Gradec pisal njegov prijatelj iz študent- skih let pesnik in pisatelj Božidar Flegerič.^^ V tem pismu Flegerič piše o svojih neuspelih poizkusih pri iskanju službe: "Jaz sem kompetiral k Kapeli za podučiteljsko službo, ali za voljo nekega sebičnika, ki je skrbel za svojo kožo, je nisem dobil! Kom- petiral sem tudi k sv. Miklavžu ..."Nadalje pravi, da bi rad prišel v Gradec in s tem v zvezi Simoniča prosi za uslugo: "Najraje bi pa šel v jesen v Gradec in začel pismene naloge izdelovati Bili se morda našla za me kaka instrukcija? Poglej! Potem bi še Te prosil, da bi vzel v ferijah od Kreka Miklošičevo knjigo "Laut und Formenlehre" na posodo. On ti jo gotovo da a jaz bi se marljivo iz nje učil "^^ 37 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. 3^ Božidar Flegerič (1841-1907) rojen v Vodrandh pri Sre- dišču, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Od 1857 je obiskoval nižjo gimnazijo v Varaždinu, od 1860 pa v Mariboru. Leta 1863 se je vrnil v Varaždin, kjer je po- tem 1865 končal gimnazijo. Nato je v Gradcu študiral klas. in slov. filologijo in 1871 postal suplent na gimn. v Osjeku. Ker se je vdajal pijančevanju, je bil zaradi za- nemarjanja stanovskih dolžnosti odpuščen. Zato je šel nazaj na Slovensko Štajersko, nekaj časa delal v pisarni ptujskega odvetnika dr. Gregoriča in se potem preživljal brez službe do smrti pri očetu ter bivših šol. tovariših in znancih. V 5. in 6. razr. je za uspele pesniške poizkuse prejel Schillerjevo nagrado, kasneje je več svojih pesmi tudi objavil. Zložil je tudi več kratkih sestavkov: pozdrave društvom, svojim dobrotnikom, rojakom, živ jenjepise književnikov, nagrobnice itd., in poslovenil dva od- lomka iz Byrona Childe Harold (Zora 1874, 1877). (SBL I, str. 180-181) 35 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. 56 48 2000 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Simoničeva doktorska diploma 1876. Prva zaposlitev v knjižnici graškega muzeja Joanneum (1874-1877) Franc Simonič si je v Gradcu poiskal tudi svojo prvo zaposlitev. 1. avgusta 1874 je nastopil službo v graškem muzeju Joanneum (Das Steiermärkische Landesmuseum Joanneum) in sicer v tamkajšni knjižnici. Tam je kot bibliotekarski pomožni urad- nik (Bibliothekarshilfsbeamter) služboval tri leta, natančneje do 31. julija 1877.^^^ Pred njim je, v knjižnici graškega muzeja Joanneum, dve leti služ- boval njegov prijatelj Andrej Senekovič.^^ Iz tega časa je ohranjeno pismo Simoničevega rojaka Janeza Gajška, ki je takrat služboval kot župnik v Svetinjah. V pismu z 12. oktobra 1876 piše, da je ljutomerski dekan Mihael Jeklin v opo- roki zapustil svoj vinograd svetinjski župniji. Ker StlA, Laa. A. Releus Repertarium: Franz Simonič: 1268/76 Bibliotliekarstiilfsbeamler, 1269/1876 Renumer- acion. To so žal vsi podatki, ki so na voljo v graškem deželnem arhivu (Steiermärkisches Landesarchiv, Hamerlinggasse 3, 8010 Graz). Namreč okoli leta 1910 so bili, po besedah tamkajšnega vodje arhiva, vsi starejši podatki zaradi prostorske stiske v_ arhivu škartirani. V družinskem arhivu Simonič/Šlebinger pa hranimo spričevalo o službovanju v knjižnici graškega muzeja Joanneum (Gradec, 30. julija 1877), iz katerega je raz- viden točen datum pričetka in konca službovanja. To je razvidno iz pisma Franca Simoniča, poslanega 1. septembra 1918 Janku Šlebingerju. Hranimo ga v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. pa je potrebno prepisani testament, ki ga je Gajšek poslal Simoniču, overoviti, je prosil njega, da to opravi na deželnem sodišču v Gradcu.*2 Simonič je 5. julija 1876, v času svojega služ- bovanja v Joanneumu, na graški Filozofski fakul- teti doktoriral iz zgodovine Babenberžanov z diser- tacijo: Politische Stellung Leopold des Glorreichen zum Deutchen Reiche von Jahre 1197 bis Februar 1213.^'^ 14. aprila 1877 pa je opravil tudi izpit iz italijanščine.^^ Naslednja postaja na Simoničevi poti je bil Du- naj, center Habsburške monarhije, kjer je potem živel naslednjih 30 let. Vendar, kot kaže njegova prošnja z dne 5. maja 1885, ki jo je naslovil na spodnjeavstrijsko namestništvo, se je v Gradec že- lel vrniti.*^ Potegoval se je namreč za mesto kus- tosa v tamkajšnji univerzitetni knjižnici, vendar pri tem ni imel uspeha. Iskanje zaposlitve na Dunaju Kot ugotavlja dr. Walter Lukan, ki je natanč- neje raziskal Simoničevo poklicno pot na Dunaju, je iskanje njegove nove zaposlitve potekalo ta- kole^^: dne 13. januarja 1877 je dunajska univerzi- tetna knjižnica razpisala novo delovno mesto bibliotekarskega pomočnika (amanuensis). Razpis je od kandidatov zahteval zaključen visokošolski študij (doktorat ali državni izpit za poučevanje na gimnazijah) ter znanje francoščine, italijanščine in angleščine ali namesto enega od teh jezikov zna- nje madžarščine oziroma enega slovanskega ali orientalskega jezika. Za to delovno mesto se je potegovalo 17 kandidatov iz habsburške monar- hije. Simonič, ki je imel že bibliotečno prakso, je šel na Dunaj in se osebno predstavil dr. Friedrichu Leitheju, takratnemu vodji univerzitetne knjižnice. Nanj je moral napraviti kar dober vtis, ker ga je v nastavitvenem predlogu za zasedbo izpraznjenega mesta amanuensisa, naslovljenem na nadrejeno spodnjeavstrijsko namestništvo, postavil na prvo mesto. Leithe je v nastavitvenem predlogu opisal Simoniča kot podkovanega, vnetega, obenem pa Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 3. Janez Gajšek (1, 1876). Katalog rokopisov Univerzitetne knjiž- nice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 93. ^3 Simoničeva disertacijo obsega 15 in 1/2 pole, z opom- bami 21 in 1/2 pole in jo hranijo (v rokopisu) v graški Univerzitetni knjižnici (Steiermärkische Universitets- biblothek). Osnutke disertacije in Simoničevo doktorsko diplomo pa hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šle- binger v Gornji Radgoni. Spričevalo - Zeugniss o opravljenem izpitu iz italijan- ščine (Gradec, 14. april 1877) hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. Original Simoničeve prošnje se nahaja v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 46 Glej op. št. 36. 57 KRONIKA > MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191. 48-93 2000 ponižnega moža, ki izpolnuje vse znanstvene, je- ' zikovne in tudi fizične predpogoje za razpisano mesto: Simonič si je s temo iz zgodovine Baben- beržanov pridobil na graški univerzi doktorat iz filozofije, poleg klasičnih jezikov (grščine in la- tinščine) je obvladal še francoščino, italijanščino ter i slovenščino in več ali manj tudi druge slovanske : jezike. Nadalje je Leithe navedel, da je štajerski deželni odbor dal o Simoničevi bibliotečni dejav- nosti v Joanneumu najboljše ocene in da je tudi ' graški univerzitetni profesor dr. H. J. Bidermann, ki ga on, Leithe, osebno pozna, dal ugodno sodbo o Simoniču. Glavni Simoničevi konkurenti so bili: upokojeni doktor medicine Ferdinand Fibich z Dunaja, Konrad Hrastnik, učitelj na višji realki v Prostijovu, in dr. Kari Schmetterer, suplent na • realni gimnaziji v Weidenauu. Vse druge kan- | didate (13) je Leithe izločil, ker niso izpolnili po- ; gojev razpisa. Leithe je nato opisal prednosti Si- moniča pred drugimi konkurenti takole: v pri- merjavi z Schmetterrerjem je Simonič bolj uren in ima prikupnejši značaj, pred Fibichom, ki ima sicer izvrstno znanstveno in jezikovno kvalifikacijo, ima prednost mladosti in zdravja, in Hrastnika prekaša ; ne samo v jezikovnem oziru, pač pa predvsem glede bibliotečne prakse.^7 Leithe se je torej odločil za Simoniča, toda stvar, kot je ugotovil dr. W. Lukan, s tem še ni bila odločena, ker je tudi za to mesto že prestari dr. Fibich - imel je 54 let - poskušal vse, da bi ga dobil. Čeprav je bil dve leti prej že odklonjen, ko se je potegoval za isto mesto v dunajski univer- zitetni knjižnici, je tokrat dobil celo podporo aka- demičnega senata univerze, ki je v nasprotju z Leithejem za razpisano mesto namesto Simoniča i predlagal Fibicha, ta se je z dodatno prošnjo obrnil \ tudi na samega cesarja Franc Jožefa 1. Kljub temu ; je končno obveljalo Leithejevo mnenje, saj ni bilo verjeti, da je stari in telesno šibki Fibich sposoben opravljati naporno delo amanuensisa. Le-ta nam- reč ne sedi samo za mizo in katalogizira, pač pa ima tudi veliko opravkov z obiskovalci knjižnice in je zato veliko na nogah. Veliko mora tudi pre- ; plezati po lestvah, predvsem v zvezi z revizijo i knjig in pri iskanju podatkov v bibliografijah. Po- i leg tega mora amanuensis pri opravljanju nad- zorniških poslov včasih dvakrat na dan v službo, ki traja pozimi do osmih zvečer. Vse to pa zahteva' mlajšega in popolnoma zdravega moža - kar. Fibich ni bil. Leithejevi sodbi se je pridružilo spod- ; njeavstrijsko namestništvo v poročilu za strokovno i pristojnega ministra za uk in bogočastje, ki je nato cesarju svetoval zavrniti Fibichevo prošnjo. Cesar je nato v tej zadevi prepustil odločitev ministru. Tako je bil 9. julija 1877 Franc Simonič z mini- strsko odredbo imenovan za amanuensisa v du- najski univerzitetni knjižnici. Njegova letna plača je znašala 600 goldinarjev, imel pa je tudi pravico do quinquenalnega napredovanja in letni aktivi- tetni dodatek 400 goldinarjev.*^ Prisegel je 31. julija,*^ ko je tudi prenehal delati kot pomožni bibliotečni uradnik v knjižnici Joanneuma v Grad- cu. V svojo novo službo na Dunaju je potem vsto- pil 1. oktobra 1877.5° Simoiuč se poroči Leta 1878, potem, ko je bil že eno leto zaposlen v dunajski univerzitetni knjižnici, se je Simonič poročil z gospodično Rozo Mauko (1854-1939). Spoznal sta se že v mladosti saj je Franc v času, ko je obiskoval 3. in 4. razred osnovne šole, stanoval pri njenih starših v Gornji Radgoni.^^ Njena mama Roza Trümmer (1825-1914) in njen oče Franc Mauko (1828-1892) sta tam živela dokler ni oče vsega premoženja, ki ga je družina imela, zapil. Ko so doživeli polom in je obrt pro- padla, je odšel od doma in tam pustil ženo s štirimi majhnimi otroki. Zato je njena mama pro- dala hišo v Gornji Radgoni, najstarejšo hči poslala v samostan, Rozo k bogati sorodnici, trgovki, po- ročeni Graber, v avstrijsko Radgono, sama pa se je z mlajšima dvema odselila v Purklo (med Radgono in Šentiljem). Roza Mauko je potem, ko je nekaj časa živela pri mamini sestrični v avstrijski Radgoni, šla k očetovi sestri Barbari Mauko v Središče ob Dravi. Teta Betika, kot so ji rekli, je gospodinjila v tamkajšnem župnišču pri Jožefu Simoniču^^ (1813- 47 Glej op. št. 36, str. 22, 23. 4^ Nastavitveni dekret se nahaja v družinskem arhivu Si- monič/Slebinger v Gornji Radgoni. 49 Datum zaprisege je razviden iz priloge k nastavit- venemu dekretu, ki se nahaja v družinskem arhivu Si- monič/Slebinger v Gornji Radgoni. 50 Glej op. št. 36, str. 23, 26. 5^ Rozin oče Franc Mauko je pripadal bogati družini, ki je imela vrvarsko obrt in več posesti. Otroka sta bUa dva, Franc je postal lastnik obrti in posesti, njegova starejša sestra Barbara (1824-1980) pa lastnica vinograda. Njena mama Roza Trümmer pa je bila iz Gossdorfa. Bila je najstarejša v številni družini (12 otrok), v kateri so bili večinoma mlinarji. Posestvo v Grünau in mlin je po- dedoval najmlajši izmed otrok. Rozina starša sta se poročila 1. oktobra 1849, toda zakon ni bil srečen. Imela sta enega sina Josephusa Franciscusa (1856 - umrl kot otrok) in pet hčera: Mario Barbaro, z redovniškim imenom sestra Angela (1850-1920), Aloisio Theresio (1852 - umrla kot otrok), Rosalio oz. Rozo por. Simonič (4. avgust 1854 - 10. januar 1939), Lidvino (1864-1953) in Anno por. Riedl (1867-1947). 52 Jožef Simonič (1813-1895) rojen v Ivanjkovcih pri Sve- tinjah, osnovno šolo obiskoval v Svetinjah, Radgoni in Mariboru, gimnazijo v Varaždinu. V Gradcu je dve leti (1833-35) obiskoval tamkajšno filozofsko fakulteto, nato pa se prepisal na teološko (1835-39). Leta 1838 je bil posvečen v duhovnika. Najprej je bil kaplan pri sv. Lovrencu na Pohorju (1839-44), potem v Radgoni (1844- 58 48 3 KRONIKA 2000 MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 1895), stricu Franca Simoniča. Ko se je župnik in dekan Jožef preselil k sv. Juriju (sedaj Videm ob Ščavnici), je šla Roza z njim in tam pomagala v gospodinjstvu do poroke s Francem.^3 Poročila sta se 23. septembra 1878 pri sv. Juriju.^^ Od tega leta je tam kot kaplan služboval tudi Jožefov brat Ivan Aleksander^S (1823-1892). Oba strica, tako Jožef kot tudi Ivan Aleksader, sta bdela nad nečakovim študijem in njegovim življenjem sploh. Oba duhovnika sta bila prava narodno zavedna slovenska intelektualca. Ivan je zbiral slovenske knjige in med službovanjem pri sv. Lovrencu na Pohorju tam ustanovil slovensko knjižnico. Kot kaplan pri sv. Juriju pa je poučeval verouk v slovenskem jeziku. Franc je ob pisanju knjige o dr. Plohlu zaprosil svoja strica za njun življenjepis in med drugim o njiju zapisal: "Starši, dekan Jožef ... ; mlajši Ivan; ... v ljubezni do rojstnega kraja, do svojega roda in naroda sta si jednaka! Z veseljem sta oba podpirala narodne naprave in slovstvo, dekan je zgubil s svojimi narodnimi Središčani znatno vsoto pri banki Sloveniji; Ivan se je trudil največ za Mohorjevo družbo, ustanavljal knjižnice po župnijah, kder je služboval; dajal iz lastnega žepa, posebno za so- rodnike, da jih je veče število upisoval Za dijaško semenišče je dal dekan Jožef 300 fl., kaplan Ivan pa ako se ne motim 50 fl. "^^ Življenje na cesarskem Dunaju Na Dunaju sta mladoporočenca stanovala v Tiergartenstrasse 4, blizu Pratra. "V trinadstropni ogelni hiši je bilo 15 strank s hišnikom, ena bra- njarija, še ena prodajalna (čevljarja, ki je faliral in 56), v Središču (1856-73) in nato dekan pri sv. Juriju ob Ščavnici (1873-87). Po njegovem odhodu je bil dekanat pri sv. Juriju ukinjen in prestavljen v Ljutomer. O tem glej op. št. 16, str. 110-115. Pri njem sta bila med drugim ministranta dr. Anton Korošec in dr. Fran llešič. Ko je leta 1939 Roza Simonič umrla, je dr. Korošec poslal izraze sožalja Janku Šle- bingerju "ob smrti gospe taščej. Po pričevanju Zore Ilich (roj. Šlebinger). Ivan Aleksander Simonič (1823-1892) se je rodil v Ivanj- kovcih pri Svetinjah, osnovno šolo je obiskoval v Sve- tinjah, gimnazijo pa v Varaždinu in Zagrebu. V Gradcu je obiskoval dve leti filozofije in štiri leta bogoslovja, leta 1850 pa je bil posvečen v duhovnika. Prvo kaplansko službo je nastopU pri sv. Margeti v Rabski dolini (1850- 52), nato je služboval še v Gomilici pri Arnoži (1852-53), v Obrajni nad Radgono (1853-55), v Arvežu pri Lučah (1855-57), pri sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah (1857-59), pri Svetinjah (1859-61), pri sv. Lovrencu na Pohorju (1861-66), pri sv. Marku blizu Ptuja (1866-69), pri sv. Bolfenku na Kogu (1869-70), pri sv. Magdaleni v KapeH (1870-71), pri sv. Petru blizu Radgone (1871-78) in končno je do upokojitve_ služboval pri svojemu bratu Jožefu pri sv. Juriju ob Ščavnici (1878-87). Ko se je upokojil, je šel živet k sv. Magdaleni na Kapelo. O tem glej op. št. 16, str. 116-118. ^6 Glej op. št. 16, str. 119. je ostala zaprta) in balkon v prvem nadstropju. "^^ Zelo kmalu je Roza rodila prvo deklico, Olgo (10. decembra 1879). "Bila sta brez služkinje; začetna uradniška plača je komaj zadostovala za dva in mami, izvežbana v vseh gospodinjskih poslih, je bila oskrba tako majhne družinice igrača. Prija- teljica, ki je obljubila priti na pomoč ob porodu, je morala doma prevzeti delo ... Torej je oče prevzel domače posle. Zakuril je, kuhal in me kopal Uradne ure (v dunajski univerzitetni knjižnici) je imel od osmih do dvanajstih in od dveh do šestih. "58 Že čez dve leti je Roza rodila drugo deklico. Vero (20. junija 1881) in še čez dve leti tretjo, Nado (16. marca 1883). Družina se je tako hitro povečala in pri gospodinjstvu ter pri otrocih je sedaj pomagala tudi Rozina sestra Lidvina Mauko, ki je zato tam tudi živela. Mlada družina se je za razvedrilo vsak dan sprehajala po Pratru. "Da se moji mami ne bi preveč tožilo po zeleni Štajerski, je izbral ata stanovanje z razgledom v Prater. Ker smo stanovali v 2. nadstropju, je bilo strogo pre- povedano nagniti se ali spenjati proti oknu ... Ko sem dorasla okenski polici, sem videla najbližje nezazidan prostor, na njem tri topole, pota križem kražem do drevoreda javorjev, ki so spomladi tako čudovito dehteli, medtem ko je veter raznašal volnene kepice topolovih plodov. "^^ Roza je bila hči nemških staršev, toda Simonič jo je navdušil za slovenstvo, saj so bile vse hčere vzgojene v slovenskem duhu. "Zgodaj nas je učil ata imena dreves, namesto slikanice je služila bo- tanika in glavno mu je bilo, da nam je ohranil v tujem mestu domač jezik. Prvič sem spregovorila nemški na sprehodu: 'adel hat kein Kittel rekši, da dekle nima kite, kar je bilo tedaj izjema, skoraj sramota. Čudno se mi zdi domnevati, da otrok ne razume govorice okolice, v kateri živi, ali da ne sliši, saj sem baje že dveletna pela z mamo 'kje so moje rožice'. "^^ Franc je Rozo naročil na Stritarjev Zvon in ji domov nosil slovenske knjige. V družini so imeli Janežičev nemško-slovenski slovar, v katerega je Simonič napisal posvetilo: "Rozika, naj ti bo drag ljubi slovenski govor. "^^ V dunajskih letih so jim bile edini oddih in utr- ditev zdravja počitnice v domovini. Vsako poletje so namreč odhajali k sv. Juriju ob Ščavnici, k stri- cema Jožefu in Ivanu Aleksandru, dokler se nista leta 1887 upokojila in preselila. Oba, tako Roza kot Franc, sta imela tudi stalne stike s svojimi bližnjimi 5^ Spomini Olge Šlebinger (roj. Simonič); Babičina beseda, I. Spomini na otroštvo. Izdala Barica Marentič Požarnik: Ljubljana 1977, str. 10. 5° Prav tam, str. 4. 59 Prav tam, str. 5. 60 Prav tam, str. 6. 61 Po pričevanju Zore Ilich (roj. Šlebinger). 59 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 2000 sorodniki: s Simoničevim bratom v Ivanjkovcih in s Purklo, kjer je živela Rozina mama. Ko se je Franc Simonič poročil, je bil njegov oče že mrtev (1873). Ob očetovi smrti sta bila dva dediča: mlajši brat Jožef je podedoval domačijo v Ivanjkovcih in razna posestva, starejši Franc pa je dobil vinograd v Brebrovniku, nekoč last Gregorja Plohla, in nekaj denarja. Jožef Simonič je bil kmet in je gospodaril na rojstni domačiji ter upravljal vinograd svojega brata Franca, ki je živel na Dunaju. O stanju v vinogradu mu je poročal spro- ti v pismih.^2 Jožef se je poročil s Heleno roj. To- mažič, ki mu je rodila tri otroke: Kristino, Franca (oz. Frančeka) in Stanislava (oz. Stanka). Franc Simonič se je kasneje, ko je bil že v po- koju, dedovanja in odnosa s svojim bratom Jože- fom spominjal takole: "Prav razmerje bi bilo isto med Stanlcom in Frančekom, ko je bilo po očetovi smrti med nama z bratom, ker je meni brat bil 7 tisoč H. dolžen ostal, ko mi je izročil Graško hra- nilno knjižico (če se prav spominjam, bilo je ravno tisoč fl.) ... Ker je denar nekdaj več vreden bil, ko dandanes, mora se reči, da je Franček se svojim dolgom na boljšem, ko moj brat leta 1873, že zato, da je lepe hrame prevzel, kmetijo in mlin, ko je brat moral vse še zidati (razen hišnega hrama pri stari domovini, kterega so še oča postavili, pri kteri priliki se je on dosto naučil, in veselje dobil do zidanja!) ... Velika razlika pa je v osebah. Brat je bil zdrav, energičen praktičen, kar Franček nije, jaz sem skromno živel in odločil vso podedovano premoženje ohraniti moji deci, kar sem z največjo žilavostjo držal tudi v mojih najhujših časih, da so mi vsaj obresti morale rasti, če nisem mogel že nič dodati Bratova deca bili so prevzetni, da so bo- gatili, a jaz sem skrbel, da moja deca ne bodo ubožniči, ko bratova. Bila sva si z bratom najboljša, a Franček in Stanko se ne trpita. Ker ni bilo takrat denarnih institutov v naših krajih (nosil sem kakor dijak našim ljudem peneze v hranilnice v Maribor in Gradec) izposojevali so premožnejši, kakor moj oča, peneze v okolici, kar pa je bilo dostikrat izgubljeno. Brat mi je večkrat v počitnicah nazna- njal, kdo vse je peneze zgubil, ktere so oča poso- dili, in si je on imel izterjati. Ker je imel meni toliko izplačati, imel sem usmiljenje ž njim in sem vsako tako zgubo z njim delil, in sicer popolnoma, ker sem mu vsigdan odpustil polovico, dasi meni tega ne bi trebalo storiti; ker je on itak več pode- doval, ko jaz, ker sva posestva dosti niže cenila, ko so bila vredna in sem se bojal, da mi ne bode mogel nikdar izplačati. Dalje pa še vedno mislil na to, da ne bi oča ne brat tako ravnali, da ne bi strica na smrtni postelji očetu rekla, da bodem po , njima jaz dedič in so tedaj vse bratu izročili ... Meni so obresti rasle in bratu sem pomagal! ... Če pomislim, koliko sem jaz bratu obresti odpustil po rojstvu prvega dekleta, ker je Kristini naša mamica bila kuma in od nje ni mogel nič dobiti, pustil sem mu od dolga 400 fl. (Kristina je rojena decembra 1876 in poročil sem se jaz šele septembra 1878), pozneje vsako leto po 100 fl. ali 50 fl. in še menje. Svoje počitnice sem preživel s familijo 14 dni pri dekanu, 14 dni pa pri bratu in za to sem ga vsakokrat primerno obdaroval Dalje sem pustil knjižice Ormoške in Ljutomerske posojilnice pri bratu, da mi vlaga, če vino proda, a smel si je tudi vsaki čas moje peneze izposojevati, ako mu je trebalo, kar je posebno tistikrat porabil, če mu je pri zidanju silno trebalo ... "^^ II. del: Slovenski intelektualec^ Amanuensis v dunajski univerzitetni knjižnici (1877-1887) Simonič je imel prvih pet let službe 1.000 (600 -I- 400) goldinarjev plače na leto, dokler ni leta 1882 dobil prvega quinquenalnega dodatka v znesku 150 goldinarjev, ki mu je povišal plačo na 1.150 (750 + 400) goldinarjev. Leta 1887 je dobil še drugi quinquenalni dodatek in je imel potem letno 1.300 (900 -(- 400) goldinarjev.65 ^2 v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Rad- goni je ohranjena številna korespondenca med bratoma. Jožef je pisal Francu kohko je pridelal, koliko prodal itn. Simoničevo pismo hčeri Olgi in njenemu možu Janku Slebingerju, z dne 27. decembra 1909, Gornja Radgona. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. °4 Označitev Franca Simoniča za 'intelektualca' je neke vrste 'poimenovanje za nazaj', saj pojem v pomenu, ki ga je dobil konec stoletja, za časa njegovega življenja še ni bil poznan. Se najbližji bi mu bil že v 19. stoletju priljubljeni izraz 'intelegenl', ki je prav tako pomenil šo- lanega, razgledanega in narodno zavednega izobraženca. S pojmom slovenski 'intelektualec' potemtakem nikakor ni mišljen le borec za 'resnico in pravico' po zgledu poj- ma, kot se je v času Dreyfusove afere in po njej uveljavil v Franciji in v zahodni Evropi, temveč to velja za vso slovensko izobražensko elito ali, bolje, tisti njen del, ki se je, ne glede na politične nazore, osebne motive in sta- lišča, aktivno vključeval v slovensko politično, društve- no, kulturno in narodno življenje ter določal njegovo smer. O tem glej: Peter Vodopivec, Vloga slovenskih intelektualcev pri emancipaciji Slovencev, SLOVENIJA 1848-1998: iskanje lastne poti: mednarodni znanstveni simpozij v Mariboru (16.-17. april 1998). Zveza zgodo- vinskih društev Slovenije: Ljubljana 1998, str. 125. Dr. W. Lukan je iz deloma ohranjenih proračunov du- najske univerzitetne knjižnice ugotovil tudi, koliko so za primerjavo zaslužili Simoničevi kolegi. Poglejmo si na primer leto 1882: če sledimo tamkajšnji piramidi urad- nikov v Simoničevem času, je na vrhu stal bibliotekar ali univerzitetni bibliotekar. Na tem položaju je bil takrat dr. Fridrich Leithe; njegova letna plača je znašala 3.300 (2500 + 800) goldinarjev. Sledili so si po lestvici navzdol kustosi, v tem času sta bila zaposlena dva: dr. Leopold Mihelič z 2.300 (1.700 + 600) goldinarji in dr. Ferdinand Grassauer z 2.150 (1.550 + 600) goldinarji. Na nižji stop- nji so bili skriptorji; v tem času sta bila zaposlena dva: 60 KRONIKA lOOO MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Plače bibliotečnih uradnikov so bile za tisti čas skromne in tudi znatno nižje od plač drugih državnih uradnikov.^^ Simonič se je še kasneje, ko je bil že upokojen, spominjal teh časov. Ko mu je namreč pisala hči Olga, se je na njeno pritožbo, da nič ne privarčuje, odzval takole: "Da si vidva zdaj ne bi nič prihranila, tega ne smeš možu pripo- vedovati, ki je moral svoje dni v dragem Beču z otroci živeti ob plači letnih 600 ß. (= goldinarjev; moja pripomba) + 400 ß. aktivitete in je vendar izhajal "67 O konkretnih delovnih nalogah, ki jih je moral Simonič opravljati kot amanuensis v prvih letih, ni skoraj nič znanega, saj virov o tem ni. Od aktov univerzitetne knjižnice je za ta čas ohranjen le neznaten del. Izjema je akt iz leta 1879, ki opo- zarja, da je bil Simonič morda že takrat na neki način pristojen za knjige v slovanskih jezikih. Gre za lastoročen koncept Simoničevega odgovora Slo- venski matici v Ljubljani, v katerem prosi v imenu univerzitetne knjižnice za dva manjkajoča letnika njihovih letopisov.68 V Slovenskem biografskem leksikonu lahko za ta čas beremo, da je Simonič od 1884 do 1885 vodil selitev knjižnice v nove prostore in da je za oprav- ljeno delo dobil nagrado.^^ Novejše raziskave dr. W. Lukana pa so pokazale, da to ne drži pov- sem.^0 Takratni vodja knjižnice Friedrich Leithe,^! se s selitvijo knjižnice iz starih prostorov na Domi- nikanerplatzu v poslopje nove univerze na Ringu ni strinjal. Mislil je na lastno poslopje knjižnice ali vsaj na prostorsko razširitev dotedanje stare uni- verzitetne knjižnice, iz katere naj bi nastala velika. dr. Johann Fuchshofer in Josef Meyer, njuna plača pa je znašala 1.650 (1.150 + 500) goldinarjev. Na dnu lestvice so bili bibliotekarski pomočniki ali amanuensisi; leta 1882 so bili poleg Simoniča še trije: dr. Wilhelm Haas, dr. Albert Gessmann in August Ritter von Novak. Vsi so imeli enako plačo, ki je znašala 1.150 (750 + 400) gol- dinarjev, peti, dr. Adolf Bruder, pa nekoliko manjšo, okoli 1.000 (600 4- 400) goldinarjev. Pod to piramido so bili še drugi uslužbenci, na primer bibiotečni sluge (Bibliotheksdiener). Prvi sluga je dobil dobil 776 goldi- narjev, zadnji (šesti) pa 395 goldinarjev. Pod temi urad- niki pa so bili še praktikanti in volunterji, ki še niso imeli sistemiziranega mesta in tudi ne redne plače - dobivali so letno določene remuneracije. O tem glej op. št. 36, str. 29. 66 Šele leta 1889 so se z uvedbo stopenj (Rangklassen) tudi za uradnike v knjižnicah plače nekoliko povišale, leta 1896 pa so dosegle isto ravan kot plače ostalih državnih uradnikov. O tem glej op. št. 36, str. 29. Pismo, ki sta ga napisala Roza in Franc Simonič v Gor- nji Radgoni 1. aprila 1908 in je bUo namenjeno Olgi in Janku Šlebinger v Novem mestu, hranimo v družin- skem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 6° Glej op. št. 36, str. 31-32. Lgr. Oanez Logar), Simonič Franc, v: Slovenskem bio- grafskem leksikonu III, str. 313. 70 Glej op. št. 36, str. 32-34. Friederich Leithe je kot univerzitetni bibliotekar du- najsko in univerzitetno knjižnico vodil od leta 1874 do leta 1884. Prav tam, str. 23. od univerze kar se da neodvisna državna knjiž- nica. Ker njegove ideje niso bile uslišane, saj niso imele realne podlage, je Leithe, ko je postalo vprašanje selitve v juniju 1884 aktualno, takorekoč zbežal na dopust. Zato je ministrstvo za uk in bo- gočastje za selitev pooblastilo Leithejevega namest- nika, prvega kustosa Ferdinanda Grassauerja. Na njegov predlog je potem ministrstvo odobrilo po- sebno ekipo, sestavljeno iz skriptorja Wilhelma Haasa, amanuensisa Hermana Feigla in sluge Franza Knappa, ki naj bi pri izvedbi pomagala. Simoniča na začetku ni bilo zraven, vendar ga je, kot kaže, Grassauer dodatno vključil v ekipo (in še amanuensisa Antona Hittmairja), saj je bil potem tudi on med tistimi, ki so dobili posebno remu- neracijo^^ za uspešno preselitev knjižnice, izvede- ne v neverjetnih dvanajstih delovnih dneh.73 Iz tega časa (januarja 1885) je ohranjeno pismo Simoničevega rojaka Andreja Senekoviča, v kate- rem omenja Simoničev revmatizem in takole ugiba, kako ga je dobil: "Skoro bi bilo soditi, da si pogostem v kakem prepihu sede val kar se mi posebno verjetno dozdeva, če pomislim na za- duhle in nezdrave prostore v Vaši stari knjižnici Upam, da imaš v novem poslopju zdravo in prijetno pisarno. Ali si se morebiti v času Vašega preseljevanja pokvaril?"^^ Po tej selitvi je Ferdinand Grassauer postal (avgusta 1885) novi vodja univerzitene knjižnice in se je takoj lotil velike reorganizacije celotnega knjižničnega dela v novi hiši. Namesto doteda- njega "čisto bibliotekarskega poslovnika",75 kakor je Grassauer imenoval sistem predhodnikov, je uve- del nov "strokovno-znanstveni poslovnik" (fach- wissenschaftliche Geschäftsordnung).76 "Sistem Remanuracije so znašale: za Grassauerja 300 fl., za Haasa 150 fl., za Feigla, Hittmairja in za Simoniča po 100 fl. Prav tam, str. 34. 73 Glej op. št. 36, str. 32-34. Senekovičevo pismo, z dne 28. januarja 1885, hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 75 V dotedanjem sistemu je knjiga pri obdelavi šla skozi različne roke, ne oziraje se na znanstveno stroko, ki jo je posamezni bibliotečni sodelavec pokrival. Tako sta bila dva uradnika zaposlena z opisom vseh knjig na tako imenovanih temeljnih listih (Grundblätter), eden je bil pristojen izključno za obdelavo nadaljevalnih zvez- kov, drugi za signiranje, tretji za vezanje knjig, več uradnikov pa za vpisovanje v kataloge itd. Posledica je bila, da je trajalo sorazmerno dolgo, preden je knjiga postala dostopna bralcem in posamezni uradniki so se odtujili lastni znanstveni stroki. 76 Referenti so odslej posamezno knjigo iz znanstvene stroke, za katero so bili po študiju kvalificirani, v celoti obdelali in pripravili za uporabnika. Svetovali so nakup knjige ali kakšen drug način pridobitve, jo popisali, in- ventarizirali, vpisali v glavni in sistematski katalog ter v seznam prirastka, pripravili za vezanje, signiranje in žigosanje ter jo končno predložili reviziji. Tudi slednjo je Grassauer na novo organiziral: nad dvema revizor- jema - eden je bil pristojen v glavnem za humanistične vede in drugi za naravoslovje - je bil nadrevizor ali 61 3 KRONIKA > MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919), 48-93 2000 Grassauer" je potem skoraj nespremenjen ostal v veljavi na dunajski univerzitetni knjižnici do leta 1932, ko so bile uvedene "pruske inštrukcije" (Preussische Instruktionen), in je bil kot pravi dr. W. Lukan osnova za Simoničevo delo.^^ Pisma (1877-1887) Ko je Simonič prišel na Dunaj in dobil novo službo, je ohranil stike, ki jih je imel s svojimi kolegi iz študentskih let in iz prve službe v Gradcu ter z rojaki iz rodne Štajerske. S tako imenovano slovensko kulturno elito je Simonič diskutiral o literaturi, zgodovini in politiki. Prav delo v dunajski univerzitetni knjižnici, osrednji to- vrstni ustanovi v monarhiji, je bilo večkrat tudi vzrok, da so se mu ti ljudje oglašali z najraz- ličnejšimi prošnjami. O tem priča številna ohra- njena korespondenca. Tukaj bom navedla nekaj najzanimivejših pisem. Iz tega časa - od 1877 do 1887 - je npr. ohra- njeno pismo njegovega prijatelja Tomaža Janežiča, skriptorja v knjižnici graškega Joanneuma. V pismu s 30. aprila 1878 se ta najprej opraviči Simoniču, ker mu že dolgo ni odpisal: "Porečete, ta je pač pravi kolega in prijatelj, ta skriptor Ivanejski! Tri liste sem mu že pisal, več kakor pol leta je že preteklo in še na enega mi ni prav za prav odgovora dal e.t.c. in infinitivno bi me lahko grajali!" V nadaljevanju se obrne na Simoniča z naslednjo prošnjo: "Ali bi mi hoteli pri priložnosti pisati in prijaviti ims tistega ruskega gosp. Do- stojnika, ki se je v Beču za Gračko 'Slov. Besedo' brigal in ji časnike in knjige preskrbljeval? - Ste mi ga tukaj že enkrat imenovali, pa sem pozabil Prosim dakle - pri priložnosti!' Pismo pa konča s temi besedami: "Naklon in pozdrav gosp. Lubecu in še drugim Slovencem Dunajskim, če me še kdo pozna in se me spominja!"^^ Simonič si je nadalje dopisoval z zgodovi- narjem Matejem Slekovcem,''^ takrat kaplanom pri superrevizor. Potrebna pa je postala tudi revizija celotnega knjižnega fonda in s tem nova obdelava te- meljnega kataloga, ker je Grassauer uvedel v zvezi z preselitvijo knjižnice numerus currens. 77 Glej op. št. 36, str. 34-35. 7° Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 4. Tomaž Janežič (4, 1878-1882). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Ma- ribor: Maribor 1978, str. 93. 7" Matej Slekovec (1846-1903) roj. v Kunovi pri Negovi je obiskoval v Mariboru gimnazijo in prav tam od 1867 do 1871 študiral bogoslovje. Bil je najprej kaplan v Sre- dišču, nato v Cirkovcih in pri Sv. Marku blizu Ptuja. Pozimi 1882-83 se je zdravil v Gor. Do leta 1887 je nato kaplanoval pri Sv. Lovrencu na Drav. Polju in bil do leta 1903 župnik pri Sv. Marku blizu Ptuja. Kot upo- kojenec naj bi bil škof. arhivar v Mariboru, a je že dva tedna po upokojitvi umrl. Slekovec je vzljubil dom. SV. Marku blizu Ptuja, ki ga je spoznal prek strica Jožefa Simoniča.^*^ Njuna korespondenca je najšte- vilnejša. V pismih Slekovec največkrat nagovori Simoniča kot zgodovinarja in ga sprašuje za razne podatke oziroma pojasnila. 10. oktobra 1879 mu Slekovec piše: "Že več časa se v prostih urah pe- čam z nabiranjem zgodovinskih črtic za obširnejšo kroniko Središkega trga in okolice. Marsiktero zanimivo drobtinico sem tu in tam v starih listinah, knjigah in arhivih staknil, si njo zabilježil in njo tako otel - a naletel sem tudi na marsikaj, kar mi je zdaj še celo nejasno. Čeravno bi imel takih stvari celi koš, se drznem vendar samo v nekaterih Vas - izvrstnega zgodovinarja razjas- nenja prositi. ... L. 1488 je Središče prejelo pravice cesarskih trgov od Barbare grofice Frangipan rojene Saumberg. Kake pravice so imeli v unem časi cesarski trgi? ... Na dalje pa mi ne gre v glavo, kako bi zmogla grofica deliti trgom pravice ce- sarskih trgov. So-li groß imeli oblast, deliti take pravice? ... Središče ima tudi svoj grb, ki ima gotovo tudi svoj - morebiti celo zgodovinski po- men. ... Morebiti bi zmogli kaj natančnejšega o tem grbu poizvedeti, posebno pa bi mi zelo ustregli, če bi poizvedeli posamezne barve, kajti o teh nihče nič ne ve. Stiokovnjaki vejo baje po legi črt na grbu barve določiti, zato Vam grb tukaj z raznimi podatki priložim. S podobnimi prošnjami, ki so zadevale zgo- dovino Ormoža in Središča, se je Slekovec še več- krat obrnil na Simoniča. Z njim se je posvetoval tudi, ko je dobil v roke rokopis Ivana Lapajneta^^ Politična in kulturna zgodovina štajerskih Sloven- cev. 12. januarja 1882 zato Slekovec piše: "Slov. Matica namreč mi je pred nekterimi dnevi poslala Lapajnetov rokopis: "Zgodovina Slovenskega Šta- jerja" v pregled z naročilom, naj o njem odboru, ki zgod. kot kaplan v Središču, kjer ob pravdah tržanov preiskoval tamkajšnje trške listine. Sam se je učil brati stare listine in je skozi tri desetletja zbiral gradivo po arhivih v Ljubljani, Mariboru, Gradcu, Zagrebu, Ptuju, Salzburgu, na Dunaju in po raznih občinskih in za- sebnih arhivih. Zbiranje in izpisovanje tega gradiva je imel za svojo poglavitno nalogo in tako je pomagal zgodovinarjem, npr. K. Glaserju pri njegovi "Zgod. slov. slovstva". Slekovec je bil tudi prvi predsednik zgod. društva za slov. Štaj. v Mariboru. (SBL X, str. 360-1) Ko je Matej Slekovec služboval pri Jožefu Simoniču v Središču, je tja v času počitnic prihajal Franc Simonič. Takrat ga je imel priložnost spoznati. Slekovca pa je po- znala tudi Roza, kasnejša Simoničeva žena, ki je do poroke pri Jožefu Simoniču gospodinjila. V pismih zato Slekovec vedno nameni nekaj vrstic tudi Rozi. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. ^2 Ivan Lapajne (1849-1931), roj. na Vojskem pri Idriji, pedagoški pisatelj in nar. gospodar je napisal več slov. učnih knjig, pedagoških in drugih člankov. Njegovo najobsežnejše delo je "Polit, in kult. zgod. štajerskih Slovencev", ki je bila izdana v Ljubljani leta 1884. (SBL I, str. 616-8) 62 > 3 KRONIKA 2000 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919I, 48-93 se snide 1. februarja, poročam. Akoravno se za do- mačo zgodovino zanimam in se z nabiranjem zgodovinskih drobtinic že več let pečam, se ven- dar ne čutim dosti zmožnega, tu in tam kaj popravljati, izvzemal male pomote, ker nisem stro- kovnjak. Tudi si ne upam sam Matici nasproti razsoditi, je-li razvrstitev tvarine v tolike oddelke, kakor jih Lapajne ima, priporočati ali ne ... Pre- pričan, da se kot zgodovinar zanimate predvsem za zgodovino mile domovine in želite, kakor jaz, naj bi zgodovina slovenskega Stajerja, ki jo Matica izdati namenjena, bila v čast slov. Stajerju in njega prebivalcem. Vas s temi vrsticami prosim, preglejte in presodite pridjano kazalo ali obseg ter mi javite svoje mnenje. '^^ Knjiga Politična in kulturna zgodovina štajer- skih Slovencev, ki je potem čez dve leti izšla, se je držala predvsem kritike, ki jo je predložil Slekovec v tem pismu. Kot lahko razberemo iz pisma, ki nosi datum 22. marec 1887, je Slekovec prosil Simoniča, da mu pošlje knjige z Dunaja, ker ima, kot pravi on sam, v mariborski gimnazijski knjižnici težave z izpo- sojo: "Mi Slovenci smo pač ubogi reveži; povsod nas prezirajo in na stran pehajo. Tega sem se v novejšem času moral zopet prepričati tudi jaz. Pred tremi tjedni zaznamoval sem g. profesorju Majceni?'^ nektere knjige in ga prosil, naj mi nje po gimnazijskem ravnateljstvu iz Gradca priskrbi On je takoj drugi den ravnatelja pismeno prosil, a sedaj je tri tedne in knjig še vedno ni. Pred onim tednom je g. Majcen vprašal ravnatelja prvokrat in nedavno drugokrat, kako je to, da knjig tako dolgo ni in on se posmehljivo odrezal/Werden schon vergriffen sein'. Pa g. Majcen in Kunstek menita, da ravnatelj niti pisal ni po nje, ker je, odkar ga je bila 'Südsteir. Post' precej ostro prejela, -očiten nasprotnik Slovencev. Omenjena gospoda sta mi torej svetovala, naj bi samo Vam pisal in bi Vi g. Ferd. Majcenu po ravnateljstvu knjige z Du- naja poslali Toda Simonič po študijski usmeritvi ni bil samo zgodovinar, ampak tudi slavist. V času, ko je bil še zaposlen kot amanuensis, je v knjigi Josipa Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, III. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 5. Matej Slekovec (1, 1882). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 87. °4 Jožef Majcen (1860-1920), roj. v Slov. gor., je gimnazijo obiskoval v Gradcu in bogoslovje študiral v Mariboru. Od 1883 je bil zaposlen kot kaplan v Rečici ob Savinji, od 1887 kot korni vikar v Mariboru, od 1889 je bil tamkajšnji škofov dvorni kaplan in konzist. tajnik, od 1901 stolni kanonik in 1915 stolni dekan. °5 Pismo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Glej: Arhivski fond: Simonič Franc, Dunaj. Ohranjeno gradivo: 33, 1883-1903. Šumana Die Slovenen na Dunaju leta 1881^6 izšel njegov prispevek o slovenski književnosti - Die slovenische Literatur. Svoj prispevek je razdelil na tri obdobja: 1. Od Trubarja do Pohlina (1550-1768), 2. Od Pohlina do izida Bleiweisovih Novic (1768- 1843), 3. Od leta 1843 do danes. Njegov rojak, profesor Josip Šuman, ki je Simoniča učil na ma- riborski gimnaziji, je napisal uvodna poglavja.87 Simonič je pisal tudi krajše prispevke in jih objavljal v Kresu, Ljubljanskemu zvonu in Leto- pisu matice slovenske. Leta 1881 je v Kresu objavil spis Macocha, po naše mačeha, kjer je opisal pravljico o izvoru tega imena.88 Leta 1882 je v treh številkah Kresa objavil poročila strokovnih del, ki pišejo o Slovencih in slovenski deželi. V pred- govoru v to rubriko je zapisal: "Zdavna že biva naš slovenski rod med vsemi sorodniki slovan- skimi v najbližej soseščini z razsvetlenimi narodi inojezičnimi, ki so nam v svojih bogatih književ- nostih marsikje spominke zapustili o našem naro- du, o naših tleh. ... Za krasne slovenske pokrajine se vrlo zanimajo inojezični sosedi še dandanes, vzlasti Nemci! Leto za letom množijo se spisi o naših zemljah; ali ti spisi so raztrošeni po raznih strokovnjaških listih, kojih le pičlo število v našo domovino zahaja. Ker pa jaz takega blaga obilo v roke dobivam, utegnol bi svojim učenim rojakom, osobito mlajšim pisateljem, ustreči, če jim kratko z naslovi in obsegom stranij naznanjam, kar se tam o nas in naših krajih razpravlja. "8^ Leta 1883 je bil v Kresu objavljen še Simoničev spis z naslovom Gesla Habsburških cesarjev in življenjepis Josipa Godine.90 S tem v zvezi je zanimiva obsežna Simoničeva korespondenca z liberalno usmerjenim duhovni- kom Davorinom Trstenjakom, takrat župnikom v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. V njunih pismih je največkrat govora o slovenski zgodovini in o Die Völker Oesterreich-Ungarns, Etnografische und culturhistorische Schilderung X, 1, Josef Šuman, Die Slovenen. Verlag von Karl Brochasta: Wien 1881, str. 123-72. Tam je Šuman pisal o pradomovini, selitvi in pokri- stjanjevanju Slovencev, o slovenskem jeziku, njegovi zgodovini ter zlasti o razvoju rabe slovenščine v lite- raturi, šoli in javnem življenju. Kajkavce je zgodovinsko in jezikovno pripisal Slovencem, zaradi česar so Hrvatje ostro nastopili. Šuman je nadalje napisal še poglavje o umetnosti in znanosti Slovencev. Prispevek o zgodovini slovenskih dežel pa je v tej knjigi napisal Fr. Fasching. Fr. Simonič, Macocha. Kres, leposloven in znanstven list, leto L, št. 8: Celovec 1. avgusta 1881, str. 447-50. Fr. Simonič, Učena poročila tujih slrokovnjašldh listov o Slovencih in slovenske) domovini. Kres, leposloven in znanstven list, leto II., št. 7.: Celovec 1. julija 1882, str. 398-100. Leto II., št. 8.: Celovec 1. avgusta 1882, str. 447- 8. Leto II., št. 11.: Celovec 1. novembra 1882, str. 597-«. Fr. Simonič, Gesla Habsburških cesarjev. Kres, lepo- slovni in znanstveni list, leto III., št. 7.: Celovec 1. julija 1883, str. 380-1. Fr. Simonič, Josip Godina-Vrdelski. ... str. 216. 63 3 KRONIKA 48 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-1919). 48-93 2.000 reviji Kres.^^ 14. februarja 1881 Trstenjak piše o finačnem stanju revije, njenih naročnikih in kri- tikih: "V "Novicah" se Je oglasil nek kritikus, kteri presajuje slog "Zvonov" in "Kresov". Ne motim se, ako rečem, da te opazke piše Anton Trstenjak, učitelj, kandidat, ki na Dunaju živi, in Vam je gotovo znan. "Kres" se bo držaj uže ima črez 700 naročnikov. "'^^ 6. januarja 1883 se zahvali za pod- poro: "Zahvalim Vam lepo, da podpirate naš "Kres", kterega kranjski in štejerski ... tako strastno pikajo, in si prizadevajo ga ugonobiti "^^ 6. janu- arja 1886 piše o težavah, s katerimi se spopadajo pri izdajanju časopisa: ""Kres" smo hotli v celov- škem jezeru potopiti a revež se nam je smilil, poskusili bomo ga kot četrtletnika vzdržati, ali malo imam upanja za srečen uspeh. Sotrudnikov ne bode manjkalo, pač pa naročnikov. Slovenske intelegence je kruto malo, in ta rajši bere nemški, nego slovenski. "^'^ 9. maja 1886 pa piše o njego- vem skorajšnem koncu: ""Kres" ima še le 400 na- ročnikov, letos bo izhajal - a drugo leto težko. "^^ V pismu z 28. januarja 1882 Trstenjak čestita Simoniču za njegov literarni prispevek v Sumanovi knjigi Die Slovenen: "Čestitam Vam, da ste v knjigi: "Die Slovenen" tako lepo rešili svojo partijo. Odkritosrčno Vam rečem, da je Vaš spis najboljši med vsemi članki. Tudi moje malenkosti ste čestito omenili... "^^ V drugih pismih pa Trstenjak, podobno kot zgodovinar Matej Slekovec, Simoniča prosi za razne usluge. 6. januarja 1883 mu piše: "Muchar v svoji Gesch. des Steier. VIR 43 in 142, omenja Tomaža Prekokar-ja, ki je umrl v aprilu 1496 kot škof Kostniški (Constanz), in reče, da je bil odgojitelj cesarja Mascim. L ... Kot dijak pa sem bral v knjigi Biograph, berühm der Steierm. von Winklern ... da je ta škof Kostniški učil cesarjeviča Mascim. slovenski in za njega spisal slov. slovnik, a on ga ne imenuje: "Prekokar", temveč "Verlover" ... Ne bi Vi hotli tega moža dalje zasledovati in preiskati, ktero ime je pravo al Prekokar - Verlover ali Berlogar, in mi vse, kar o njem po knjigah najdete, priobčili? ... Ako Vi najdete kaj podatkov, bi dobro bilo, da obiščete enkrat g. dvornega sve- , 9^ Trstenjak se je že v svojih študentskih letih navdušil za ilirizem. Prepričan je bil, da so Slovenci avtohtoni v sedanji domovini in je zato spodbijal nasprotne trditve graških zgodovinarjev R. Knabla, A. Mucharja in F. J. Schnellerja, kar je razvidno tudi iz pisem Simoniču. Kot leposlovec se je Trstenjak ponudil Stritarju za sodelavca pri Zvonu in je nato zaradi zavrnitve organiziral boj zoper 'stritarjansko smer'. Tako je leta 1881 sprožil usta- novitev revije Kres in je bil potem njen sodelavec. 92 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej Prav tam. 94 Prav tam. "5 Prav tam. 96 Prav tam. tovalca viteza Beikera, in se mu predstavite kot moj rojak in znanec, ter mu poveste, kaj ste Vi vse zasledili o tem našem rojaku. "'^^ 29. januarja 1883 se mu zahvali za poslano: "Stokrat in stokrat hvala za Vaš trud. Izvohali smo slavnega rojaka, jaz mislim, da je njegovo pravo ime Prelokar, v tej zadevi bom se obrnol na archivarja višjega škofa, tudi g. prof Johannes Weiss (slavni zgodovino- pisec v Gradcu) mi je obljubil poiskat dati, kar se o tem moži najde v arhivih freiburške škofije ali v archivu Karlsruheskem. "9^ Simonič si je nadalje dopisoval s profesorjem Gregorjem Krekom, ki ga je učil na univerzi v Gradcu. V pismu s 3. januarja 1882 se opravičuje, da zaradi bolezni v družini ni tako dolgo pisal, in piše o že omenjeni knjigi Die Slovenen: "V tistem času mi je poslal tudi gosp. prof Šuman knjigo o Slovencih. Hotel sem jo prej prečitati predno se mu zahvalim (pisanje) za-njo in mu povedati svoje mnenje o njej, ali vedno je prišlo kaj vmes ... Vi ste s tem odličnim rojakom gotovo dobro znani, ker ste tudi za njegovo knjigo prav lep sestavek spisali; prosim stopite prilično k njemu in recite mu, da se srčno zahvaljujem, da se je spomnil tudi mene, pošiljaje svoje delo nekterim ljudem v dar. Povejte mu, da je samo to vzrok mojega molčanja, da sem zaradi bolezni tako dolgo odlašal s zahva- lnim pismom ... Sicer pa bodem o knjigi v Kresu, nekaj vrstic napisal in jo zlasti ščitil proti hrvat- skim narodom glede "kajkavcev", ktere Zagrebčani za-se reklamujejo. ..." Na koncu ga Krek še nago- vori naj kaj napiše za Kres: "Razveselila me je novica o gosp. Hudoverniku in veliko uslugo bo- de te storili Kresu, ako gospoda pripravite, da pošilja kakih drobnostij za natis v listu. Sicer sem pa prepričan, da bodete tudi Vi ostali Kresu zvest, zakar ste mu bili s početka. Kadar zopet kaj uteg- nete, prosim spišite kaj za-nj in natisnolo se bode hvaležno. "99 V zvezi z objavljanjem svojih člankov se je Simonič dopisoval tudi s profesorjem in takratnim urednikom Kresa Jakobom Sketom.^^'^ 23. maja 97 Prav tam. 9^ Prav tam. 99 Prav tam. ^O'^ Jakob Sket (1852-1912), roj. v Mestinjah pri Sladki gori blizu Šmarij pri Jelšah je po dom. šoli obiskoval dve leti normalko v Celju in nato gimnazijo v Mariboru. V Gradcu je študiral klas. filologijo, slov. in nem. ter med- tem opravil enoletno voj. službo. Leta 1877 je postal suplent na gimn. v Celovcu, čez eno leto opravil prof. izpit iz slov. in klas. jezikov in doktoriral z disertacijo O deklinaciji konsonantsSdh samostalniških debel v staro- in novoslovenSani. Leta 1878 je bil imenovan za stal- nega učitelja na gimn. v Celovcu in tam poučeval do pokoja 1908. Sket je bil odbornik Mohorjeve družbe in je leta 1881 v Celovcu, skupaj s tamkajšnimi Štajerci v sodelovanju s prof. Gr. Krekom in župn. Dav. Trste- njakom, ustanovil leposlovni in znanstveni časopis Kres. Med Ljubljan. zvonom in Kresom je nastala tekma. 64 3 KRONIKA lOOO MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 1882 mu je Sket pisal: "Veseli nas, da niste na nas v Celovci pozabili Z veseljem povzamem iz Vašega pisma, da hočete poročila redno sestavljati in jih nam pošiljati. ... Zdanje Vaše poročilo se je stavilo, ali smrt prenagla g. M. Poneja, mi je toliko prostora vzela z nekrologom, da ravno Vašega poročila ne moremo v list 6. vtakniti Mislim, da to nič ne dene, pride pa pozneje, le pošiljajte kar naberete. "^^1 Ohranjeno je tudi pismo profesorja in takrat- nega urednika Ljubljanskega zvona Frana Levcal02 in Simoničev odgovor nanj. Leveč 30. januarja 1882 piše o Simoničevem spisu o Rusiji z naslo- vom Najdražja kupica vode na svetu, ki so ga v Ljubljanskem zvonu objavili maja 1882,^03 prosi, naj za njihov časopis še kaj napiše: "Lepo se Vam zahvaljujem za spis "Najdražja kupica vode na svetu". Natisnil jo bodem v kratkem v Zvonu. O tej priliki prosil bi Vas lepo, čestiti g. doktor, ali ne bi hoteli vsej časih poslati Zvonu kaj bibliografskih novic, ali kakšno kratko kritično naznanilo o novih slovanskih, osobito pa o novih nemških, o Slova- nih govorečih knjigah. Jako drago bi mi bilo, ako bi zabeleževali posamezne razprave po raznih znanstvenih nemških novinah, ki govore o slo- vanski književnosti, zgodovini, narodopisu etc. Saj imate takih novin v biblioteki na izbor in na izobilje; časa bi Vam taka stvar tudi ne jemala Bog si ga vedi koliko, a Zvonu in njegovim čitateljem ustregli bi s takimi doneski neizmerno. ..." V na- daljevanju pa govori o Simoničevem prispevku v knjigi Die Slovenen, kjer ga opozori na kritiko zgodovinarja Simona Rutarja^''4. "y prilogi poši- katero je izgubil Kres in tako leta 1886 prenehal izhajati. Ves čas obstoja je bil Sket njegov urednik. Drugače pa je Sket poleg raznih leposlovnih del sestavil tudi šol. berila in čitanke ter tako nadaljeval tradicijo A. Janežiča. (SBL X, str. 330-332) Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, 111. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 4. Jakob Sket (1. 1882). Katalog roko- pisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 87. Fran Leveč (1846-1916), roj. na Jezici nad Ljubljano, je obiskoval v Kamniku gimnazijo in jo leta 1867 končal z odlično maturo. Nato je študiral na Dunaju slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Od 1871 suplent na gimn. v Gorici, od 1873 pa na lj. realki, kjer je potem služboval 28 let, od 1877 kot pravi učitelj. Leta 1876 je napravil izpit iz slov. in nem. in 1885 še izpit iz zem- ljepisa in zgodovine. Publicistično je začel Leveč delo- vati že na Dunaju in od njegovih številnih aktivnostih tudi nekaj časa urednik Ljublj. zvona in odbornik Slov. matice. (SBL I, str. 640-5) ^0-^ Fr. Simonič, Najdražja kupica vode na svetu. Ljubljanski zvon, leto II., št. 5.: Ljubljana 1. maj 1882, str. 273-5. Simon Rutar (1851-1903) roj. v Krnu pri Tolminu se je po opravljeni gimnaziji in po zaključenem vojaškem roku vpisal na filozof, fakulteto v Gradcu (1873). Leta 1877 je opravil prof. izpit iz zgod. in zemljepisa kot glavnih in nem. kot stranskega predmeta. Potem je zelo veliko menjaval službo in sicer: 1877 je začel kot suplent na goriški gimn., 1880 kot redni gimn. učitelj v Kotoru, 1881 je služboval na splitski gimn. (naslov prof. dobU Ijam Vam tisti kos Rutarjeve kritike, ki govori o Vaši razpravi v Šumanovi knjigi. Kar se mene samega tiče, jako sem zadovoljen z vso knjigo izimši dva velika nedostatka: prvi je ta, da knjiga Nemce premalo seznanja s sedanjim položajem našim, z našo bedo in zahtevami; in drugi je jako površna zgodovina prof. Faschiga. Tudi v lite- rarnem pregledu bi želel, da bi bili nekatere pi- satelje markantneje opisali n. pr Stritarja, Levstika, Jurčiča. Med Stritarjem in Luizo Pesjakovo ... je menda vendar nekoliko razločka, a oba ste jed- nako taksirali. Vem, da ste imeli zvezane roke. Kolega Senekovič mi je pokazal Vaše pismo, v katerem mu pišete, kako se je rodila ta knjiga. Dobro bi bilo, da bi se ta stvar, kolikor je možno, vsaj nekoliko pojasnila. Hotel sem to storiti sam v dostavku k Rutarjevi kritiki, a ker nisem vedel, če bode Vam in prof Sumanu všeč, opustil sem rajši vse skupaj A hvaležen bi bil Vam ali prof Sumanu, ako bi kdo izmed vaju hotel to storiti "^05 V pismu z 19. februarja pa mu Simonič glede Rutarjeve kritike odgovoril takole: "Profesor Šu- man je sedaj odločen, da on nič ne odgovori, ker pre pisatelj in založnik lehko meje določita knjigi, kakor hočeta, da takih reči občinstvu nasproti ni treba zagovarjati, itak pa je že nekoliko po "na- rodu" v javnost prišlo. Opazke Rutarjeve pa ne zaslužijo odgovora, - midva sva je skupaj pre- tehtala - ker so večinom še le hipoteze ... Da pre- več hoče naglašati letnico odhoda Langobardov, ko nikako še ni dokazano, da niso Slovenci že pred v teh krajih bivali, sme se le reči, kda so že tu bili, vendar kda so prišli, tega nihče ne ve, ne smemo prenaglo nemškim zgodovinarjem verjeti! Rimljani pa se mi nekako podobni zdijo Nemcem, ki so po mojem mnenji morda isto tako pre- krščevali tuja imena kakor Nemci, kajti vsa Slo- venija je uradno v svojih krajnih imenih ponem- čena, in če bi kdo hotel le po teh potujčenih krajnih imenih nas Slovence iskati', našel bode malo. ... Neke reči so pri R. celo krive, kakor misel, da bi po vplivom letopisra Nestorja ime Sloven občno postalo, pr bogoslužju da, ali nikdar po ka- kem kronistu, da kres z besedo kr.ščenje v dotiko spravlja, da mu raz v Rossweinu pri Mariboru služi v tolmačenje, kakor da bi Slovenci kedaj raz 1884), od 1888 kot prof. za zgod. in zemljep. na ljublj. realki in od 1890 do smrti na nižji ljublj. gimn. Rutar- jevo znanstveno in publicistično delo je zelo obsežno. Veliko je napisal zgodovinskih, geografskih, arheoloških in literarnih razprav. Z budnim očesom pa je tudi za- sledoval in v številnih ocenah in poročilih kritično obravnaval domače in tuje zgod., zemljepisno in drugo slovstvo. (SBL IX, str. 175-177) '05 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 268 Šlebinger Janko, III. Tuja korespondenca: 16. Francu Simoniču: 3. Fran Leveč (1, 1882). Katalog ro- kopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 87. 65 3 KRONIKA > MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 2000 namesto raz izgovarjali, kajti Rosswein še se dendenešnji glasi slovenski Razvanje ... tudi kar drugo iz stare spakedrane in nezanesljive pisave določiti hoče, nima porabne vrednosti!... V obče se moti R. ako misli, da so se le one na zadnji strani imanovane knjige porabile, imenovanje tistih par knjižic je Ahilova peta te knjige, ker je prof. Šu- manu posebno žal, da je Krekova knjiga izostala, \ in mnoga druga kar se je porabilo in tu ne ima- J novalo. Na korekturni poli tega ni bilo! ... Moti se \ R. tudi, da smo mi kedaj imeli svojo jednatno \ zgodovino, da bi jo imeli, ne bi nas toliko nemških \ moloh požrl, razstepeni nesložni smo bili vedno, \ za to je tako tužna naša zgodovina. Proti Hrvatom \ je R. brez pravega vzroka popustljiv, za kaj pa ti šovinisti te kajkovščine v svoj monimentalni slovar (Darvišičev) ne jemljejo?! Tu bi trebalo od bratje strani Hrvate opozoriti, kako lepo in resnično je Suman se o tem izrekel na strani 108. In kaj pa še I ti chovinisti več hočejo?! Iz tega vidite, da misli ne bi manjkalo, ali prof S. ne odgovori nič in jaz imam ravno ta čas toliko zbiranja literarnih pri- pomočkov za Druge vmes pa še poti za nekega prijatelja ... Ako Vi g. urednik brez mojega imena \ kojo teh misli porabiti hočete. Vam je slobodno, ] kakor Vam v obče prav dajam ..." Na Levčeve opazke h knjigi Simonič pripomni: j ".. kar Vi grajate, da knjiga premalo kaže našo j bedo in naše zahteve, če ravno mislim, da je morda bolje, če proti Nemcem ne tožimo! ... Tudi Vam dam popolnoma prav, da naj bi se Stritar, Jurčuč, Levstik markantneje opisali, ali ni bilo več časa in prostora, slednjič pa sem se živečih neko- \ liko hotel ogniti, in tudi Jurčič še je tistokrat živel! \ ... Da se našemu malemu narodu v celi zbirki ni j več prostora dovolilo, vsakdo lehko sprevidi, \ vendar mislim, da ta knjiga s svojo mirno pisavo, tehtno obdelavo starejših dob, tako celo v literaturi utegne nam nekega prijatelja pridobitj ter enkrat \ za vselej odvrnoti sponašanja, da mi v starejših \ dobah ničesar imeli nismo. Glede literature pa ] mislim, da odslej nikdo si ne bode upal reči, da v \ robčku našo književnost odnese." j Na koncu pa še odgovori na Levčevo prošnjo j glede objavljanja v Ljubljanskem zvonu: "Kar Vi želite, da naj bi Zvonu pošiljal iz strokovnjaških nemških listov, to sem jaz o novem letu Kresu ponudil s tem pogojem, da mi Sket tiste stro- \ kovnjaške liste naznani ktere oni v Celovcu imajo \ ... Sket mi tega pogoja še ni utegnol spolniti, kakor \ se mi v obče zdi, da Kres ni volje toliko tega do- našati ... Vendar za zdaj sem še pri Kresu navezan, in če on ne bode hotel takih reči tiskati, bodem mu predlagal, da me obljube odveze, in da take notice Vam pošiljam. "^'^^ Simoničeve književne novosti in naznanila^'''' so potem izšle v Ljubljanskem zvonu leta 1888. Simonič si je dopisoval tudi s svojim prijateljem iz šolskih let, takrat ravnateljem gimnazije v No- vem mestu, Andrejem Senekovičem. 28. januarja 1885 mu je Senekovič pisal, da bodo njegov pri- spevek Prisege ljubljanaskega mesta objavili v Letopisu matice slovenske in da bo za to dobil honorar: "Koliko, še doslej ni določeno, ker odbor ni imel še sejo. Naša Matica prepočasno deluje, ker se njen predsednik Grasselli za njo čisto nič ne briga."Simonič je v tem prispevku podrobno opisal rokopis oz. obsežno knjigo ljubljanskega mesta, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica na Dunaju. Rokopis obsega 43 priseg (24 nemških, 17 slovenskih in 2 italjanski) in je, kot pravi v pri- spevku Simonič, važen dokument Slovenske zgo- dovine. ^'^9 Senekovič je v nadaljevanju na Simoničevo željo opisal politične razmere doma: "Težko je o tem v kratkem pismu kaj natančnega pisati; - le toliko omenim, da smo narodnjaki razdeljeni v dva tabora: v zmerno ali tako imenovano vladno ali elastično stranko in v radikalno stranko, kateri vlada ne more ničesar pogoditi ... No, več o vsej tej zadevi vedel Ti bode prof Suklje povedati, ki se je uže na Dunaj preselij in ki Te bode gotovo obiskal." V pismu omenja tudi selitev Josipa Sumana z Dunaja v Ljubljano, v novo službo: "Ravnatelj Suman na svoji gimnaziji ne bode našel najboljših razmer; treba mu bode s krepko roko v zmes poseči, ako hoče spraviti vse v tak tir, kakršnega je želeti njegovemu zavodu v njegov prospeh in korist slovenskega naroda. Mislim, da bode dovolj energičen mož. Na gimnaziji, še je namreč veliko učiteljev, ki delajo v šoli in izven šole veliko- nemško politiko. "■'■"^ Nadalje se je Simonič dopisoval s pravnikom Karlom Lubcem.^^^ V pismu s 23. februarja 1882 je Pismo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Glej: Ms 1409 Leveč Fran, II. Korespondenca: Franc Simonič (4, 1882-1888). Katalog rokopisov Narod- ne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1385 - Ms 1470. NUK: Ljubljana 1999, str. 175. Fr. Simonič, Die praktiscfie Philosopliie und ihre Be- deutung fur die Rechtsstudien. Zvon, leto VIII, št. 5.: Ljubljana 1. junij 1888, str. 384. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. Fr. Simonič, Prisege Ljubljanskega mesta. Letopis matice slovenske. Natisnila "Narodna Tiskarna": Ljubljana 1884, str. 196-220. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. Karel Lubec (1845-1931) roj. pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in tam vpisal študij bogoslovja, ki pa ga ni končal. Na graški univerzi je študiral matematiko in fiziko, leta 1870 nastopil v službo v rač. oddelku fin. ravnateljstva, hkrati pa študiral pravo. Leta 1877 je bil imenovan za davčnega nad- zornika na Dunaju, 1879 v Radgoni, 1882 v Brežicah, 1888 v Mariboru; istega leta je bil imenovan za fin. 66 3 KRONIKA lOOO MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Lubec pisal o slovensko-nemških odnosih in raz- merah pri zaposlovanju enih in drugih: "Mže sem Ti pisal da sem prosil za mesto višjega nadzornika na Kranjskem. Napotilo do tega me je prepričanje, da na Štajerskem za mene ni prihodnosti in to radi Kiikeckla - namestnika ... Imenovan bil je Kiegerberger, ki ne zna slov. in dasi ni jurist. Radi prošnje na Kranjskem obrnil sem se zopet Voš- njaku in obenem g. Mesferju. Z zadnjim sem osebno govoril in upam, da ta ne bosta pozabila na mene. Sicer je pri finančnih uradih v Ljubljani vse črno nemškutarjev in radi tega itak ne bode nič, ako ne pomore predsednik Winkler sam. ... To ti zagotovim, da je pri nas še narodno vprašanje nerešeno, da je Slovenec že dandanes ravno tako osamljen, zavržen, kakor pred Taffejem. Nemci so nastavljeni v Slov. krajih, Slovence pa potiskujejo na zgornje Štajersko. V Brežice so mi dali nem- škega adjunkta ... itd. Brezuspešno smo se borili do sedaj, zelo brezuspešno." V nadaljevanju še piše: "Pozdravi miprilično gosp. Lenk-a, Malenška, Breznika in gospo Vegovo, ter mi piši jeli Ti je znano, kdor je v Gradci razen Kreka sedaj slo- venski jezikoslovec oziraje, kdor bode naslednik Krekov ... Nam preti velika, rečem naj veča ne- varnost v bodoče po Nemcih, ki se slovenščino uče. Vse bolja mesta in službe dobe potem ti goljufi, ki sicer na jeziku imajo malo slovenščine v srce pa strašno hudo črno nemško. "^^^ Ohranjena je hidi Simoničeva korespondenca s pedagoškim pisateljem Francetom Hauptma- nom,113 ki je takrat poučeval na ženskem uči- teljišču v Gradcu. 11. maja 1882 Hauptman piše o nemškem Schulvereinu in njegovem raznarodo- valnem pritisku med Slovenci: "Naše politične razmere smatram za jako kritične, kajti ako na tajnika v Gradcu, 1893 za fin. svetnika, 1898 za viš. fin. svetnika v Gradcu. 1898 je postal prvi narodnozavedni fin. ravnatelj v Lj., 1899 naslovni, 1902 dvorni svetnik in 1907 stopil v pokoj. Do 1919 je živel v Gradcu in deloval v slov. društvih, potem bil interniran. Zadnja leta preživel na Ptuju. (SBL I, str. 684) ^'"^ Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, 11. Korespondenca: 7. Karel Lubec (2, 1882). Katalog rokopisov Univerzitetne knjiž- nice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1987, str. 93. France Hauptman (1847-1925) roj. pri Sv. Križu nad Mariborom je osnovno šolo dokončal doma, gimnazijo v Mariboru, do leta 1871 univerzo v Gradcu, kjer je bil domači učitelj pri grofu Attemsu. Od leta 1874 je po 5rof. izpitu iz mat. in fizike služboval na graški realki in . drž. gimn., od 1876 leta na ženskem učiteljišču v Celovcu in od 1878 do upokojitve 1908 na ženskem učiteljišču v Gradcu. Zanimala sta ga predvsem na- predek v prirodoslovju in metodika njenega pouka v ljudski in meščanski šoli ter je s tem v zvezi napisal več razprav. Mnogo let je deloval v graškem Podpornem društvu za slov. dijake in skupaj s Hrašovcem ustanovil graško Čitalnico in podružnico šolske družbe Cirila in Metoda. (SBL I, str. 297-8) Kranjskem napredujo, pa mi ob meji nazadujemo. Menda si že slišal, da šulferein ob Muri od Radgone do blizu Lučan razpenja svoje mreže in žalibog, to ne bo brez uspeha. Ako pa nam vzame Muro kot mejnik, potem nevem, kje da bi se Tevtonstvu uspešno zoperstavili, kajti potem pridero okolj Maribora do Drave itd. Schulverein ima samo v Gradcu 1400 udov a naša slovanska čitalnica 5Q - Slovenskega društva za spodnji Staj er še ni pri delu, ker še pravila nekje pri zamestniji leže. Pri tem pa še vendar ni za obupati, ker tudi na Šta- jerskem tu pa tam napredujemo, ... Vidi se da kljub naše slabe organizacije dela naša zdrava in pravična ideja sama za-se. ... Se nekaj! Ti si srečno poskusil v naši slovstveni zgodovini Prepričan sem, da bi našej stvari mnogo koristilo, ko bi kdo temeljito zgodovinski dokazal, koliko da so Slovenci pripo- mogli nemškej kulturi, n. p. Popovič, Vega, Močnik etcete. Potem bi še utegnili bolj za-se skrbeti, za tujce pa najzadnje. Premisli si to reč. Tako bi me veselilo, ko bi se Ti hotel lotiti tacega dela. Pisano bi to moralo biti v slovenski, za naše ljudstvo. "^^ Nakup hiše v Gornji Radgoni V času, ko je bil Simonič še amanuensis v dunajski univerzitetni knjižnici, se je odločil za nakup hiše na Štajerskem, kamor bi lahko družina odhajala na počitnice in kjer bi lahko dočakal miren pokoj. Razlog za nakup je bil predvsem ta, da se je stricu dekanu Jožefu Simoniču bližal čas pokoja in mu je bilo potrebno priskrbeti stano- vanje. Stricu je bila pri srcu Radgona, kjer je bil nekaj časa kaplan. Simoničeva žena Roza pa si je zelo želela, da bi kupili nazaj njeno rojstno hišo v Gornji Radgoni. Franc se je zato peljal z Dunaja k sv. Juriju in od tod s konji v Radgono, toda prišel je prepozno, ker je bila hiša Rozinih staršev na Untergrisu (danes Panonska ul. 31) že prodana. Ker pa je bila naprodaj naša sedanja hiša v Gornji Radgoni na Obergrisu (danes Maistrov trg 4), jo je kupil skupaj s stricem Jožefom za 5.600 gol- dinarjev.Xo je bilo avgusta 1886. Simonič je na- to pisal ženi na Dunaj, izjemoma v nemščini, v gotici: "Živela boš na deželi in kljub temu imela mestni konfort ""^ V hišo se je leta 1887 vselil upokojeni Simoničev stric Jožef, z njim pa Rozina teta Beti Mauko z ne- čakinjo Neti Mauko, ki sta ga oskrbovali do njegove smrti leta 1895.117 Simonič je po smrti obeh stricev 11'* Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 11^ Original kupne pogodbe hranimo prav tam. 116 Po spominu Zore Ibch (roj. Šlebinger), ker je pismo žal ^^yizgubljerio- Leta 1895, po smrti dekana Jožefa Simoniča, sta se obe teti preselili v vinograd Police, ki je bil last Betike Mau- ko. 67 3 KRONIKA 48 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191. 48-93 2.000 poskrbel za njun pokop: kaplanu Ivanu Aleksandru Simoniču je postavil nagrobnik s slovenskim napi- som pri Kapeli ("Popotnik truden tukaj v Bogu spi, spomin ti v cerkvi Svetinjski živi" ^^^), dekanu Jože- fu Simoniču pa v Gornji Radgoni in to je bil prvi slovenski napis na radgonskem pokopališču. Slo- venski nagrobni napis je sestavil tudi Betiki Mauko: "V šibkem teli, duša čvrsta, zdaj je prišla na Te vr- sta, v tihem grobi se spokojiš, svoje drage si prisvo- jiš. " Po smrti Jožefa Simoniča je hišo v Gornji Rad- goni in tri vinograde (Brebrovnik, Sovjak in Janžev vrh)119 po Simoničevih navodilih upravljala Rozina sestra Lidvina Mauko, ki je v Radgoni tudi živela. Skriptor v dunajski univerzitetni knjižnici (1887-1898) Po dobrih desetih letih službe, kar je ustrezalo povprečni karieri bibliotečnega uradnika, je Simo- nič dosegel nov status: 19. oktobra 1887 je postal skriptor. Tega leta je njegova plača znašala 1.500 (1.000 + 500) goldinarjev na leto, po reformi 1889 je dobil kot skriptor 1.700 (1.200 -I- 500) goldinar- jev, 1892 s prvo quinquenalno doklado pa 1.900 (1.400 + 500) goldinarjev. Franc Simonič je kot skriptor dobil referat, ki je glede na študij zgodo- vine in slavistike ustrezal njegovi izobrazbi: na re- feratu za vzhodno in južnoslovansko filologijo ter za zgodovino Avstro-Ogrske in Rusije, je bil odgo- voren za revizijo katalogiziranja zgodovinskih in pravnih knjig, večjega dela filološke in dela filo- zofske sekcije.1-^0 Po mnenju dr. W. Lukana je mo- ral imeti takratni vodja knjižnice Ferdinand Grass- auer zelo dobro mnenje o Simoničevi natančnosti, solidni izobrazbi in delovni učinkovitosti, da mu je zaupal tako odgovorno mesto revizorja. Nadalje je Grassauer ustanovil komisijo, sestavljeno iz pred- stojnika knjižnice, nadrevizorja Mayerja ter revi- zorjev Haasa in Simoniča, ki jo je potreboval za temeljno bibliotečno reformo. Ta komisija je potem izdelala obvezno inštrukcijo za popis knjig, za potrebe novega alfabetičnega kataloga. Grassauer je v naslednjih letih referate še bolj zaokrožil in deloma spremenil. Tako je postal Simonič leta 1891 118 y družinskem arhivu Simoni^Šlebinger v Gornji Rad- goni je ohranjeno pismo Ivana Aleksandra Simoniča, ki ga je pisal svojemu nečaku Francu Simoniču na Dunaj. V pismu je prosil Simoniča, da mu svetuje, kje se najbolje menja avstrijska valuta za nemško, ker bi rad kupil zlato monštranco in mašniško obleko v Aachnu. Ko je Ivan Aleksander dobil monštranco, jo je podaril rojstni fari v Svetinjah. Zato je tudi Simonič sestavil tak nagrobni napis. ™ Brebrovnik je Simonič podedoval po svojemu očetu Francu, Sovjak po stricu kaplanu Ivanu Aleksandru in Janžev vrh (ali Jankomir) po stricu dekanu Jožefu. Mesto Simoniča v sistemu strokovnih referentov in re- vizorjev, ki ga je uvedel Ferdinand Grassauer, je prvič razvidno iz letnega bibliotečnega poročila 1886/87. Glej op. št. 36, str. 36. referent za celotno slovansko filologijo, toda brez prejšnih kompetenc na zgodovinskem področju, obdržal pa je tudi mesto revizorja. Na prva Simoničeva skriptorska leta se nana- šajo spomini njegovega kolega iz dunajske uni- verzitetne knjižnice dr. Richarda Kukule^^^: "Tretji skriptor, Slovenec Simonič, ki še danes živi kot sre- čen posestnik rodovitega vinograda v štajerskem mestecu Radgona v pokoju}^^ je bil zelo zgovo- ren, Dunajčani bi rekli 'ein Tratschmaul', obenem pa zelo dobrodušen in sočuten človek. Bog ne daj da si imel v njegovi pisarni kaj opravka, potem je začel govoriti o vsem mogočem, tako da te pod dobro uro ni izpustil iz sobe. V letih 1892, 1893 in 1896 je imel Simonič veli- ke zdravstvene težave, zaradi česar je moral več- krat vzeti bolniški dopust.^^^ Kljub temu pa je v službi napredoval. Konec septembra 1895 mu je Grassauer zaradi odhoda dr. Wilhelma Haasa v graško univerzitetno knjižnico zaupal odgovoren položaj nadrevizorja katalogov. V začetku maja 1897 pa je ministrstvo pooblastilo Simoniča za revizijo, to se pravi kontrolo, študijske knjižnice v Linzu.1^6 Tega se je spominjala njegova hči Olga takole: "Moj oče je bil poklican, da oceni škofijsko knjižnico v hinzu, ki jo je prevzela država. Pisal je mami, da je prišla za njim v Linz in sta bila povabljena na slavnostno kosilo. Vrnila sta se s parnikom. Iz nagrade je ata kupil razne predmete iz nikla za na mizo ipd. "^^^ Simonič je imel tudi vedno boljšo plačo. Leta 1896 so plače bibliotečnih uradnikov dosegle isto raven kot plače drugih državnih uradnikov, zaradi česar je Simonič z drugo quinquenalno doklado 121 Glej op. št. 36, str. 36-39. l^-^ Richard Kukula je bil deset let mlajši od Simoniča in je tako kot on obiskoval mariborsko gimnazijo in dokto- riral na graški univerzi. Leta 1884 je kot volunter vstopil v dunajsko univerzitetno knjižnico. Pozneje pa postal predstojnik univerzitetne knjižnice v Pragi. Kot kaže, sta bila s Simoničem v dobrih odnosih, saj je Simonič, ko se je Kukula poročil (avgusta 1885) na Dunaju, nje- mu in njegovim sorodnikom z Moravskega v trenutno praznem stanovanju dal prenočišče. To je zabeleženo v njegovi spominih, ki so bili objavljeni leta 1925; Richard Kukula, Erinnerungen eines Bibliotiiekars. Glej op. št. 36, str. 40. Tukaj je napaka saj je bil leta 1925, ko so spomini izšli, Simonič že mrtev. |f! Glej op. št. 36, str. 39. Simonič je imel težave z očmi, ki so se začele že, ko je bil zaposlen kot amanuensis, in so se nadaljevale tudi kasneje. Zaradi vnetja šarenice je novembra 1892 odšel na skoraj trimesečni bolniški dopust. Vendar je bil tudi po vrnitvi z bolniškega dopusta le delno sposoben za službo, tako da je junija 1893 dobil še enkrat tri mesece dopusta, da bi se povsem pozdravil. Leta 1896 se je vnetje ponovilo in od februarja do aprila je moral ostati doma. Prav tam str. 40. 126 Prav tam str. 41. Glej op. št. 57 {Babičina beseda, I. Spomini na otroštvo), str. 11. KRONIKA lOOO MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 vred leta 1897 prejel že 2.500 (1.800 + 600 + 100) gl. plače.^28 V Slovenskem biografskem leksikonu^29 lahko tudi zasledimo, da je Simonič sodeloval pri Grass- auerjevem generalnem katalogu avstrijske tekoče periodike,^30 ]^ jg ^,11 prvi znanstveno uporabni centralni katalog časopisja v svetovnem merilu. Z delom so v dunajski univerzitetni knjižnici začeli leta 1895, čez tri leta, 1898, pa je katalog šel v ob- javo. Novejše raziskave dr. W. Lukana, ki temeljijo na arhivskem gradivu in kar je razvidno tudi iz Grassaurjevega predgovora k temu katalogu, pa so pokazale, da so bili glavni Grassauerjevi sodelavci skriptorja dr. Salomon Frankfurter in dr. Josef Donabaum ter amanuensis dr. Kari Kaukusch, ki so zato dobili od ministrstva tudi zahvalo in priznanje.^31 Simoniča poročilo ne omenja. A če- prav ni nikjer dokumentirano, ni izkjučeno, da je kot poznavalec slovanskih jezikov pri katalogu vseeno pomagal.^32 Simonič je več ali manj začel s sistematičnim zbiranjem slovanske literature v dunajski univer- zitetni knjižnici. Dr. W. Lukan je opozoril na ka- talog slovanskega fonda te knjižnice, ki ga je leta 1972 izdal Otto Peschl,^33 g^j jg njega razvidno, kako dobro je skrbel za slovansko področje. Otto Peschl namreč v uvodu kataloga med Slovani, ki so v preteklosti delovali v dunajski univerzitetni knjižnici, navaja tudi Simoniča: Julijus Fejfalik, Kari Leopold Mihelič, Franc Simonič, Jaroslav Sut- nar, Zenon Kuziela, Gregor Palamar, Stevan Bra- tunič, Bedrich Hrozny.^34 Na tem mestu velja omeniti še Slovence, ki so se v dunajski dvorni knjižnici, predhodnici današ- nje avstrijske nacionalne knjižnice, ukvarjali pre- težno s slovansko literaturo, skrbeli za njeno na- bavo in jo bibliotekarsko obdelovali - tako kot je to počel Simonič v dunajski univerzitetni knjižnici. To so bili: Jožef Šober,^35 jgjj^gj Kopitar,^36 pj-^j^ ]^ Glej op. št. 36, str. 29-30. 29 Glej op. št. 69. ^■^^ Generalkatalog der laufenden periodischen Druck- schriften an den Österreichischen Universitäts- und Studienbibliotheken, den Bibliotheken der technischen Hochschulen, der Hochschule für Bodencultur, des Gymnasiums in Zara, des Gymnassialmuseums in Trop- pau und der Handels- und nautischen Akademie in Triest. Herausgegeben im Auftrage des k. k. Ministeri- ums für Cultus und Unterricht von der k. k. Uni- versitätsbibliothek in Wien unter der Leitung von Dr. Ferdinand Grassauer: Wien 1898. tll Glej op. št. 36, Str. 41. Prav tam. Otto Peschl, Katalog der Bestände auf dem Gebiet der slawishen Philologie, einschliesslich der Belletristik. Universitätsbibliothek Wien: Boston, Massachusetts 1972. jf! Glej op. št. 36, Str. 39. Jožef Sober je delal v dvorni knjižnici samo dve leti (1807-09), kjer je kot četrti skriptor skrbel za slavistično literaturo in jo izposojal. Miklošič,^^7 Ivan Prijatelj^^^ in France Kidrič.■'■^9 Poleg naštetih slavistov bi omenila tudi umet- nostnega in glasbenega zgodovinarja Josipa Man- tuanija,^40 katerega službovanje v dvorni knjižnici - od 1893 do 1910 - se časovno 'ujema' s Simo- ničevim službovanjem v univerzitetni knjižnici.^41 S tem v zvezi je zanimivo dejstvo, da so leta 1897 na Dunaju osnovali poseben odbor za prenos posmrtnih ostankov Jerneja Kopitarja,^42 ^ kate- rem je bil tudi Franc Simonič. V 80-ih letih je bilo namreč opuščeno pokopališče Sv. Marka, kjer so bili pokopani Kopitar in drugi mozjc, pomembni za Slovane.^43 dunajski odbor je prevzel vse ^■^6 Jernej Kopitar sodi med svetovno znane ljudi, ki so delali na odličnih mestih v dunajski dvorni knjižnici. Tam je deloval 34 let (1810-44) in je v tem času po vseh štirih skriptorskih mestih napredoval, najprej do četr- tega, nato drugega in končno do prvega kustosa. To je bil tudi najvišji status, ki ga je dosegel Simonič v uni- verzitetni knjižnici. Bil je cenzor slovanskih, novogrških in romunskih knjig. Pripravljal je katalog rokopisne zbirke, katere vodja je bil. Fran Miklošič je deloval v dvorni knjižnici 18 let (1844- 62). Začel je kot tretji amanuensis in kasneje nadaljeval Kopitarjevo delo katalogiziranja slovanskih rokopisov ter bil tudi njegov naslednik kot cenzor slovanskih, no- vogrških in romunskih knjig. l^Ivan Prijatelj je v 14 letih (1905-19) v dvorni knjižnici napredoval od volunterja, znanstvega pomočnika, asi- stenta, kustos-adjunkta do kustosa II. razreda. Delal je na oddelku za slovansko filologijo, ki je bil skupaj z literaturo v slovanskih jezikih. Po pripovedovanju Zore Ilich je bil s Simoničem v dobrih prijateljskih odnosih. -^^9 France Kidrič je v dvorni knjižnici deloval 13 let (1907- 20). Najprej kot volunter, potem kot znanstveni po- močnik, kot asistent, kustos-adjunkt in končno kot kustos II. razreda. Tako kot Ivan Prijatelj je delal na oddelku za slovansko filologijo. Josip Mantuani se je, za razliko od ostalih petih slo- venskih knjižničarjev v dvorni knjižnici, ki so se ukvarjali s slavistiko, ukvarjal z glasbo. V 17 letih (1893- 1910) tamkajšnjega službovanja je glasbeni zbirki, katere vodja je bil, povzdignil ugled med širokim občinstvom. Več o tem glej: Bruno Hartman, Dunajska dvorna knjižnica in njeni slovenski knjižničarji Knjižnica 15, 3- 4: Ljubljana 1971, str.97-107. V odboru so bili: predsednik Fr. Šuklje (c. kr. dvorni svetnik), podpredsednik dr. M. Murko, tajnik dr. Jožef Mantuani (c. kr. amanuensis c. kr. dvorne knjižnice), tajnikov namestnik dr. V. Kušar, blagajnik Fr. Jančar, blagajnikov namestnik dr. A. Primožič (c. kr. gimnazijski prof.). Metod Dolenc (predsednik Slovenije), M. Hubad (pevovodja Slovenskega pevskega društva), dr. Janko Pajk (c. kr. gimnazijski prof.), R. Pukl (predsednik Pod- pornega društva za slov. visokošolce), dr. Fr. Simonič (skriptor c. kr. univerzitetne knjižnice) in A. Vadual (predsednik Danice). Cehi so prenesli KoUarja v Prago, Srbi Ljubiša v Budvo in Radičeviča na Stražilovo ter Hrvati Preradoviča v Za- greb. Odborniki v Slovenski Matici in dunajski Slovenci so to vprašanje načeli že v 80-ih. Toda stvari so se premaknile šele leta 1897, ko je Matija Murko sporočil Slovenski Matici, da bodo Srbi tekom poletja prepeljali Vuka Karadiča v Beligrad in da ob tej priložnosti vzamejo seboj tudi njegovega učitelja Jerneja Kopitarja, če bi ga Slovenci ne hoteli odpeljati domov. Maja 1897 so zato v Slovenski Matici osnovali odsek, na Dunaju pa poseben odbor za prenos Kopitarjevih posmrtnih ostan- 69 3 KRONIKA 48 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 1000 priprave in vse stroške za slavnost na Dunaju. Svečani izkop Kopitarjevih posmrtnih ostankov se je začel 10. oktobra 1897 ob 10 uri vpričo dr. Franca Simoniča in dr. Jožefa Mantuanija. Simo- niča so izbrali kot Kopitarjevega naslednika v po- klicu in Mantuanija kot predstavnika knjižnice (dunajske dvorne knjižnice), v kateri je Kopitar nekoč delal.^^'^ Pisma (1887-1898) Ker se je Simonič kot gimnazijec šolal s štipen- dijo daljnega sorodnika Gregorja Plohla iz Ivanj- kovcev,^45 je hotel izkazati svojo hvaležnost in raziskati življenje svojega dobrotnika. In ker je služboval na Dunaju, mu je bilo gradivo težko dostopno. Zato je za pomoč zaprosil svojega rojaka, ptujskega župnika Jakoba Meška, ki je o Plohlu že nekaj napisal in objavil. "Med tem pa izide v 'Slovenskem Gospodarji' leta 1885. štev. 42- 52 in 1886. štev. 1 z naslovom 'Gregor Jož. PloheJ doktor bogoslovja, dekan in nadžupnik Ptujski' njegov životopis, kojega je objavil marljivi gospod Jakob Meško, ki Ptuj dobro pozna, ker je tam služboval, in živi kot župnik bližnjega sv. Lov- renca v Slovenskih goricah v vedni zvezi s tem mestom in njegovimi razmerami. Ko se je zadnjo jesen govorilo o zlati maši stričevi, poprijel sem se opet stare ideje, spisati za svečanost Gregor Ploh- lov životopis; ali kako poleg stanovskih dolžnosti preiskovati v daljnem Beči Ptujske razmere? ... "^"^^ Za pomoč je zaprosil tudi zgodovinarja Mateja Slekovca, kar je razvidno iz pisma, ki nosi datum 2. oktober 1886: "Želeli ste od mene Plohlove za- devajoče stvari Pa žalibog! Vam ne morem nič kaj posebnega poslati Kar sem imel, poslal sem bil g. Meško-tu k sv. Lovrencu, edino kar še v svoji zbir- ki imam, je to, kar je Plohi 1 1770 sam o sebi v zapisnik zapisal ... Prošnjo Plohl-ovo za častni kov. Slavnost in svečani izkop Kopitarja in Karadiča sta se potem zgodili na isti dan in ob isti uri. ^'^^ Slavnostne govore so imeli: Franc Šuklje, dunajski župan dr. Kari Lueger, srbski minister Novakovič in dr. Matija Murko. Nastopili pa so tudi pevci Slovanskega pevskega društva. Slovo na dunajskem kolodvoru je bilo prav tako zelo svečano. Istočasno so peljali Kopi- tarjeve posmrtne ostanke v Ljubljano, Karadičeve pa v Beograd. Na kolodvoru v Ljubljani je imel govor ljub- ljanski župan Ivan Hribar, nato pa se je po petju zbora Glasbene Matice razvil sprevod do pokopališča pri sv. Krištofu, kjer so Kopitarja pokopali. (V 30-ih letih so pokopališče pri sv. Krištofu opustili in Kopitar je bil nato prenesen na Navje; moja opomba) O tem glej: Fr. Leveč, Prenos Kopitarjeviti ostanJcov v Ljubljano. Anton Knezova knjžica. IV. zvezek: Ljubljana 1897, str. 160-191. Glej prvo poglavje - Štajerski Slovenec - v mojem pri- spevku. ^™ Jakob Meško in Dr. Franc Simonič, Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten humanist ah dobrotnik slovenski, nje- gova domačija in rod v Ivanjkovcih. Založil Dr. Franc Simoruč: Beč 1888, predgovor. kanonikat ima še brez dvoma g. Meško, ki Vam jo bode rad poslal; - tudi nektere druge malenkosti o Plohl-u sem mu bil svoje dni poslal Le pišite mu; \ prepričan sem, da Vam bode rad pomagal z vsem, j karkoli ima."^^'^ \ Leta 1888 je tako Simonič založil knjigo z na- | slovom Dr. Gregor Jožef Plohel, imeniten i humanist ali dobrotnik slovenski, njegova \ domačija in rod v Ivanjkovcih in za soavtorja navedel Jakoba Meška. V uvodu je med drugim zapisal: "Izročam Vam jo, dragi rojaki! Z mirno vestjo kot spomin ljubezni do roda in kraja, katerega je žuljava slovenska roka spremenila v raj, katerega naj ohrani bistra in trezna glava - slednje se v vinskih krajih ne more prepogosto j naglašati! - našim vnukom slovenskim na veko- '• večne čase! Spisal v slovečem Prateru v Beči, dne i 8 Julija 1888 Dr. Fr. Simonič "^48 \ Simoničev prispevek v tej knjigi je podrobna, i na starih listinah in drugem arhivskem gradivu sloneča rodoslovna študija, ki pa obenem opisuje i tudi posestne in premoženjske razmere Plohlovega rodu. Knjigo je posvetil svojemu stricu dekanu Jo- žefu Simoniču, ki je 29. julija 1888 v Gornji Rad- goni praznoval zlato mašo. Franc Simonič je ob tej priložnosti razdelil več izvodov te knjige med j sorodnike in znance. Ohranjeno je nedatirano pis- j mo brata Jožefa Simoniča, v katerem poroča Fran- cu na Dunaj, da so 100 izvodov knjige o Plohlu razdelili med svetinjske šolarje, nadučitelj Vauhnik pa je spregovoril zbranim o pomenu knjige. Simoničevo knjigo je v Ljubljanskem zvonu ostro napadel literarni zgodovinar Andrej Fekonja. V pismu z 19. januarja 1889 Simoniču o tem piše prijatelj Matej Slekovec: "Da je Fekonja Vašega Plohel-a precej ostro na rešeto djaj ste menda v \ Ljubljanskem Zvoni čitali; meni je kritiko doposlal j Stanko Prus, češ, kako o njej sodim. Kritikovati in \ se nad malenkostmi spodtikati je lehko, a po j mojem mnenju prenapeta in pretirana kritika, oso- bito pri nas Slovencih ni na pravem mestu ter več škoduje, kakor koristi G. Meško menda o tem nič ' ne vejo, kar je tudi boljše, sicer bi jih gotovo bo- s TeTa "150 : 27. novembra 1888 je Simoničevo knjigo po- i hvalil Davorin Trstenjak: "Pokolenje Plohel - Simo- i ničeve rodbine ste prav zanimivo popisali - nekdaj so živeli značajniši moževi, nego sedaj v dobi ego- ism a. "151 Pismo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Glej op. št. 85. 148 Glej op. št. 146. 149 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. 150 Prav tam. 151 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej op. št. 12. 70 48 KRONIKA lOOO MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191. 48-93 Iz Časa, ko je bil Simonič zaposlen kot skriptor v dunajski univerzitetni knjižnici, so ohranjena tu- di pisma z dr. Gregorjem Krekom. Krek je bil med drugim tudi ustanovitelj podpornega društva za slovenske visokošolske študente v Gradcu, ki mu je tudi Simonič več let pošiljal denar (5 gld. letno). Zato pismo z 12. januarja 1889 Krek začne z za- hvalo: "Najprej prisrčna Vam livala na poslanih 5 gld. za naše podporno društvo. V tem letu priha- jajo darovi nekaj pičlejše od prejšnih let a vendar ni obupati, ker bodemo 'Poročilo o stanji in de- lovanji' društva v preteklem akademijskem letu začeli še le razpošiljati in mnogo dobrotnikov je, ki na poročilo čakajo, predno pošljejo svoj dar. Na- predujemo vendar in letos bodemo zopet več raz- delili med naše vseučilišnike nego li lani, dasi je lansko leto prekosilo prejšnje blizu 150 gld. Še jedenkrat Vam srčna hvala!" V nadaljevanju pa prosi Simoniča za uslugo: "Neki Šušmar, Jasinek po imenu, priobčil je pod mojim imenom v Parla- mentarju več sestavkov, ki obravnavajo slovansko starodavnost ... Meni so poslali samo začetek te znanstvene kolobocije ... Dasi me stvar prav nič ne mika, vendar bi ves sestavek imel za porabo proti tem neslanim teorijam, ako resneje morda vendar o njih kaj izpregovorim na tem ali onem mestu. Prosim Vas torej srčno, poglejte dotične številke, kajti knjižnica ima list gotovo, ter kupite mi jih razen prve t j. 46, katero že imam in pošljite mi jih ... Ne zamerite, da Vas nadlegujem ali stvar ima poseben vzrok. Lahko bi si naročil stvar tudi pri upravništvu lista ali nočem, da bi se znalo o tem, kajti ljudje so najivni do skrajnosti in utegnoli bi misliti, da polagam na stvar kako važnost ali kaj temu enakega. Cital bodem te stvari mesto kakega šaljivega lista in zabaval se bodem dobro, kakor sem se že s številko 46. Kaj se vendar vse lahko porodi v zmedenih človeških možganih!"^^^ Kreku gre zasluga, da je dvignil slovensko sto- lico graške univerze na znanstveno višino in jo ta- ko pridružil stolicam dunajske in praške univerze. O tem, kako je na graški univerzi ustanovil sla- vistični seminar, piše tudi Simoniču v pismu z 25. maja 1892: "Drugo kar imam Vam javiti kot sta- remu znancu in prijatelju ter bivšemu jako marlji- vemu slušatelju je pa novica, da sem izposloval od ministrstva seminar za slovansko filologijo, s kate- rim bodemo pričeli prihodnje akademično leto t.j. jeseni tega leta. Kakor veste ni bil rajnik Miklošič naklonjen takim zavodom in zato ni hotel imeti seminarja na Dunaji To je oviralo osnovanje semi- narja pri nas in ker sem vedel, da mu stvar ni po všeči, pustil sem jo bil in jo stvar zopet sprožil, ko ste Dunajčani dobili taka v zavod. Zdaj je stvar v redu in upam, da bode stolici mnogo koristila in osobito dijaštvu povsem po godu. "^^^ Ohranjeni sta tudi dve pismi jezikoslovca dr. Vabroslava Oblaka,!^^ v katerih ta prosi Simoniča, da ga priporoči kakšnemu župniku iz Slovenskih goric, blizu takratne Ogrske meje, kjer je hotel proučevati narečje. V pismu z 11. septembra 1891 Oblak piše: "Jaz bi rad potoval med ogrske Slo- vence, da spoznam njih narečje, kajti do zdaj še ni nobeden med njimi samimi proučeval njihovega govora in vendar je to narečje jako zanimivo, kakor moremo o tem soditi že po tiskanih tekstih. Če pa sam tja grem moram imeti tamkaj kako moralično podporo, kakega človeka, na katerega se morem pri svojih študijah naslanjati, kateri nekako posreduje med menoj tujcem in domačini. Ljud- stvo mislim, da je precej nezaupljivo. Prav lepo bi Vas prosil, da bi me Vi priporočili kakemu od Vaših znancev in prijateljev župnikov v Sloven, goricah, blizu Ogrske meje. Jeden izmed teh štajer. župnikov gotovo pozna kakega župnika med ogrskimi Slovenci, katerem me potem on lahko priporoči. Ce pa ravno dotični župnik ne pozna nobenega kolega na Ogerskem pa ve za kakega drugega štajersk. župnika, kateri lahko to stori. "^^^ Kot je razvidno iz naslednjega pisma, ki nosi datum 4. oktober 1891, je Simonič uredil vse po- trebno, za kar ga je prosil Oblak: "Potoval bi ipak med ogerske Slovence, če bi ne bilo deževno vreme; zdaj so mi pa vsi tako pot odsvetovali; preložil sem jo torej, ne pa odložil Za Vaše pri poročilo pa prav lepa hvala; porabil ga bom prihodnje leto, če bom dovolj zdrav in krepak. "^^^ Nadalje si je Simonič še naprej dopisoval z An- drejem Senekovičem, takrat ravnateljem 1. gimna- zije v Ljubljani, ki je pod njegovim vodstvom za- slovela kot eden najboljših zavodov v Avstriji. Ta mu je v pismu z 22. maja 1894 pisal o svojem delu v gimnaziji in mu pojasnil, zakaj ga v času, ko je bil na Dunaju, ni uspel obiskati: "Pred 14 dnevi Prav tam. 153 pja^ fajj, Vatroslav (Ignacij) Oblak (1864-1896) rojen v Celju, kjer je tudi obiskoval osn. šolo in gimn. Ker je součence na- govoril, da so peli cesarsko pesem v slovenščini, je bil izključen iz vseh avstr. gimn. in je zato šele leta 1886 maturiral v Zagrebu. Nato je odšel na Dunaj, kjer je študiral slovansko filologijo in primerjalno jezikosl. Mar- ca 1891 je bil prom. za doktorja. Isto leto je dobil od dunajske univerze Linsbergovo štipendijo in v nov. odpotoval v Makedonijo, da bi tam preučil makedonske dialekte. Ker so ga tam Turki imeli za vohuna, je moral 1892 zapustiti Makedonijo in je zalo odšel na Dunaj. Še istega leta je odpotoval na dalmatinske otoke študirat čakavsko narečje. V študijskem letu 1893/94 je nato pre- daval jugoslovansko filologijo na graški univerzi, potem pa zaradi bolezni 1896 umrl. (SBL VI, str. 214-7) 155 Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 9. Vatroslav Oblak (2, 1891). Katalog rokopisov Univerzitetne knjiž- nice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Maribor: Maribor 1978, str. 93. 156 Prav tam. 71 3 KRONIKA 48 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 1000 sem bil za par dni na Dunaju. Imel sem nujnega \ opravka v naučnem ministrstvu. Kakor Ti je more- biti znano iz slovenskih časnikov, imel sem letoš- nje šolsko leto na gimnaziji veliko sitnosti. Neki predmestni kaplan, Eržen po imenu, vzgajal je med mladino vohune, kateri so mu za par kraj- j carjev ali pa kozarec vina prav pridno poročali, kaj \ je brezbožnega govoril ali bral ta ali oni učenec, i kaj je v šoli bona fide povedal ta ali oni učitelj. \ Vse je zbral v dolgi pritožbi zoper "brezversko" \ gimnazijo, ter pritožbo vložil pri deželnem šolskem j svetu. Bile so dolge preiskave, na podlagi katerih \ je bilo kaznovanih nekoliko dijakov, in par profe- sorjev je dobilo ukor. Ves akt se je izročil potem ministrstvu v konačno rešitev. Da bi zvedel, kako mišlenje vlada na Dunaju, podal sem se pred kratkem tje. Bil sem vsak dan svojega tamošnjega \ bivanja pri jednem ali drugem gospodu ... Avdi- j jenco pri ministru oskrbel mi je prof. Šuklje; vsled \ tega sem bil na njega navezan bolj ali manj. Pre- j nočišče pa mi je ponudil prof Sturm, prijatelj moj iz Novega Mesta. ... Tebe bi prav rad obiskal, govorila sva s Sturmom vsak dan o tem in imel sem že celo dan in uro naslovljeno, kedaj pojdem k Tebi, - a računal sem brez ministrstva, moral \ sem namreč še jedenkrat tje ... Domov sem prišel i precej potolažen, ker sem videl, da na Dunaju [ ljudje bolj mirno in trezno sodijo, kakor nekateri ; ljudje v Ljubljani Jaz za svojo osebo od tega potovanja nimam nobenih osebnih koristi, a šlo mi je za zavod, za njegovo čast sem se moral \ potegniti "1^7 : V pismu z 31. decembra 1896 Senekovič spet piše tudi o drugih aktivnostih in s tem v zvezi o izobraževanju slovenskih žensk: "Zdaj pa sem močno uprežen v svojem lastnem zavodu, v mest- nem zboru in kot predsednik kuratorija višje de- kliške šole. Ta šola je bila letos vendarle otvorjena \ in šteje sedaj v prvem razredu 27 učenk. Za prvo : leto gotovo lepo število. Jaz upam, da bode ta šola \ imela lepo prihodnost ter da bode za kulturni \ razvoj našega naroda zelo velikega pomena. Doslej \ pogrešamo povsod, posebno pa ob periferiji, \ narodno izobraženega ženstva. V Ljubljani so se- daj v tem oziru razmere nekoliko boljše, odkar imamo izvrstno slovensko gledališče. Doslej je tej šoli nasprotovala deželna vlada in pa klerikalna \ stranka. ... Naše politične razmere na Kranjskem so j vedno jednake in slabe, tako da človek, ki ni\ politik, ne govori rad o njih. "1^8 j Pismo hrani Narodna m univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani. Glej: Ms 1431 Šlebinger Janko, Vil. Tuja kores- pondenca: Francu Simoniču Andrej Senekovič (2, 1893- 1894). Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1385 - Ms 1470. NUK: Ljub- ljana 1999, str. 316. Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. Senekovič je nadalje v pismih snubil Simoniča, da bi prišel na izpraznjeno mesto knjižničarja v ljubljansko licejsko knjižnico. V pismu s 26. julija i 1897 ga takole prepričuje: "Danes sem pri vladi j zvedel da je sedanji knjižničar Muys že umirov- \ Ijen. Tedaj se bode njegovo mesto menda res v \ kratkem popolnih. Dosedanji skriptor Stefan je sicer rodom Ceh, za ženo ima Nemko, ki v hiši hlače nosi in otroke svoje ima spisane kot Nemce. Mož ne zna slovenski, če tudi je že dokaj let /menda kakih 10/ v Ljubljani ... O knjižničarstvu \ zna toliko, kar se je v Ljubljani priučil drugod v j knjižnicah ni služboval V našo licejalno knjižnico potrebujemo moža, ki se čuti Slovenca, ali vsaj Slovana, kateri bode za to skrbel da bode knjiž- \ niča dobila vse na Slovenskem izšle knjige in važ- j na dela slovanska. Sedaj Muys slovenskih knjig ni ' kupoval jemal je le to, kar se mu je uradno \ zastonj izročilo; če pa je ta ali ona na Kranjskem izšla knjiga slučajno izostala, pa je nikoli ni rekla- miral ... Slovenca, za to mesto zmožnega menda razen Tebe ni nobenega." \ Simonič mu je kljub temu negativno odgovoril j in priporočil za izpraznjeno mesto kolega dr. Pei- skerja, kot je razvidno iz nadaljevanja: "Ce je torej dr. Peisker naroden Ceh, dobro nam došel in 100 krat bolj kakor kak Nemec. Ergo na delo zanj!"^^'^ V naslednjem pismu, ki nosi datum 20. oktober 1897, Senekovič takole sprejme Simoničevo odlo- čitev: "Tebi dam čisto prav, da nisi prosil ker bi materijelno prišel na slabše. Ako pa hočeš počivati in malo delati potem pa ni ugodnejše služba kakor tukaj. "^^^ Simonič in Senekovič sta potem naredila vse kar je bilo v njunih močeh, da službe ne bi dobil kakšen Nemec. V pismu z 30. septembra 1897 Senekovič j piše: "Za dr. Peisker ja je treba vse sile napeti in tudi i naše poslance zanj pridobiti. Svetoval bi TI da se j potrudiš v tej zadevi k dr. Šušteršiču, ki med slov. derž. poslanci nosi sedaj zvonec. S Šukljetom sem že jaz govoril in mi je tudi obljubil, da hoče storiti potrebne korake. Želeti je nujno, da bi v Ljubljano ne prišel zopet kak Nemec, "l^l Kot je razvidno iz pisma s konca decembra \ 1897, nista bila uspešna: "Dasiravno mi je dr. Pels- j ker neznana oseba, storil sem zanj, kar sem vedel in mogel Za Štefana so delali Nemci in neke zelo vplivne osebe na Dunaju. ... On sam nam ni ne- \ varen, nevaren pa utegne postati njegov nasled- \ nik, za katero mesto kandidujejo Nemci par prist- j nih listov svoje gore. Nam je škodilo to, da naši j poslanci niso vzajemno in energično postopali" j Senekovič v nadaljevanju piše o na splošno slabih možnostih pri zaposlovanju Slovencev: "Pri nas so 72 159 Prav tam. 160 Prav tam. 161 Prav tam. 3 KRONIKA 2O0O MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 V obče sedaj take razmere, da Slovenec ne more zlehka zlesti na višje mesto izuzemši one slučaje, kjer mu je potem prisojeno za druge tlako delati Iste razmere vladajo tudi po naših šolah. Na naši gimnaziji je bilo pred par leti razpisano mesto zgo- dovinarja. Jaz sem se zastavil za prof. Vrhovca, dokazujoč, da zgodovinar mora biti vešč tudi slo- venskega jezika. Ker pa je mesto bilo razpisano tako, da ima tisti prednost, ki se izkaže s kva- lifikacijo za nemški jezik, - dobil sem kot odgovor na svoj utemeljen predlog od deželnega pred- sednika - nos, češ da sem ukrepe svoje višje oblasti kritikoval, k čemur nisem opravičen. Tako je in bode tudi v prihodnje. "^^^ Družabno življenje na Dunaju Franc Simonič je bil kljub temu, da je preživel večji del življenja v tujini in da je bila njegova žena Nemka, Slovenec z dušo in telesom. V slo- venskem duhu so bile vzgojene tudi njune hčere. Najstarejša Olga se tega spominja takole: 'Mojemu očetu je bilo mnogo do tega, da se ne odtujimo svoji narodnosti Doma smo govorili le slovensko, zunaj je bilo vse nemško."^^^ Oh spominu na šolo pa: "Vobče pa sem jaz skoro bolj kmetsko dekle ko meščanka, to sem tudi vedno v šoli občutila. Vidlo se mi je vedno, da sem tuja. Mogoče tudi zato, ker sem Slovenka. Vse tri so hodile na Dunaju v osnovno in meščansko šolo vsaka od njih pa je igrala tudi en inštrument: Olga in Vera sta godli na violino, Nada pa je igrala klavir. Ko je dr. Karel Štrekelj, vneti zbiratelj sloven- skih narodnih pesmi, postal profesor na slavistiki v Gradcu, so mu dunajski Slovenci leta 1897 priredili poslovilni večer. Na tej slovesnosti so igrale gosli in klavir vse tri Simoničeve hčere. Slovenski narod je o tem dogodku takole pisal: "(Odhodnica g. dr K. Streklja.) Z Dunaja se nam piše: Koncem t m. preseli se gospod dr. Karol Štrekelj, ki je bil imenovan izr. Profesorjem na graško vseučilišče, z Dunaja v Gradec. Slovenski klub priredi tem povo- dom v soboto, dne 10. aprila v hotelu "Zur golden Ente" 11. Remergasse 4, svojemu dolgoletnemu marljivemu članu in bivšemu tajniku podpornega društva za slovenske visokošolce odhodnico. Govor bode imel g. dr. Mat Murko, c. kr. docent na vseučilišču dunajskem. Koncertovale pa bodo gospodične: Marica Luzarjeva, Nada, Olga in Vera Simoničeve. Začetek ob osmih zvečer. "^^^ Olga, Vera in Nada okoli 1890 (od desne proti levi). Vsa družina se je redno udeleževala prireditev slovanskega družabnega življenja na Dunaju. Vse tri hčere so sodelovale pri Slovanskem pevskem društvu in pele v zboru na njihovih koncertih pod taktirko Rusa Anatola Arhangelskega.^^^ V gostoljubru Simoničevi družini na Dunaju, so bili vedno prijazno sprejeti tamkajšni Slovenci. Redno so tja zahajali študentje, in sicer kasnejši profesor dr. Jakob Žmavc^^^ pravnik dr. Anton Božič,!^^ jezikoslovec dr. Rajko Nahtigal,!^^ omenjeni bibliotekar dr. Ivan Prijatelj in drugi.^^*^ Posebno pozornost pa je Simonič namenil ro- jaku, slikarju Romanu Fekonji,!''! katerega je Prav tam. 1°-' Glej op. št. 57 (Babičina beseda, I. Spomini na otroštvo), str. 13. Glej op. št. 57 (Babiäna beseda, II. Zaroka, pismo Francu Simoniču, G. Radgona, 23. julija 1901.), str. 15. Slovenski narod, št. 80, leto XXX, 9. april 1897, str. 3. 166 y (družinskem arhivu Simonič/Slebinger so ohranjeni sporedi teh koncertov, ki jih je Slovansko pevsko društvo prirejalo najprej v dvorani "Ronachra" na I. Schellinggasse 4, potem (od 1902) pa v dvorani hotela "Savoy" na VI. Mariahilferstrasse 81: Ročnik XLII. 1902- 1903, XLIII. 1903-1904, XLIV. 1904-1905, XLV. 1905-1906. 1^''Jakob Žmavc (1867-1950), roj. na Rožičkem Vrhu pri Vidmu ob Ščavnici je po končani gimnaziji (1887) štu- diral zgod. in zemljepis na univ. v Gradcu, nadaljeval do 1890 v Pragi in končal 1892 na Dunaju (tudi slavistiko). Promoviral je leta 1894, potem pa do pokoja izmenično poučeval na gimn. v Lj., Kranju in Mrbu. (SBL XV, str. 989) Anton Božič (1876-1953), roj. v Stročji vasi pri Lju- tomeru, je po končani gimnaziji (1897) študiral pravo na Dunaju in zaključil z opravljenim doktoratom. Leta 1909 pa se je preselil v Celje, kjer je delal kot odvetnik. (SBL L str. 55) Rajko Nahtigal (1877-1958), roj. v Novem mestu, je po končani gimnaziji (1895) študiral na dunajski filozofski fakulteti ter leta 1901 doktoriral iz slovanske filologije in primerjalnega jezikoslovja. Po študiju v Rusiji se je 1902 vrnil na Dunaj, kjer je na raznih zavodih začel s po- učevanjem ruskega jezika. 1913 je bil imenovan za izred. in 1917 za rednega prof. slovanske filologije na univerzi v Gradcu. 1919 je bil imenovan za red. prof. na univerzi v Lj. in tam postal prvi dekan, nato pa še rektor filozofske fakultete. (SBL VI, str. 188-9) Po pripovedovanju Zore Ilich (roj. Šlebinger). 171 Roman Fekonja (1868-1910) roj. v Veličanah (župn. Sve- tinje) je osnovno šolo obiskoval v Svetinjah in v Lju- tomeru in nato s pomočjo svetinjskega župnika Gajška eno leto gimnazijo v Ptuju. Nato ga je leta 1884 73 KRONIKA 48 MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 2000 finančno in tudi drugače podpiral. V pismu s 17. oktobra 1890 Fekonja piše: "Jaz Vam za vse Vaše velike dobrote za vselej hočem hvaležen vstajati, ker ste me že iz velike revščine pomogli, bom Vam to dobroto, na kteri koli način Vam bo drago z veseljem povrnoti. ... Za kako naročilo si ponižno dovoljim moj tukajšnji naslov priložiti ..."^'^^ Simo- nič je na primer posredoval pri slavistu Franu Miklošiču, da ga je Fekonja portretiral v začetku leta 1891. Z njegovim portretom je želel Fekonja nastopiti na dunajski razstavi, vendar mu slike na akademsko letno razstavo niso sprejeli. O tem piše Fekonja v pismu, ki ga je 21. marca 1891 poslal z Gradca Simoniču na Dunaj: "Ravno včeraj sem glas dobil... da niso sprejeli Miklošiča v rastavo, ker je okvir le prepozno prišel tje mi pravijo. To pa je skoraj neverjetno, ampak kak sem že na Dunaji zvedel da morem pazko imeti, če mi ga sploh razstavijo. ... Pač Je smola to. Svetujte mi gospod doktor, kaj da imam za storiti se sliko. Slika more že v kakih 10 tih dneh doma biti namreč pri meni kak se mi je naročilo, takoj bom še danes komisijo naznanil da mi podobo nazaj spravi ker pozneje mi več ne garantira za njo." Simonič je nato poskrbel, da so to sliko razstavili v Künstler Clubu, in Fekonja se mu je v pismu s 26. marca 1891 za to zahvalil: "Ker včeraj nesem na akademijo hodil, ter danes Vašo drago in cenjeno pismo sprejel za kterega Vam iskreno zahvalo izražam in posebno pa, ker ste bili tako dobri in za sliko drugi prostor pozvedeli Za to sem jaz sicer ujeca prositi namenil ker pa oni po takih potih malo uplivajo, sem Vam častiti gospod doktor hvaležen za ta trud ..."^^^ Tudi ko se je Fekonja preselil v New York, sta s Simoničem preko pisem obdržala stike. Podobno kot za slikarja Fekonjo je Simonič skrbel še za enega rojaka, za pisatelja Božidarja ljutomerski nadučitelj Jos. Horvat poslal na graško slik. akademijo, ki jo je dokončal s podporo grofa Schlicka leta 1887. Študije je nadaljeval na dunajski akademiji in jih tudi končal okr. 1890. 1892 je s svojo sestro Ge- novefo odšel v New York in od tam v San Francisco, kjer je dobival zlasti kot portretist, veliko naročil. 1896 se je vrnil v domovino, živel v Ljutomeru in tam veUko slikal, a zopet odpotoval v New York, kjer se je, ver- jetno zaradi nesreče v zakonu, zastrupil v kopeli s plinom. (SBL I, str. 174-5) Fekonja je v Gradcu portretiral dekana Fr. Simoniča (v pismu z 18. julija 1888, ki ga hrani Univerzitetna knjiž- nica v Mariboru, je Fekonja izstavil račun za ta portret - 24 gl. in 70 kr.), na Dunaju Fr. Simoniča in njegovo ženo Rozo v New Yorku pa vse tri Simoničeve hčere. Ti portreti so v družinski lasti in jih hranimo v hiši v Gornji Radgoni. Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej: Ms 288 Simonič Franc, II. Korespondenca: 2. Roman Fekonja (9, 1888-1895). Katalog rokopisov Univerzitetne knjižnice Maribor. Ms 1 - Ms 300. Založba Obzorja Ma- ribor: Maribor 1978, str. 93. 173 Prav tam. 174 Prav tam. Flegeriča. Pošiljal mu je knjige, denar in ga tudi moralno podpiral pri njegovem delu. V pismu s 14. marca 1894 Flegerič piše: "Tvoji želji ne morem ustreči Dante-ja jaz ne morem sloveniti, za tako velikansko delo sem preslab. ... Morda bi poskusil sloveniti vsaj neke speve, da sem v inačiših raz- merah! Nočem Ti opisovati svojega sedanjega po- ložaja, ker bi Te to žalostih, marveč Te prosim, da bi zopet blagovolil poslati 1 forint, ker ga za obuvalo silno potrebujem. "175 V zahvalo je Flegerič za Simoničev 47. rojstni dan spesnil kratko pesem, ki jo je priložil k pismu z 2. oktobra 1894.176 Kustos v dunajski univerzitetni knjižnici (1898-1906) 17. marca 1898, 21 let, odkar se je Simonič zaposlil v dunajski univeritetni knjižnici, ga je mi- nistrstvo za uk in bogočastje imenovalo za provi- zoričnega kustosa. Njegova plača se je povišala za 200 gl. in je tako skupno znašala 2.700 (2.000 + 600 + 100) gl. Kot je ugotovil dr. W. Lukan, je do tega imenovanja prišlo zaradi Grassauerjevega predloga, ki ga je izdelal za spodnjeavstrijsko namestništvo (januarja 1896), ob odhodu kustosa dr. VVilhelma Haasa iz tamkajšne knjižnice. Glede na delovno dobo in kariero v knjižnici naj bi to izpraznjeno mesto zasedel Albert Gessmann. Gessmann je bil tako strokovno kot jezikovno popolnoma kvalifi- ciran, vendar kot državnozborski poslanec službe v knjižnici ni mogel opravljati v polnem obsegu.177 Grassauer je v predlogu za izpraznjeno mesto kustosa navedel Simoničevo 18-letno službo v uni- verzitetni knjižnici, opozoril na ustrezno jezikovno kvalifikacijo in omenil, da je napisal za Sumanovo delo Die Slovenen literarno zgodovinski del.178 V poročilu je lepo pohvalil Simoniča še s temi bese- dami: "Zato vodi v knjižnici tudi referat za slo- vansko literaturo. Ima potrebno bibliografsko in splošno znanje o literaturi, predvsem na področju slovanske literature, je zelo zagnan in zanesljiv uradnik, in dobro izvaja konec septembra 1895 prevzeto nadrevizijo katalogiziranja. Njegovo poli- tično zadržanje ter njegovo obnašanje znotraj za- voda je v vsakem oziru brezhibno. Zato je je za izpraznjeno mesto kustosa izvrstno usposobljen. 175 Pismo hrani Narodna jn univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani. Glej: Ms 1431 Šlebinger Janko, VII. Tuja kores- pondenca: Francu Simoniču Božidar Flegerič (3-1-1 pe- sem, 1894). Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1385 - Ms 1470. NUK: Ljubljana 1999, str 316. 176 Prav tam. 177 Zato je po Haasovem odhodu, namesto Gessmanna, ze- lo važno in odgovorno mesto nadrevizorja katalogov prevzel Simonič. O tem glej op. št 36, str. 43. 178 Glej op. št. 86. 74 3 KRONIKA 2000 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Fotografija uradnilcov dunajske univerzitetne knjižnice 1902 (za mizo Grassauer in Simonič). Če se upošteva, da Gessmann že skozi leta knjiž- nici le na pol pripada, medtem ko se Simonič iz- ključno posveti knjižnici in vrh tega opravlja delo, ki je prej pripadalo kustosu, potem bi po načelu, da naj delu tudi plača ustreza, Simonič imel pra- vico do mesta kustosa. "^^^ Ker je Grassauer vedel, da je Gessmannova državnozborska dejavnost ustavno zajamčena pravica in da bo zaradi tega Gessmann vendarle imenovan za kustosa, je spodnjeavstrijsko namestništvo tudi zaprosil, da bi Simonič dobil vsaj "naziv in značaj kustosa". S tem bi se Simoniču izkazalo priznanje za opravljeno delo, pridobil pa bi si tudi boljši položaj v raz- merju do drugih bibliotečnih uradnikov, katerih delo je moral kontrolirati. Spodnjeavstrijsko na- mestništvo se je z Grassaurjevim mnenjem sicer strinjalo, toda ministrstvo je za kustosa vseeno imenovalo Gessmanna, Simoniča pa za provizo- ričnega kustosa. Na status definitivnega kustosa je moral Simonič počakati do upokojitve kustosa Josefa Meyerja, kar se je zgodilo čez dobri dve leti, natančneje 22. avgusta 1900.^80 Kot definitivni kustos je imel Simonič 6.200 (4.800 + 1.400) kron (po novem denarju) plače. Simonič je bil med drugim tudi član Avstrijske- ga društva za bibliotekarstvo (Österreichscher Ve- rein für Bibliothekswesen), ki je izdajalo lasten stro- kovni časopis,182 v katerem so na vidnem mestu so- delovali uradniki dunajske univerzitetne knjižnice. Grassauer je bil npr. prvi predsednik, drugi so imeli odborniške funkcije ali pa so načelovali uredništvu časopisa, medtem ko je bil Simonič navaden član brez posebne funkcije. Dokumentiran je en sam večer, ko je Simonič na nekem društvenem večeru povzel diskusijo.Nedejaven je bil tudi v društve- nem časopisu, saj tam ni objavljal svojih strokovnih člankov kot tudi ne recenzij. V Slovenskem biografskem leksikonu nadalje ^'^ Glej op. št. 36, str. 43. Original dekreta o Simoničevem imenovanju za defi- nitivnega kustosa se nahaja v družinskem arhivu Si- monič/Slebinger v Gornji Radgoni. 181 Glej op. št. 36, str. 42-44. 182 Od leta 1897 (1. letnik) do leta 1912 (16. letnik) pod imenom Mitthelungen des Österreichischen Vereins für Bibliothekswesen, od leta 1913 (17. letnik) do leta 1915 (19. letnik) pa kot Österreichische Zeitschrift für Bibliothekswesen. 18-^ To je bilo 15. decembra 1899 ob predavanju o ravnokar izdanih "pruskih inštrukcijah". Simonič je načel problem neobstoječega generalnega kataloga za avstrijske knjiž- nice in pri tem dal za zgled generalni katalog pruskih knjižnic, ki temelji na novih inštrukcijah. Simonič je predlagal društvu, da ustanovi komisijo za izdelavo takih inštrukcij. Predavatelj dr. Robert Daublebsky von Sterneck je repliciral, da prihaja predlog prepozno, v zaključni besedi pa je Grassauer, ki je vodil diskusijo, Simoniča pozval, naj izdela konkretni predlog in ga naslovi na odbor društva. Tega pa potem Simonič ni storil, ker se ta problematika na sejah odbora in na glavnih skupščinah društva vsaj v Simoničevem aktiv- nem času ni več pojavila na dnevnem redu. 184 Glej op. št. 36, str. 43-44. 75 KRONIKA 48 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA 11847-19191, 48-93 2000 piše, da je Simonič že zgodaj zastopal knjižničnega vodjo ter kasneje več let vodil knjižnico.Avtor tega sestavka je verjetno pri tem mislil na čas, ko je imel Simonič status definitivnega kustosa (1890- 1906) v dunajski univerzitetni knjižnici. Zopet so novejše raziskave dr. W. Lukana pokazale, da to ne drži. Od leta 1890 dalje je imel namreč status 1. kustosa dr. Johann Fuchshofer, kar pomeni, da je samo on lahko zastopal vodjo knjižnice (Grass- auerja) v odsotnosti. Šele ko se je Fuchshofer jeseni 1901 upokojil, je postal Simonič, čeprav ta- krat le 2. kustos, za stalno odsotnim Gessmannom, prva oseba za Grassauerjem v knjižnici. In šele ko je Grassauer v začetku leta 1903 resno zbolel in zato februarja vzel bolniški dopust, je začasno poslovno vodstvo dunajske univerzitetne knjižnice prevzel Simonič. Grassauer je potem maja istega leta stopil v pokoj, že čez štiri mesece pa umrl.l^o Simoničevo začasno upravno vodstvo knjižnice od februarja 1903 dalje je potem trajalo dobrih pet mesecev, torej ne nekaj let, kot piše v Slovenskem biografskem leksikonu in kot smo mislili doslej. V deloma ohranjenih aktih v arhivu univerzitetne knjižnice na Dunaju, ki jih je Simonič obdelal in zato nosijo parafo "Sč." ali "Dr. Sč", se zrcali vsak- danje upravno delo vodje knjižnice. Prvi od teh aktov, ki nosi Simoničev podpis, je letno poročilo 1901/02, datirano z 31. januarjem 1903. Iz njega je razvidno, da je Simonič oddal pozicijo nadrevi- zorja, dobil pa k referatu za slovansko filologijo dodatno, manj zahtevno nalogo končne revizije uredniških del za novi vezani rokopisni katalog. Simonič se je ukvarjal tudi z Gessmannovo proš- njo za upokojitev, ki je bila v začetku septembra ugodno rešena, s čimer je Simonič postal tudi formalno prvi med kustosi. Takrat je njegova plača znašala celih 6.200 (4.800 + 1.400) kron, kot kustos pa se je začel potegovati tudi za prvo quinque- nalno doklado, ki bi jo moral dobiti vsak kustos po petih letih pridobitve tega statusa. Toda pri Simoniču je bil problem ta, da je minilo pet let po imenovanju za provizoričnega kustosa in samo tri leta po pridobitvi statusa definitivnega kustosa. Zato je spodnjavstrijsko namestništvo s prvo quin- qenalno doklado počakalo še dve leti.187 Medtem ko je Simonič vodil knjižnico, so tekli pogovori o tem, kdo bo nasledil Grassauerja. Senat dunajske univerze je predlagal za naslednika v vodstvu knjižnice njenega bivšega uradnika in ta- kratnega predstojnika graške univerzitetne knjižni- ce, dr. Wilhelma Haasa. Ministrstvo je vseeno objavilo razpis in nanj se je potem prijavilo sedem kandidatov, med njimi tudi Simonič. Senat se je še enkrat odločil za starejšega in izkušenejšega Haasa. Minister za uk in bogočastje Wilhelm Härtel se je pridružil mnenju senata in Haasa predlagal cesar- ju. 9. julija 1903 je bil tako Haas imenovan za uni- verzitetnega bibliotekarja na Dunaju in je še isti mesec zasedel izpraznjeno mesto predstojnika. Simonič je kmalu po imenovanju Haasa po- novno zbolel, tokrat na živcih, in je bil potem od srede septembra 1903 do srede marca 1904 na bolniškem dopustu. Šel je v bolnico v Gradec, ka- mor sta ga po nasvetu zdravnika spremljala žena in ena od hčerk, da sta ga lahko vsak dan obisko- vali in po tem, ko je zapustil bolnico (decembra), skrbeli zanj. Simonič tudi potem, ko se je vrnil na Dunaj, ni bil zmožen hoditi v službo. Zdravljenje in bivanje v Gradcu je tudi veliko stalo, zaradi če- sar je Simonič v službi zaprosil za posebno bol- niško podporo. Januarja 1904 je novi predstojnik Haas predložil njegovo prošnjo spodnjeavstrij- skemu namestništvu. Potrdil je izredne Simoničeve stroške, ki so nastali po izrecnem nasvetu zdrav- nika, in navedel, da ima Simonič večjo družino, tako da redna plača v teh izrednih okoliščinah ni dovolj. V priporočilu je Haas omenil Simoničev vinograd, ki mu zaradi trtne uši povzroča dodatne stroške. Dodal je še, da je Simonič bolehal že v juliju prejšnega leta, a kljub temu hodil v službo, ter pred tem več mesecev nadomeščal bolnega predstojnika Grassauerja, ko je ta šel v pokoj, pa knjižnico tudi vodil. Ker Simonič še ni nikoli zaprosil za kakšno podporo in glede na okliščine, je Haas predlagal za prosilca "izdatno denarno podporo".Ta je bila odobrena ob koncu febru- arja 1904 v znesku 600 kron.l^O Ker je bil Simonič tako dolgo odstoten iz služ- be, je Haas na novo organiziral njegovo delovno področje. Referat za slovansko filologijo je oddal amanuensisu. Cehu dr. Jaroslavu Sutnarju, ki je Simoničevo delo sistematičnega zbiranja slovanske literatura nadaljeval, Simoniču pa je dal referat za bibliografijo (marca 1904). Simoničeva slovenska bibliografija Simoniču je bibliotekarska služba, še posebej delo na referatu za slovansko filologijo, predstav- ljala zelo ustrezen okvir za izdelavo prve retro- spektivne bibliografije v slovenščini. Dunajska uni- verzitetna knjižnica je bila največja knjižnica v 185 Glej op. št. 69. 186 Glej op. št. 36, str. 47. 187 pj3^ (^^^ 49 188 Prav tam, str. 49-51. 189 v naslednjem pismu je predstojnik Haas spodnjeavs- trijskemu namestništvu to nekoliko bolje obrazložil: Simoniču bi po statusu kuslpsa pripadala podpora 600 kron, ker pa je ta dalj časa interimistično vodil biblioteko in zaradi drugih okoliščin, ki jih je Haas omenil že v priporočilu, je predlagal enkratno bolniško podporo v višini 1.000 kron. Toda niti namestništvo niti ministrstvo Haasove argumentacije nista podprla. 190 Glej op. št. 36, str. 52. 76 iOOO 3 KRONIKA MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 habsburški monarhiji in je do njenega razpada imela vlogo centralne državne knjižnice. Skoraj vse slovanske in slovenske knjige, ki so izšle v mo- narhiji, so se slej ko prej znašle v tej knjižnici. Simonič, ki je bil od leta 1891 referent za celotno slovansko filologijo, je tam začel sistematično zbi- rati slovansko literaturo, skrbel za njeno dobavo, popis itd. Skratka pri svojem delu je uvidel, da je urejena bibliografija nepogrešljiva osnova za znan- stveno delo nekega naroda. Takoj, ko mu je v knjižnici prišla v roke slo- venska knjiga, jo je popisal, ali pa je to storil po zanesljivih virih. Med počitnicami je odhajal v do- movino, kjer je popisoval knjige, ki jih na Dunaju ni bilo. Polnih 25 let se je posvečal temu delu in uspel zajeti 75 odstotkov slovenske knjižne pro- dukcije za obdobje 350 let: od prve Trubarjeve knjige iz leta 1550 pa vse do leta 1900. Bibliografija predvsem ni zabeležila knjig izven tedanje države. Uredil jo je po abecedi avtorjev ali naslovov. V zvezi s tem so ohranjena tri pisma, ki jih je Simonič poslal takratnemu skriptorju ljubljanske licejske knjižnice, Luki Pintarju.^^l V pismu s 30. julija 1901 Simonič napove svoj obisk v knjižnici: "Kmalu bodem imel vso slovensko bibliografijo na lističih zbrano. A mnogo slovenskih knjig še nisem v rokah imel, in po drugih pripomočkih zapisani naslovi so netočni in pomankljivi Ker Vaša knjižnica primeroma največ slovenskih knjig hrani, zato bi hotel v počitnicah priti v Ljubljano za par dni, da si take knjige pogledam in popišem. ... Zato Vas prosim, da mi blagovolite naznaniti, ali bi mogoče bilo letos od 16. avgusta do 15. septembra - to je čas mojih počitnic! - Vašo knjižnico rabiti? ... veselilo bi me, ako bi mogel Vas kot slovenskega rojaka v knjižnici najti, ker bi mi Vi mogli bolje postrečj kot Vaš predstojnik, ki ni Slovenec. "^^^ V pismu s 30. decembra 1901 preloži svoj obisk v knjižnici na naslednje leto: "Neka nesrečna zvezda blišči moji slovenski bibliografiji, kojo bi že davno završil, da bi mogel se dokopati do knjig samih ... Vse delo zdaj spet popolnoma počiva, ker sem preveč z drugimi posli obložen. "^^^ In končno v pismu z 10. julija 1902 piše: "Ker lani ni kazalo. Luka Pintar (1857-1915), rojen v Hotavljah v Poljanski dolini. V rojstnem kraju in v Škofji Loki je obiskoval osn. šolo. Na gimnazijo je hodil v Ljubljani, v Gradcu pa študiral klasično filologijo in slavistiko. Od 1883 leta bil suplent na lj. gimnaziji, od 1890 pravi učitelj in nato prof. na gimn. v Novem mestu. Od 1898 leta je služ- boval kot skriptor na lj. licejski knjižnici, 1909 kot kustos in nato do smrti ravnatelj tega zavoda. (SBL VII, str. ,„,344-52.) Pismo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljub- ljani. Glej: Ms 1060 Pintar Luka, IV. Korespondenca: Franc Simonič (3, 1901-1902). Katalog rokopisov Na- rodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 1000 - Ms 1170. NUK: Ljubljana 1980, str. 30. 193 Prav tam. pridem letos gotovo v Ljubljano spopolnit svojo zbirko. Skoda, da ne morem na tenko določiti časa, ker so moje počitnice nekoliko še dvomljive radi silnega dela, ki ga s pisanjem novega abecednega kataloga imamo. ... Jaz prinesem vso svojo zbirko na lističih. Prosim Vas, ako Vam je mogoče, ure- dite si tako počitnice, da bodete od 9. do 20. septembra v Ljubljani "194 Naslovnica Slovenske bibliografije Kot sem že omenila, je bil Simoničev dom na Dunaju priljubljeno zbirališče slovenskih študen- tov. Stalni gost dr. Anton Božič je tja pripeljal študenta Janka Slebingerja, ki je na Dunaju štu- diral (1899-1903) slavistiko in germanistiko. Ko je ta videl Simoničeve zapiske, mu je predlagal, da bi jih izdal v knjižni obliki. Pomagal mu je tudi najti založnika: Slovensko matico v Ljubljani. Preden je bila bibliografija pripravljena za tisk, je bilo po- trebnega še veliko dela. Simoniču je zato po svojih močeh pomagala tudi hči Olga. 7. junija 1903 je v svoj dnevnik zapisala: "Ata je pisal bibliografijo, prepisovala sem črko za črko. Kako dobro, da 194 Prav tam. 77 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 ■I 2000 ljudje vsaj do neke mere visijo na formah, koliko nerazumljivega bi sicer kteri napisali!", 28. junija: "Pomagala sem celi dan a teku in končno je tudi dovršil svojo bibliografijo, da sem začela nume- rirati", 30. junija: "Rektorjev dan. Ostali doma, po- rabili dan vsak po svoje in - hvala bogu: Biblio- grafija je končana. "^^^ V letih 1903 do 1905 so postopamo izšli trije zvezki Simoničeve Slovenske bibliografije, I. del: Knjige (1550-1900), načrtovani pregled član- kov, //. del: Članki, pa žal nikoli ni izšel. V predgovoru k tretjem zvezku je Simonič med drugim zapisal: "Pri Slovencih poročajo že izza časa Janežičevega Glasnika razni leposlovni in stro- kovni listi precej vestno o vsakem novem knjiž- nem pojavu. Vendar je za kulturno sliko našega naroda važno, da se njegovo duševno delovanje, kakor se zrcali v knjigah, zbrano izda, da postane poraben pripomoček znanstveniku in vsakemu ljubitelju domače knjige. Ko sem se že pred četrt stoletjem lotil nabiranja gradiva, sem želel pred vsem podati naslov natančno po knjigi sami; toda premnogokrat mi ni bilo mogoče dobiti tega prvega vira do rok. Zajemal sem torej tudi iz za- nesljivih pripomočkov Th. Elzeja, Šafafika, iz bo- gate nakladnice Marnovih Jezičnikov, letnih biblio- grafij Matičnih Letopisov i dr. Nabrano gradivo sem prvotno nameraval razdeliti na a. slovenske, b. knjige slovenskih pisateljev v tujih jezikih in knjige neslovenskih pisateljev, ki so pa po svoji vsebini v tesni zvezi z bitjem in žitjem Slovencev. Toda za drugi oddelek je bila zbirka precej po- manjkljiva, zato sem jo izločil iz načrta in sprejel le slovenske knjige onih pisateljev, ki so pisali tudi v slovenščini ... Da se obseg knjige preveč ne razširi in vsebina ne postane premalenkostna, sem za novejšo dobo izpustil manj važni drobiž, kakor računske sklepe posojilnic in hranilnic, zadrug, pravila in poročila raznih lokalnih društev, cenike in podobno. ... Pristop do raznih zasebnih knjižnic mi je bil večkrat nemogoč; zato je pač pri najboljši volji izostala še marsikatera drobtinica. Vse po- pravke naj si vsak ljubitelj slovenske knjige zabe- leži in morda se izda po preteku enega desetletja "Dodatek". Vsem, ki so mi pom ogli z raznimi prispevki, izrekam najsrčnejšo zahvalo, posebno pa slavni 'Slovenski Matici', ki je blagovolila zbirko založiti in izdati. Brez njene velikodušne pomoči bi 'Slovenska bibliografija' ne izšla nikdar! Korekturo je oskrboval ves čas dr. J. Šlebinger v Ljubljani, ki je sestavil tudi "Dostavke in popravke" na koncu knjige. Na Dunaju, 1. avgusta 1905. Dr Fr. S."^'^^ Hčerki se poročita Vse tri Simoničeve hčere so medtem odrasle. Najmlajšo Nado, ki je bila glasbeno najbolj nadar- jena, so vpisali na konservatorij. Njen profesor klavirja, gospod Thern, je bil nekoč Lisztov učenec. Njena sestra Olga je takole opisala nek njen javni koncert: "Nada je igrala v soboto pri Beethovnovi svečanosti svoj koncert z učiteljem ves na pamet, pa kako! Sedela sem celi čas, skoraj dihati nisem upala in ni najmanjše stvari pokvarila. Potrudila se je močno igrati, bilo je res lepo. Thern sam je bil iznenaden. Ploskali pa so tako, da se je priklonila gotovo devet ali desetkrat Vsi učitelji so prišli če- stitat in drugi, znani in neznani - bilo je res ve- selje."^'^'^ Drugorojena Vera, je bila navdušena nad slikarstvom. Njen risarski talen je zgodaj opazil družinski prijatelj slikar Roman Fekonja. V pismu s 25. januarja 1895 Fekonja piše: "Jako mi impo- nira, da Vaše deklinice tako dobro v godbi napre- dujejo, Verica, pa je takrat že rada, čeravno vse več smešno z olovkoj kaj kde zasledovala v risa- nju, kolikor se še spominjam je rada ptiče risala ali druge parklne. Več ali menj pa bi nekaj precej redkega bilo, če bi kaka bečka slovenka slikarica postala in dobro prospevala kakor Verica, ki je že z mladosti nadarjenost kazala. Želejem joj naj se krepko poprime gotovo ima tudi veselje, in gotovo joj ne prepovedujete ... "^^^ Verin risarski talent pa je opazil tudi zgodo- vinar Matej Slekovec. V pismu z 28. februarja 1896 napiše sledeče pohvalne besede: "Zahvaljujem se Vam, a tudi Verici za doposlani sliki (iz pisma ni razvidno, o katerih slikah je govora; moja opom- ba), ki delata risarici vso čast Občudujem toliko spretnost ter Vam in njej iz srca čestitam. Za njeno starost (takrat je bila stara 14 let; moja opomba) je to gotovo kaj nenavadnega in kaže izreden talent, ki pač zasluži, da se goji in vsestransko spopolni Obe sliki bodem uvrstil v kroniko, a tudi pristavil ime in starost risarice, da se ohrani, kakor Vaš, - tudi njen spomin. "^^^ Vero so zato hoteli starši spraviti v Ažbetovo šolo v München. Po posredovanju dr. Ivana Prija- telja je bila tja sprejeta leta 1902. V Münchnu je nato srečala svojega bodočega moža Maksima Leonidoviča Blumenaua (1870-1932), ki je bil doma iz Rige, v München pa je prišel študirat nemščino. Februarja 1905 sta se na Dunaju poročila. Takrat je Glej op. št. 57 (Babičina beseda, H. Zaroka (1901-1906), Listi iz dnevnika (junij - julij 1903)), str. 34-37. Dr. Franc Simonič, kustos c. kr. vseučiliške knjižnice na Dunaju, Slovenska bibliografija, I. del: Knjige (1550- 1900), III. snopič. Izdala in založila Slovenska Matica, natisnila J. Blasnikova tiskarna; Ljubljana 1905, pred- ,□7 govor. ^' Glej op. št. 57 (Babičina beseda, IIL Družina in otroci, Iz pisma Janku Šlebingerju, 19. decembra 1904), str. 40. 19° Pismo hrani Univerzitetna knjižnica v Mariboru. Glej op. št. 172. Pismo hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru. Glej op. št. ..........m...___________.„.^......_.......^^.......^^.^ 78 > 3 KRONIKA 2000 MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 baje oče Franc Simonič, ki je bil zaradi tega nejevoljen, rekel: "Na deželi pravijo, da se kruh od kraja reže."^^^ Potem sta mladoporočenca takoj odpotovala v Rusijo, saj je dobil njen mož tam službo srednješolskega profesorja nemščine. Živela sta v večih krajih Rusije, največ v Hersonu na polotoku Krimu. Najstarejša hči Olga pa si je želela postati pisateljica. Veliko je prebirala domače in tuje lepo- slovje. Čeprav ni nikoli hodila v slovenske šole, je znala zelo lepo oblikovati slovensko besedo. Zagle- dala se je v Janka Slebingerja, ki je zahajal v nji- hovo hišo. Šlebinger je na Dunaju študiral ger- manistiko in slavistiko ter je Olgi prinašal na dom knjige, o katerih sta potem debatirala. Po doktoratu z disertacijo o Adamu Bohoriču (1903) se je hotel Šlebinger zaposliti kot bibliotekar v dunajski univerzitetni knjižnici, toda Simonič mu je to odločno odsvetoval. Zato je odšel v Ljubljano, kjer je učil kot suplent na 11. gimnaziji. Olga in Janko sta si redno dopisovala. Iz njunih pisem^'^l je razvidno, katere pesnike in pisatelje je Olga prebirala^"^ in kakšno mnenje sije ob njihovem branju ustvarila. Leta 1905 je Šlebinger na Dunaju opravil pro- fesorski izpit iz slovenščine in nemščine, kmalu za tem pa je Olgo zaprosil za roko. Olga se je takole spominjala poroke s Šlebingerjem: "Vse smo hoteli čimbolj preprosto. Brez tuje pomoči sem šivala sebi in sestri celo balo, vse obleke, in ko je Janko prišel po končanem šolskem letu iz Ljubljane, julija po- ložil državni izpit in pripravil Slovensko biblio- grafijo za tisk, je odločil dan najine poroke na isti dan - 1. avgusta 1905 - kakor datum Bibliografije (1. avgusta 1905 je izšel III. snopič Slovenske bibliografije I. del: Knjige (1550-1900); moja op.). Brez služkinje sva z mamo vse uredili Ob štirih popoldne je bila v cerkvi na pratrovi zvezdi poro- ka, nato mala zakuska. Za strežbo pri mizi je bila tuja oseba. Nada je prišla iz Štajerske, igrala nam je Chopina in Mendelsohna, priči pa sta bili dr. Ivan Prijatelj in dr Rajko Nahtigal. Ob S.uri so se gostje poslovili, drugo jutro pa so se starši od- peljali z Nado na Štejersko. "^^^ Po poroki sta se zakonca vrnila v Ljubljano, kjer se je leta 1906 rodil njun prvi sin Vladimir. Nato sta se preselila v Novo mesto, kjer je Šle- binger postal profesor na tamkajšni gimnaziji. Leta 1907 je Olga rodila še drugega sina, Cirila. Isto- 2(ju pq pripovedovanju Zore Ilich (roj. Šlebinger). Korespondenca Roze Simonič: Janku Šlebinger (1901- 1905). Glej op. št. 57 (Babiäna beseda, H. Zaroka), str. 14-37. Brala je Župančiča, Prešerna, Ketteja, Cankarja, Murna, Gregorčiča, Aškerca, Meška, Pajkovo, Kvedrovo, Dosto- jevskega, Gorkega, Čehova, Goetheja, Blumauerja, Les- singa, W. Raabeja itn. ^3 Spomini Roze Simonič, glej op. št. 57 (Babičina beseda, III. Družina in otroci), str. 39. Časno je njena sestra Vera por. Blumenau rodila Nado, tako da je Franc Simonič obiskal Vero v Hersonu, žena Roza pa Olgo v Novem mestu. Nada pa ni imela take sreče kot njeni sestri. Leta 1906 je imela na Dunaju dva naporna javna klavirska koncerta - 5. in 6. aprila - nato pa je 17. aprila, verjetno za posledicami prehlada in napora, umrla. Smrt najmlajše hčerke, mlade in obetajoče pianistke, je povzročila, da sta starša še v istem letu zapustila Dunaj. Prijatelj kipar Franc Ber- neker^"'! jg 2a Nado izklesal zelo lep relief iz kararskega marmorja, ki še danes na radgonskem pokopališču spominja na prezgodaj umrlo, komaj 23-letno Nado Simonič. Simonič se upokoji Dr. W. Lukan v svojem prispevku^^^ navaja, da je iz arhivskega gradiva dunajske univerzitetne knjižnice razvidno, kako je Simonič od leta 1904 vedno pogosteje izostajal iz službe. Od 17. aprila 1906 dalje, ko je zopet huje zbolel, pa se v službo sploh ni več vrnil. Verjetno je k temu pripomogla tudi nenadna smrt njegove najmlajše hčere, kar se tudi ujema z datumom (17. april). Avgusta 1906 je Simonič zaprosil spodnjeavs- trijsko namestništvo za predčasno upokojitev in predstojnik Haas ga je podprl ter predlagal, da ob odhodu iz službe Simonič dobi najvišje (cesarjevo) priznanje za svoje delo. Januarja 1907 je minister Gustav Marchet predlagal cesarju, da Simoniča upokoji in istočasno odlikuje z redom Viteškega križa Franca Jožefa. V predlogu je predstavil Simo- ničevo poklicno pot - od začetka avgusta 1874 do konca oktobra 1906 - skupaj 32 let in 3 mesece službe ter določil, da mu pripada letna penzija 5.600 kron in 40 vinarjev. Ta znesek je znašal 84 ostotkov zadnje Simoničeve plače, ki jo je prejemal kot državni uradnik VII. razreda. V predlogu je minister še poročal, da je Simonič kot utemeljitev prošnje za upokojitev predložil uradno zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da za opravljanje službe ni več sposoben in da je v zadnjih letih zaradi bolezni že večkrat izostal iz službe, zaradi česar je upokojitev tudi v interesu knjižnice.^*^^ Najvišja, cesarjeva odločitev (Allerhöchste Ent- schliessung) se je glasila: "Podelim kustusu univer- zitetne knjižnice na Dunaju, dr Francu Simoniču, ob priliki njegove prošnje za stalno upokojitev. ^^^4 Franc Berneker (1874-1932), kipar, ki se je svoje obrti učil najprej v delavnici Ignacija Oblaka v Celju, nato je leta 1896 stopil v obrtno šolo v Gradcu, leta 1897 pa je bil kot izredni študent sprejet na Akademijo za upo- dabljajočo umetnost na Dunaju. Po študijah je ostal kot kipar na Dunaju do 1915, ko je moral k vojakom. Po razpadu Avstrije se je naselil v Ljubljani. (SBL I, str. 34) 205 Glej op. št. 36. Glej op. št. 36, str. 54-55. 79 3 KRONIKA 48 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 2000 Viteški iariž Mojega Franca Jožefovega reda. Dunaj 15. 1. 1907, Franc Jožef. "'^^'^ Z ministrskim odlokom z dne 21. januarja 1907 je Simonič lahko stopil v pokoj. 30. januarja 1907 je 1. kustos Himmelbauer v imenu odsotnega predstojnika Haasa dostavil Simoniču upokojitveni dekret in odlikovanje ter se v uradnem pismu takole poslovil od dolgoletnega kolegai^^^ "y tre- nutku, ko se pripravljate na to, da se odpoveste državni bibliotečni službi, kateri ste posvetili skoraj 30 let Vaših moči, se čuti podpisano bibliotečno zastopstvo pozvano, da se Vam za Vašo marljivost in vnemo, za Vašo natančnost, vestnost in razsod- nost iskreno zahvaljuje. Tako kot Vaš prijazen in kolegialen značaj bodo tudi Vaše zasluge, ki ste jih pridobili za dunajsko univerzitetno knjižnico, vsem onim ostali nepozabni, ki so imeli priložnost hkrati z Vami delovati za korist biblioteke. V pismu, ki ga je Simonič poslal Slebingerju 21. februarja 1907, je o tem dogodku zapisal nasled- nje: "Zdaj sem se že na vse strani za čestitke za- hvalil tudi cesarju samem sem raji pisal kanclerju tega reda baronu Helfertu, da se blagovoli zame zahvaliti, ker se ne čutim tako dobro, da bi se upaj posebno v ti hudi zimi, na Dunaj peljati. Dobil sem red in statute po poštj kakor vrednost 300 kron naznanjeno. Najbolj me je veselilo, da je tudi na mamico dobro vplivalo, ki si je sploh še le k Nadici želela. Najina prva pot je bila s križcem skritim pod vrhno suknjo, vitežko oba s črevlji po visokem celecu na Nadin grob. Da bi še ona živela, bili bi srečni, a popolne sreče Zemljanom ni! Penzija je lepa, vračunali so mi 3 graška leta, vkup 33 let - 5000 (pet tisoč) kron na leto. "^^^ Zaključek Ko je Simonič leta 1877 začel delovati v dunaj- v nemškem originalu: "Ich verleihe dem Kustos an der Universitätsbibliothek in Wien, Dr. Franz Simonie, aus Anlass der von ihm erbetenen Versetzung in den blei- benden Ruhestand das Ritterkreuz Meines Franz Joseph Ordens. Wien, am 15. Jänner 1907, Franz Joseph". Odlok hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gor- 708 I^adgoni. Original hranimo v družinskem arhivu Simonič/Sle- binger v Gornji Radgoni. 20" Lukanov prevod se v nemškem originalu glasi: "In diesem Moment, wo Sie sich anschicken, dem staat- lichen Bibliotheksdienste zu entsagen, dem Sie durch beinahe 30 Jahre Ihre Kräfte gewidmet haben, fühlt sich die unterfertige Bibliotheksvorstehung gedrängt, Ihren für Ihren Fleiss und Eifer, für Ihre Genauigkeit, Ge- wissenhaftigkeit und Umsicht den innigsten Dank aus- zusprechen. So wie Ihr freundliches und kollegiales Wesen, werden auch Ihre um die Wiener Universitäts- bibliothek erworbenen Verdienste allen jenen unver- gesslich bleiben, welche Gelegenheit hatten, zugleich mit Ihnen zum Nutzen dieser Bibliothek zu wirken." 210 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Slebinger v Gornji Radgoni. ski univerzitetni knjižnici, je z njim vred delovalo v knjižnici le 11 uradnikov, vsega skupaj pa je bilo tam zaposlenih 19 uslužbencev. Ko je leta 1907 zapustil ustanovo, je ta že štela 33 uradnikov in skupaj 59 uslužbencev. Knjižni fond je v teh 30 letih narasel od okrog 250.000 knjig oziroma tiskov na nad 700.000. S tem je postala ta knjižnica daleč največja biblioteka v monarhiji in igrala do konca prve svetovne vojne de facto od povsod priznano vlogo centralne državne biblioteke?^^ Glavno delo o zgodovini dunajske univerzitet- ne knjižnice, knjiga Walterja Pongratza iz leta 1977, "Geschichte der Universitätsbibliothek Wien", Simoniča sicer ne omenja. Dr. W. Lukan tudi na- vaja, da so številni njegovi kolegi - F. Leithe, F. Grassauer, W. Haas, 1. Himmelbauer, S. Frank- furter, G. A. Crüwell idr. - z bibliotekarskim delom, s strokovnimi publikacijami in z vidnimi funkcija- mi bolj stopili v ospredje kot Simonič.212 Vseeno pa ne smemo pozabiti, da je v tej knjižnici Simo- nič preživel večino svojega ustvarjalnega življenja in s svojim delom pomagal dopolnjevati njene knjižne zaklade, posebej s področja slavistike in jih hkrati odpiral svetu. S tem je tudi on prispeval svoj delež k ugledu knjižnice, hkrati pa je z iz- delavo "Slovenske bibliografije", ki jo je omogočalo predvsem tamkajšnje knjižno gradivo, pomagal utrjevati slovensko narodno zavest, s tem pa tudi pospeševati razvoj slovenskega naroda. III. del: Simoničeva zadnja leta v Gornji Radgoni Ko se je Simonič predčasno upokojil, je z dru- žino oktobra 1906 zapustil Dunaj in odšel živet v Gornjo Radgono. Ohranjena je številna korespon- denca z najstarejšo hčerjo Olgo in zetom Jankom Šlebingerjem, ki sta od leta 1905 živela v Novem mestu, od leta 1909 naprej pa v Ljubljani, in sta ob počitnicah redno prihajala v Gornjo Radgono. Z njima sta se Roza in Franc Simonič redno dopi- sovala. Roza je v pismih ponavadi nagovorila svo- jo hči Olgo, Franc pa najpogosteje zeta Janka. Žal manjkajo izgubljena pisma iz obdobja med 1910 in 1917. Tista pisma, ki so se ohranila in katerih deli so za našo temo najbolj zanimivi, bom v nadalje- vanju navajala tematsko. Zasebna knjižnica Simonič je v svoji hiši v Gornji Radgoni ustvaril bogato zasebno knjižnico, saj je zbral lepo število slavističnih, zgodovinskih in drugih strokovnih ter leposlovnih knjig in predvsem časopisov. Nekaj knjig je nakupil že v času, ko je delal kot biblio- 211 Glej op. št. 36, str. 30. 212 Prav tam, str. 31. 80 48 lOOO KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 tekar v dunajski univerzitetni knjižnici, druge je zbral, ko je bil v pokoju v Gornji Radgoni.213 Si- monič si je naročal knjige tudi prek Šlebingerja in obratno. 22. oktobra 1906 je pisal Janku: "...Ti v resnici še jedne ali druge knjige v Novem Mestu treba, piši mi in Ti jo pošljem, po nepotrebnem pa si ne pošiljajmo, ker vse v počitnicah v Radgoni najdete. Sprva sem iskal Folimonovo "Taschen Grammatik der russischen sprachen", ki edina ima pisane cirilske črke, ker se hočeva z mamico po zimi ruski pisati naučiti, ali ni je bilo med Tvojimi knjigami, ampak našel sem jo pozneje v svoji biblioteki. ... Za poslano lepa hvala, posebno za slovar Wolf-Pleteršnikov,^^'^ katerega dobiš nazaj še le po moji smrti! Kartone z lističi od tiskane bibliografije pa mi je posebno drago nazaj dobiti, ker sem že začel dodatke in popravke zbirati, kajti zdaj imam čas za to in me delo zopet veseli... "^^^ 23. novembra 1906 piše o avstrijskem časnikar- stvu in o knjigah, ki si jih namerava še naročiti: "Kar Ti pišeš glede knjig, pregledal sem vse na tenko, in imam za pošiljatev pripravljeno; namreč 'Katol Obzornika' od 1. letnika št 1, 2 in 4 in pa Minorjev članek o antikvarjatu. Tega pa ne izre- žem, ampak Ti pošljem celo prilogo, a Ti jo v počitnicah dopeljaj nazaj v Radgono, ker veš, da jaz celi časnik za Maksima in Vero (drugorojena Simoničeva hči por. z Maksimom Leonidovičem Blumenauom; moja opomba) hranim, ali recimo raji za nas vse, ker ima 'Presse' toliko izvrstnega v svojih listih, da je je vredno hraniti, kot največji in najboljši politični časopis naše Države in jeden Velik del bogate zbirke knjig, ki jo je dopolnjeval tudi Janko Šlebinger, je še danes ohranjene v hiši v Gornji Radgoni, del te zbirke pa so leta 1941 odpeljali Nemci, škof Wolf Anton Alojzij (1782-1859) si je zagotovil trajno mesto v slovenski kulturi predvsem s financiranjem in organizacijo nem.-slov. in slov.-nem. slovarja. Za izid velikega slovarja, ki so ga pripravljali od zač. 19. stol. (V. Vodnik, F. Metelko idr.), ima škof Wolf odločilno mecensko zaslugo. Do bo financiral natis, se je odločil po pogovoru z J. Bleivveisom leta 1853. Izdelavo nem.- slov. dela je prevzel M. Cigale (Deutsch-sloven. Wörter- buch, 1860), slov.-nem. dela pa končno M. Pleteršnik (Slov.-nem. Slovar, 1894-95). Na obeh je kot plačnik stroškov poudarjeno označen Wolf. Od tod tudi po- gosta oznaka "Wolfov slovar". (SBL XIV, str. 714-6) Maks Pleteršnik (1840-1923) je opravil na področju raziskovanja in nabiranja živega slovenskega jezika ne- precenljivo delo. Iz gradiva, ki so ga že pripravili Caf, Miklošič, Levstik, Zalokar in drugi, ter s svojim lastnim zbiranjem je uredil in dopolnil Wolfov slov.-nem. slovar. V slovarju je določil izreko, glasove in naglas pismenega jezika, pravopis in pravorečje, tako da Pleteršnikov slov.-nem. slovar, izadan leta 1894, velja za prvi slovar slovenskega knjižnega jezika. (SBL Vil, str. 381-4) Franc Simonič si je kasneje zapisoval razne popravke in predvsem dodatne besede k temu slovarju. V družin- skem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni hra- nimo Simoničeve "Dodatke k Wolf-Pleteršnikovem slo- n-,.varju". Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. največih in najimenitnejših političnih dnevnikov sveti. Časnikarstvo Avstrijsko se je tako spreme- nilo, da se v ti dobi nobeden list z 'N. fr. Presse' meriti ne more; in taki prvi list naše države ohrani svojo vrednost za večne čase. Časnike politične malokdo hrani, posebno liste tolike obsežnosti, ker malokdo ima toliko prostora, zato postanejo v kratkem času zelo redki, in njihova vrednost silno raste z letmi, ergo hranimo je in čuvajmo, ker je že plačujem. Prihaja mi po 'Presse' toliko novosti, da niti na Dunaju več ne bi zvedeti mogel, a tu več časa imam citati, da včasi še tu vsega prečitati ne utegnem. Dalje želiš 'Kat Obzornika' 2. številko IV. letnika, ki pri meni cel in doubleta, kteri pa samo druga številka manjka, zato slutim, da po Tvojem prepričanju si si to dubleto s seboj vzel... Valvazor bode me izredno veselil, če ga dobim v Radgono, vendar to zimo ga še ne bi utegnil študirati, zdaj imam druge nujnejše posle. ... Dalje bi si posebno želel Vrazova dela, če je moreš kde po nizki ceni dobiti in pa kaki veliki latinsko- nemški slovar, najljubši bi mi bil 'Freund'; a ne bi smel biti dragi. Želj bi še imel več, ali za prvi čas sem s knjigami precej oskrbljen, tudi upam, da bi se utegnolo še marsikaj v Ivankovcih (Simoničev rojstni kraj; moja opomba) vrnoti, česar tam ni bilo najti a vem, da sem imel, posebno Janežičivi Glas- niki in kaj podobnega. ... Posebno me veseli 'Na- rodni list' v Celji-Krškem, tega naročim in ta mi zadostuje, da mi ni treba 'Slov. Naroda'. "^^^ V pismu, ki nosi datum 4. december 1906, pa piše o pomenu slovenskega časnikarstva in s čim si še namerava obložiti svoje knjižne police: "Glede polit časnikarstva mi zadostuje 'Presse' in pa 'Na- rodni list', ker več ne bodem utegnil prečitati Tedaj mi ne daj pošiljati 'Nov. Slov. Štajerca', ker ga ne bi utegnol citati, ali Ti glej da ga celega v Radgono doneseš, da ga tu za večne čase ohra- niva. Opozarjam Te posebno na naše časnikarstvo, da spraviš za knjižnico kolikor največ takega blaga, ker ravno vrednost časnikov od leta do leta raste, kajti takega blaga po letih ni mogoče niti za dragi denar več dobiti, le mi knjižničarji vemo ti ceniti Drugim so časniki le za ovitek. Lepa hvala, da si mi velel poslati Breyerjev antiq. katalog, bodem najbrže kaj kupil, premisliti le moram, kako bo kazalo z denarjem, z gospodarstvom posebno vin- skim. Po lat slovarju posebno ne povprašuj, ker upam, da pozneje po mojih kolegih še ceneje z Dunaja dobilo. Jaz za zgodovinske spise hočem, ako mogoče, najobširnejši latinski slovar si priba- viti, ne samo za klasično latinščino, ampak tudi za vse ostale lat besede, ki jih zgodovinarji in kronisti v srednji in pozni latinščini rabijo. "21 ^ 30. januarja 1907 Simonič piše: "Za božič sem 216 Prav tam. Prav tam. 81 KRONIKA 3 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 2.000 naroČil za mamico in nas vse pri Hesse v tipskem po Weitzingerju nemške klasike: Bürger, Körner, Bauernfeld, Raimund, Lenau in pa Castle Lenau und die Familie Löwenthal ... Pri antikvarju Bre- yeru v Zagrebu sem kupil Vrazova dela in pa Kukuljevičevo bibliografijo hrvatsko. V Ljubljano katoliški bukvami sem pisal po Gregorčičeve poe- zije 11. in 111 zvezek, ali so bile prodane, jaz imam samo L zvezek, morbiti pa imaš Ti kaj še od njega, in če morbiti v šoli ne rabiš, bi me razveselil, ako bi mi poslal, v jesen je spet lahko s seboj vzameš. ... Kupil sem tudi te dneve 'Veliko Pratiko', ki ima letos sliko in kratki životopis mojega prijatelja dok- torja Sedeja knezonadškofa goriškega, kar me po- sebno veseli!" Nato pa pismo takole pesniško zaključi: "Bili bi zdaj lehko veseli, ali brez kupa bridkosti brž nima človeško srce radosti Bog nas obvari daljne nesreče, ko si želi srce hrepeneče po svojih dragih v daljni tujini, imeti vas spet v svoji bližini."'^^^ 18. februarja 1908 Simonič spet piše: "Dalje sem dobil povabilo, naj se naročim na 'faksimele izdaje Prešernovega rokopisa', kar stane 20 kron. Piši mi, če se Ti ne naročiš, naročim se jaz, kajti dveh iz- vodov nama ni treba, eden pa nama prav pride in poleg se podpira izdanje take redkosti, ker bi inači mogoče bilo, da se niti ne izda. "^^^ Simonič kot bibliograf Novembra 1906 je izšla v Ljubljanskem zvonu ocena Simoničeve Slovenske bibliografije/^^ ki Prav tam. Prav tam. 22^^ Tukaj bom navedla prve tri najzanimivejše odstavke Tominškove ocene: "To je ena izmed tistih l 2O0O KRONIKA MAJA ILICH; ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 V Simoničevi bližini, se ga takole spominja: "Dedek \ je vsako jutro nekaj ur pisal po starem pisalniku - ! in tudi zvečer je dolgo čital - Svoj vsakdan je imel | razdeljen tako, da je po delu skrbel tudi za zdravje ' in hodil na dolge sprehode - seveda skoraj nikdar brez mene - v tistih letih, ko sem živela pri njem. ... Občudovanja vredna je bila njegova ljubezen do žene, otrok in vnukov - topla, vedra in z vsem : bistvom tudi realno usmerjena, da smo se vsi v i hiši dobro razumeli. "^^^ i Vera se tudi spominja, da jih je v hiši večkrat \ obiskala učiteljica Roza Hrenova, po rodu Primorka i iz Gorice. Ta je poučevala radgonske otroke v prvih = razredih, kjer je potekal pouk v slovenščini. Spominja se, da sta imela Hrenova in Simonič žive razgovore v veži pred zemljevidom Avstro-Ogrske: "Ujela sem, da razpravljata o vojnih dogodkih in o (bodoči) Jugoslaviji Dobro se spominjam kako se je dedek močno jezil in razburjal in sta bila s Hrenovo \ obupana, ko so v Radgoni ustrelili 7 primorskih \ vojaških upornikov maja 1918. Spomnim se kako je ■ dedek kričal "uboge šolske dece ne bi smeli voditi k : ustrelitvi". - Bil je strupen vojni čas ter je j propadajoča avstrijska oblast (pod vodstvom dr. i Kamnikarja - janičarja v Radgoni) zahtevala, da \ prisostvuje ustrelitvi šolska mladina, z namenom, da čimbolj zastrašijo ljudi" ^^'^ Maja 1918 je torej prišlo do vojaškega upora v j mestu Radgona, ki se je zgodil istočasno z uporom ; v Judenbergu. O tem piše tudi Simonič v pismu s ^ 6. junija 1918: "23. maja so veli bili vojaki doli od ] pošte v krčmi (Ristl) in tam sta dva navdušena \ Slovenca, bivša ujetnika v Rusiji, pri pijači navdu- I šeno govorila za Jugoslavijo (pravijo, da je jeden \ bil učitelj, drugi pa doktorant, jeden iz Gorice, \ drugi iz Istre) in da je zato jednega aretiral vojaški \ policist Ko pa za jedno uro pride isti policist še po drugega, so se navzoči vojaki zanj zavzeli in je nastala hrabuka. Pripravljeno ni bilo nič. Mirit jih i je prišel nek poročnik in prva puška je počila, ne \ ve se od kod in ranila poročnika po trebuhu. Dalje j so ranili nekega narednika in nekega korporala \ eden od teh je mrtev, eden je okrevaj in poročnik še tudi živi. Ker so vojaki bili lačni in najbrže vinjeni, nastala praska nekako okoli 1/2 10 ure zvečer dne 23. maja vdrli so v vojaški magacin in se živeža polastili ter ga popolnoma oropali. Ude- \ leženi so na tem bili vojaki kasarn in barak na vežbališču kakih 800 mož. Strelah so dosti, imeli pa niso skoro nič municije, le slučajno katero ostro patrono, čeprav so bli le slepi streli s patronami za ^ vaje. Proti njim so ob 11. uri v noči prišli vojaki iz barak za kolodvorom z ostrimi patroni, in ti so naredili škodo s svojimi streli na vojašnicah in Iz spominskega dnevnika Vere Marentič Novak (roj. i^n Šlebinger). ^ Prav tam. barakah, in jih več obstrelili; vendar je bilo vse skup le par mrtvih, za gotovo sem zvedel na pokopališču le za 3 mrtve a več ranjenih, kar je najlepši dokaz, da ni bilo prav nič pripravljeno, ni bila nikaka resna vstaja, če kakih 10 ur boja in hudega streljanja ni padlo več ljudi Drugi den proti poldnevu je bilo že vse mirno. Na to so prišli iz Gradca drugi vojaki mirit, infanterija in dva topa in lovci, a niso imeli kaj več miriti. Od ustajnikov pa je veli circa polovica pobegla deloma s puškami, deloma brez pušk, ktere so v stran zmetali, in se zdaj skrivljejo po gozdovih oko- ličnih, nekoliko po Štajerskem, še več pa po Vogr- skem. To se je zgodilo v četrtek in petek 23. in 24. maja in nato je vojaški poveljnik v Gradcu raz- glasil za vojaštva vseh naših krajev do morja preki sod dne 25. maja. Sestavili so vojaško sod ni jo, ktero vodi nek general iz Gradca, ki je sodila na- vadno v hranilnici ... in ki je obsodila po prekem sodu ona dva aretiranca dne 27. maja in so ju še tisti den ustrelili Zoveta se: Andrej Melihen iz Gorice z srebrno veliko kolajno za hrabrost, ki je pred smrtjo glasno rekel, da pade kak prva žrtva za Jugoslavijo. Drugi je Rudolf Ukovič, njegov oče davčni eksekutor, Hrušica, pošta Podgrad Istra. Dne 20. maja so jih sodili 6 Slovencev in mahoma ustrelili. Ti so peli slovenske pesmi, ko so šli na morišče in klicali: živijo Slovenci, živijo Jugoslavija, le eden se je jokal in prosil naj toliko počakajo, da vidi svojo mater, ki se ta trenutek dopelje, a niso mu zadnje prošnje uslišali. V noči od 29. do 30. dne maja so postavili na tistem mestu ob kasarni, kder so že 8 junakov ustrelili, vešala za obletnico deklaracije za Jugoslavijo."^^ Vera se tudi spominja, da so bili v hiši med vojno stalno vojaki, ki so spali včasih na slami v veži, včasih na skednju, v kabinetu pa so se me- njavali oficirji: "... spomnim se prof Janka Krajca (sin tiskarnarja) iz N. Mesta in njegove žene Marije, potem Dekleva Roberta iz Trsta in nekih Nemcev, ki so se imeli za 'pucfleke' - svetlolase Simonič pa v pismu s 14. julija 1918 omenja naslednje: "Jedno noč sta bili dve strojni puški v našem kabinetu pripravljeni, in naš poročnik je hud bil, da se njegovo stanovanje tako zlorabi in res so drugi den že obe dali odnesti, ker se ravno v Gornji Radgoni ni bilo nič bati ... "^^3 Po razpadu Avstro-Ogrske smo Slovenci oktob- ra 1918 prišli pod novoustanovljeno Državo Slo- vencev, Hrvatov in Srbov, decembra istega leta, pa v okvir novoustanovljene Kraljevine Srbov, Hrva- Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 262 Glej op. št. 259. 2°3 Pismo hranimo v družinskem arhivu Simonič/Šlebinger v Gornji Radgoni. 89 3 KRONIKA MAJAILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-19191, 48-93 48 2.000 Rodovnik Ploliel / Simonič / Šlebinger / Ilich 90 KRONIKA 2000 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONICA (1847-19191, 48-93 tov in Slovencev. Novembra 1918 je general Ru- dolf Maister izvedel mobilizacijo in začel z zasedbo slovenske Štajerske. Njegovi borci so prišli tudi v Radgono. Po spominu Simoničeve vnukinje Vere je bila pomladi 1919 četa Maistrovih borcev za radgonsko bolnišnico ogrožena in takrat je Simonič odšel peš v Maribor, da bi obvestil ostale Mai- strove borce o stanju v Radgoni.264 Seveda je bilo to za Simoniča, ki je imel takrat svojih 67 let, hud napor. Simonič je že prej bolehal, ta dolga pot v Maribor in nazaj, ter prehlad, ki ga je staknil na poti, pa je bil zanj usoden. 14. julija 1919 je umrl v Gornji Radgoni. Na pariški mirovni konferenci so potem za mejo določili reko Muro, tako da je mesto Rad- gona (Radkersburg) prišlo pod Avstrijo, kraj Gor- nja Radgona kjer stoji še danes hiša Franca Si- moniča, pa je ostal pod Kraljevino SHS. Simoniča so pokopali 16. julija 1919 na poko- pališču sv. Petra v Gornji Radgoni. Dva dni za tem so v Murski Straži zapisali: "Enega svojih naboljših sinov je izgubila Gornja Radgona. ... Življenje, pol- no lepega dela, je ležalo za njim, ko je dne 14. julija za večno zatisnil svoje trudne oči. Velika ljubezen in pripravljenost, da pomaga bližnjemu, zvesta skrb, ki jo je gojil brez nehanja za svojo okolico vse to je vedno krasilo pokojnika in bode preživelo tudi njegovo smrt, zakaj vsakomur, ki ga je poznal, ostane globoko spoštovanje pred nje- govo milo osebnostjo. Počivaj mirno, ti značajni mož in zvesti sin svojega slovanskega rodu! - Lahka Ti bodi domača zemlja!"^^ Zaključek Naslov naloge Življenje in delo slovenskega bibliotekarja in bibliografa Franca Simoniča (1847- 1919) pove veliko, a ne vsega. Nanaša se na Simo- ničevi osnovni področji delovanja: bil je biblio- tekar, to je bil poklic, ki mu je posvetil 32 let živ- ljenja, in bibliograf, ki je sestavil odlično retro- spektivno Slovensko bibliografijo - prvo v slo- venščini -, ki ji tudi danes, po skoraj 100 letih, ni enake. Simonič je svoje bogato znanje in izkušnje, ki jih je nabiral skozi celo življenje, prenesel na Janka Slebingerja, ki je nadaljeval njegovo bibliografsko delo in kot ravnatelj Državne biblioteke, predhod- nice današnje Narodne in univerzitetne knjižnice, tudi njegovo bibliotekarsko delo. V tem prispevku sem imela priložnost pred- staviti Simoniča tudi kot zgodovinarja in slavista, kot odbornika gornjeradgonske posojilnice in družbe sv. Cirila in Metoda, kot mecena slo- venskih rojakov in kot družinskega človeka v različnih življenskih obdobjih. O vsem tem namreč pričajo pisma, ki sem jih predstavila, in so mi odprla pogled v Simoničev svet. Če pogledamo na njegovo korespondenco, vidimo, da si je dopisoval s takratno slovensko kulturno elito. Večji del svojega življenja je pre- živel na cesarskem Dunaju in delal v tamkajšni Univerzitetni knjižnici, osrednji tovrstni ustanovi v monarhiji. Ta 'centralni' položaj je bil med drugim vzrok, da so se ljudje obračali nanj z različnimi prošnjami, on pa jim je vedno skušal ustreči. Spo- sojal, kupoval, prepisoval je knjige in druge do- kumente, če so ga tako prosili. Priskrbel je in- formacije, službe, če je bilo v njegovi moči. Dajal je denar in prenočišče, če je bilo potrebno. Simonič ni bil narodni junak, bil pa je marljiv delavec in prijatelj, na katerega se je bilo mogoče zanesti. Pripravljal je tiste pomembne sestavine, iz katerih so drugi sestavljali zgodovinske dogodke, sam pa je pri tem največkrat ostajal v ozadju. VIRI IN LITERATURA Vse slikovno gradivo je iz družinskega arhiva Simonič-Šlebinger v Gornji Radgoni. I. PRIČANJA Zora Ilich (Simoničeva vnukinja) Vera Marentič Novak (Simoničeva vnukinja) II. ARHIVSKO GRADIV0266 Družinski arhiv Simonič/ŠIebinger v Gornji Rad- goni Univerzitetna knjižnica v Mariboru Pokrajinski arhiv v Mariboru Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani Steiermärkiches Landesarchiv in Graz III. ČASOPISJE Ljubljanski zvon: leta 1882, 1888. Kres: leta 1881-1883. Slovenski Narod: leto 1897. Murska Straža: leto 1919. IV. OBJAVLJENI VIRI IN LITERATURA Die Völker Oesterreich-Ungarns, Etnografische und culturische Schilderung X, 1, Josef Šuman, Die Slovenen. Verlag von Karl Brochasta: Wien 1881. Generalkatalog der laufenden periodischen Druck- schriften an den Österreichischen Universitäts- Prav tam. 2°-' Murska Straža, glasilo obmejnih Slovencev, št. 14, leto I, 18. julij 1919. 266 Za natančnejši seznam arhivega gradiva, ki je bilo upo- rabljeno pri pisanju tega prispevka, glej: Maja Ilich, "Osebni fond" dr Franca Simoniča (1847-1919). ARHIVI, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik XXIII, št. 1-2, Ljubljana 2000. 91 3 KRONIKA MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 lOOO und Studienbibliothek, den Bibliotheken der technischen Hochschulen, der Hochschule für Bodencultur, der Gymnasiums in Zara, des Gym- nassialmuseums in Troppau und der Handels- und nautischen Akademie in Triest. Heraus- gegeben im Auftrage des k. k. Ministeriums für Cultus und Unterricht von der k. k. Uni- versitätsbibliothek in Wien unter der Leitung von Dr. Ferdinand Grassauer: Wien 1898. Glaser, ].: Zborovanje slovenskih knjižničarjev v Mariboru. Knjižica, Glasilo društva bibliotekarjev Slovenije, Letnik VIL, št. 3-4. Društvo biblio- tekarjev Slovenije: Ljubljana 1963. Glaser, K.: Zgodovina slovenskega Slovstva. IV. del. Tretji zvezek. (Konec.) Izdala SM: Ljubljana 1898. Hartman, B.: Dunajska dvorna knjižnica in njeni slovenski knjižničarji Knjižica, glasilo društva bibliotekarjev Slovenije, 15, 3-4. Društvo biblio- tekarjev Slovenije: Ljubljana 1971. Heppner, H.: Študenti iz slovenskih dežel na univerzi v Gradec 1884-1914, L del: Geografsko poreklo. Zgodovinski časopis 46, št. 3: Ljubljana 1992. //. del: Narodnostno in socialno poreklo. Zgodovinski časopis 46, št. 4: Ljubljana 1992. ///. deL Posebnosti študija. Zgodovinski časopis 47, št. 1: Ljubljana 1993. Ilich, M.: Mednarodni znanstveni simpozij ob 150- letnici dr Franca Simoniča. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 46. Zveza zgodovinskih društev Slovenije: Ljubljana 1998. llešič. F.: Simonič Franc, dr.. Slovenska biblio- grafija, L deL Knjige (1550-1900), L snopič Ljub- ljanski Zvon, št. 9, leto XXIV: Ljubljana 1904. Lapajne, L: Politična in kulturna zgodovina šta- jerskih Slovencev. Natisnil J. Rudolf Milic: Ljub- ljana 1884. Logar, J.: Uvod v bibliografijo. NUK: Ljubljana 1970. Leveč, F.: Prenos Kopitarjevih smrtnih ostankov v Ljubljano. Anton Knezova knjižica, IV. zvezek: Ljubljana 1897. Marušič, B. s sodelovanjem Holz E., Gombač B., Grande S. in Svoljšak P.: Henrik Tuma, pisma. Osebnosti in dogodki (1893-1935). Izdala zgodo- vinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Ljubljana in Založba Devin Trst: Ljubljana 1994. Melik, V. in Vodopivec P.: Slovenski izobraženci in avstrijske visoke šole 1848-1918. - Zgodovinski časopis 40, št. 3: Ljubljana 1986. Pirjevec, A.: Knjižnice in knjiničarsko delo. Družba sv. Mohorja: Celje 1940. Program des kais. kön. Gymnasium in Marburg. Veröffentlich von Direkcion am Schlüsse des Studienjahres 1867. Buchdruckerei des E. Janschitz: Marburg 1867. Pleterski, ].: Slovenci (1848-1918) Študije o Slo- venski zgodovini in narodnem vprašanju. Za- ložba obzorja: Maribor 1981. Reisp, B.: Bedeutende slowenische Bibliothekare. Biblos. Jg. 24, H. 3: Wien 1975. Rogan, J.: Razvoj denarništva v občini Gornja Rad- gona. Glasilo, letnik L, št. 2. Zgodovinsko društ- vo Gornja Radgona: Gornja Ragona 1994. Rupel, M.: Knjižnice in bibliografija. Knjižnica, Gla- silo društva bibliotekarjev Slovenije, Letnik VIL, št. 3-4. Društvo bibliotekarjev Slovenije: Ljubljana 1963. Rupel, M.: Dr. Janko Šlebinger. Letopis SAZU, četrta knjiga 1950-1951. SAZU: Ljubljana 1952. Simonič, F. kustos c. kr. vseučiliške knjižnice na Dunaju: Slovenska bibliografija, I. del Knjige (1550-1900), L, n. in UL snopič Izdala in založila SM, natisnila J. Blasnikova tiskarna: Ljubljana 1903-1905. Simoničev zbornik, gradivo s simpozija v Ivanj- kovcih. Izdalo in založilo Slavistično društvo Ma- ribor: Maribor 1999. Tominšek, J.: Dr. Franc Simonič: Slovenska biblio- grafija, L del Knjige (1550-1900). Ljubljanski zvon, št. 11, leto XXVI: Ljubljana 1906. Vovko, A.: Podružnice "družbe sv. Cirila in Me- toda" na Štajerskem, ustanovljene do leta 1907. Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2, letnik 51, nova vrsta 16. ZOM.: Maribor 1980. Vodopivec P.: Vloga slovenskih intelektualcev pri emancipaciji Slovencev. Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti: mednarodni znanstveni sim- pozij v Mariboru (16.-17. april 1998). Zveza zgo- dovinskih društev Slovenije: Ljubljana 1998. ZUSAMMENFASSUNG Leben und Werk des slowenischen Biblio- thekars und Bibliographen Franc Simonie (1847-1919) Bereits der Titel des vorliegenden Beitrags Leben und Werk des slowenischen Bibliothekars und Bibliographen Franc Simonič (1847-1919) deutet auf zwei wesentliche, jedoch nicht alle Tätig- keitsbereiche von Simonič' Wirken hin: Er war Bibliothekar (diesem Beruf widmete er 32 Jahre seines Lebens) und Bibliograph, Verfasser einer hervorragenden retrospektiven Slowenischen 92 48 KRONIKA 1000 MAJA ILICH: ŽIVLJENJE IN DELO BIBLIOTEKARJA IN BIBLIOGRAFA FRANCA SIMONIČA (1847-1919), 48-93 Bibliographie* der ersten in slowenischer Sprache, die auch heute, nach 100 Jahren, noch nichts Vergleichbares kennt. Hierin sind die slowenischen Buchdrucke vom Erscheinen des ersten Buches von Trubar im Jahre 1550 bis zum Jahr 1900 hin versammelt und systematisch geordnet. Seiner Ausbildung nach war er Historiker und Slawist. An der Grazer Universität hörte er Vor- lesungen der bekannten Slawisten Gregor Krek und Franc Miklošič sowie der Historiker Franz Krones und Johann B. Weiss. Nach dem Studien- abschluß war er drei Jahre (1874-1877) im Grazer Museum Joanneum und neunundzwanzig Jahre (1877-1906) in der Wiener Universitätsbibliothek beruflich tätig. Seine Bibliothekarskarriere begann er als Bibliothekarshilfsbeamter, setzte sie als Amanuensis, Skriptor, provisorischer Kustos bis zum definitiven Kustos fort. Simonič begann mit dem mehr oder weniger systematischen Sammeln slawischer Literatur in der Wiener Universitätsbibliothek. Im Hauptwerk dieser Bibliothek Geschichte der Universitäts- bibliothek Wien von Walter Pongratz aus dem Jahre 1977 wird Simonie zwar nicht erwähnt, doch ist nicht zu übersehen, daß Simonič gerade in dieser Bibliothek den überwiegenden Teil seiner Schaffensperiode verbrachte und durch seine Arbeit zur Ergänzung ihrer Bücherschätze beitrug, vor allem jener im Bereich der Slawistik, und sie somit der Öffentlichkeit zugänglich machte. Da- durch leistete er seinen Beitrag zum Ansehen der Bibliothek, zugleich trug er aber durch die Her- ausgabe der Slowenischen Bibliographie, die hauptsächlich durch die dortigen Bücherbestände ermöglicht wurde, zur Stärkung des slowenischen Nationalgefühls bei, was sich wiederum fördernd auf die Entwicklung der sloweruschen Nation auswirkte. Simonič übertrug seine weitreichenden Kennt- nisse und Erfahrungen auf seinen Schwiegersohn Dr. Janko Šlebinger, der sein bibliographisches Werk fortsetzte, als Direktor der Staatsbibliothek, der Vorgängerin der heutigen National- und Universitätsbibliothek in Ljubljana, aber auch sein bibliothekarisches Werk. Beide gelten zu Recht als Begründer der slowenischen Bibliographie. Im vorliegenden Beitrag wird Franc Simonič auch als Ausschußmitglied der Darlehenskasse in Gornja Radgona und der Kyrill-und - Method- Gesellschaft, als Mäzen seiner slowenischen Lands- leute und als Familienvater in verschiedenen Lebensabschnitten vorgestellt. Über all dies legen Briefe (insgesamt 206)*' Zeugnis ab, auf die im Artikel eingegangen wird und die Einsicht in die Welt von Simonič gewähren. Simoničs Briefe zeigen, daß er mit der da- maligen Kulturelite korrespondierte. Da er den überwiegenden Teil seines Lebens im kaiserlichen Wien verbrachte und in der größten Bibliothek der Habsburgermonarchie arbeitete, war diese seine "zentrale" Stellung auch eine Ursache dafür, daß sich viele Leute mit verschiedenen Bitten an ihn wandten, die er immer zu erfüllen suchte. Er lieh, kaufte und schrieb Bücher und andere Dokumente ab, wenn er darum gebeten wurde. Er besorgte Informationen, Dienststellen, wenn dies in seiner Macht stand. Er gab Geld und bot Unterkunft, wenn es nötig war. Vor allem tauschte er in seinen Briefen Auffassungen mit gleich oder ähnlich denk- enden Intellektuellen und versuchte Anders- denkende zu überzeugen. Viele Einzelheiten über Simonič trugen auch seine Enkelinnen Zora Ilich und ihre Schwester Vera Marentič Novak (beide geb. Šlebinger) bei. Beide sammelten in dem Haus in Gornja Radgona, wo Simonič die letzten Jahre seines Lebens ver- bracht hatte, zahlreiche Dokumente aus Simoničs und Siebingers Nachlaß und richteten dort ein Familienarchiv der Simonič/ŠIebinger ein. Simonič ist ein typischer Nationalheld, er war ein fleißiger Arbeiter und Freund, auf den man sich verlassen konnte. Er bahnte denjenigen den Weg, die historische Ereignisse leiteten, er selbst blieb da- bei meistens im Hintergrund. Dr. Franc Simonie, Kustos der k.u.k. Bibliothek in Wien, Slowenische Bibliographie, I. Teil: Bücher (1550-1990), Band 1, 2 und 3. Herausgegeben und verlegt von Slovenska Matica. Druck: Druckerei J. Blasnik, Ljubljana 1903-1905. ** Die hier behandelten Briefe enstanden zwischen 1872 und 1918. 92 Briefe werden im Familienarchiv der Simonič/ŠIebinger in Gornja Radgona, 61 Briefe in der Universitätsbibliothek Maribor, 33 im Regionalarchiv Maribor und 20 in der National- und Universitäts- bibliothek Ljubljana aufbewahrt. Davon wurden 84 von Simonič selbst, andere (122) von seinen Briefpartnern verfaßt: Josip Benkovič, Roman Fekonja, Božidar Fle- gerič, Janez Gajšek, Dr. Karel Glaser, Matej Hubad, France Hauptman, Tomaž Janežič, Dr. Gregor Krek, Emil Kümmel, Valentin Kocbek, Dr. Fran Leveč, Kari Lubec, Franjo Magdič, Dr. Matija Murko, Vatroslav Oblak, Dr. Luka Pintar, Andrej Senekovič, Dr. Jakob Sket, Dr. Matej Slekovec, Roza Simonič, Olga Šlebinger, Dr. Janko Šlebinger, Dr. Davorin Trstenjak und Dr. Jakob Žmavc. 93