IZDAJA
POGODBENA
SKUPNOST
ČASOPISA
»DOMAČE
NOVICE«
LENART
^tzJomace_
novic
LETO V.
številka 20
Ix'nart. 28. oktolna 1965
Urejuje uredniški odbor: Franjo Mui-šec, predsednik — člani: Breda štu-hec, Jo/.c šuman, Franc šuman uo Franček Stefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK STEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart v Slov. goricah Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na osmih straneh drugi in četrti četrtek v mesecu — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 517-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost /.a izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska CP »Celjski t i s k ^ Celje.
S SESTANKOV ODBOROV KO SZDL
PROBLEMI, KI TAREJO ČLANSTVO SZDL
Te dni so bili v naši občini končani sestanki odborov krajevnih organizacij SZDL. Na omenjenih sestankih so govorili o pripravah na širše sestanke članstva SZDL in o krajevni ter družbe in problematiki.
Med drugim so v Selcih govorili o vprašanju prehoda iz osemletnega na desetletno obvezno osnovno šolanje. Navzoči so bili mnenja, da če pri nas do tega pride, da bi morali potem zadnji dve leti šolanja izkoristiti za poučevanje s področja kmetijstva in drugih predmetov, ki so povezani s praktičnim življenjem, ki je v šolskem okolišu. Če tega ne bi bilo možno izvesti, pa naj bi bile v kmetijskih območjih ponovno kmetijske nadaljevalne šole, ki so imele pred leti precejšen uspeh.
Na območju Selc je precej sta novanjs'kih problemov. Tukaj delavci lenarškega agrokombinata stanujejo v nekdanjih viničari-jah, v katerih ni elektrike in se ne morejo otroci učiti ob petrolejkah ali ob sveči. Prebivalci na tem območju bi si radi nabavili radijske sprejemnike in električne gospodinjske pripomočke, tega pa ne morejo storiti, ker ni elektrike. Selčani so tudi precej oddaljeni od občinskega središča in do tja nimajo dobrih prometnih zvez, zato so na sestanku odbora SZDL predlagali, da bi takrat, ko ima Zdravstveni dom Lenart v Zavrhu posvetovalnico, zdravnik pregledoval tudi lažje bolnike in bi izdajal potrebne recepte. Sčasoma pa, ko bo uvedeno širše kmečko zavarovanje, naj bi bila v Selcih enkrat tedensko ordinacija.
Nadalje so govorili tudi o vzdrževanju kulturnega doma v Selcih. Ta dom iz leta v leto bolj najeda zob časa, nihče pa ga ne popravlja. Za popravilo doma naj bi dali del sredstev KUD, občina in drugi.
Selčani so tudi poudarili, da arondacijska komisija pri občinski skupščini in pri lenarškem agrokombinatu prepočasi rešuje vprašanje prenosa lastništva.
V Hrastovcu so na sestanku odbora tamkajšnje KO SZDL poudarili. da so malice v šolskih
mlečnih kuhinjah v zadnjem času precej drage. Ta podražitev pa se še posebno pozna, ker je tudi poskočila cena šolskim po--trebščinam. Navzoči so poudarili, da bi morala skupnost name niti družbenim službam več sredstev.
Na območju Hrastovca je mnogo socialnih problemov zaradi alkoholizma ali delomrznosti. Te probleme mora družba rc-Cfti s podporami. Na sestanku so bili mnenja, da bi bilo potrebno osebe, ki so po omenjenih vprašanjih prizadete in so v dobrem zdravstvenem stanju, dati v poseben zavod, kjer bi se jih pre-vzgojilo v produktivne občane.
Člani odbora krajevne organizacije SZDL v Hrastovcu so nadalje iznesli problem pri odkupu goveje živine. V zadnjem času zadruga živine ne odkupuje in tako nekateri kmetje ne morejo plačati davka, živino pa imajo zarubljeno. Kritizirali pa so tudi velike razlike med odkupno ceno živine in prodajno ceno mesa.
Avtobusna postaja v Hrastovcu je zelo oddaljena od hiš in je potrebno čakati na avtobus na prostem, zato so na sestanku predlagali, da bi bilo potrebno zgraditi pokrito avtobusno postajo. Sredstva za to bi prispevala SZDL, krajevna skupnost in Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec. Precej razprave so na tem sestanku posvetili tudi vprašanju ostarelih kmetov. Poudarili so, da je možno te probleme reševati tudi preko kooperacije.
V	Zavrhu so na sestanku odbora tamkajšnjega krajevnega odbora SZDL govorili o nadaljnjem razvoju turizma v tem kraju. Poudarili so, da bi bilo potrebno obnoviti tamkajšnjo dvorano in gostišče, zato pa bi morala del sredstev prispevati lenarška kmetijska zadruga, ki je koristila omenjeno dvorano za potrebe mizarske delavnice.
V	Gradišču so sklenili, da bodo na bodočih sestankih socialistične zveze razpravljali predvsem o razvoju kmetijstva v Pesniški dolini po regulaciji Pesnice.
(Nadaljevanje na 6. strani)

PREČITAJTE V TEJ ŠTEVILKI
—	Osebni dohodek pri zasebnikih (siran 2).
—	Svečanost v Gočovi (stran 2).
—	Največ uspehov v rokoborbi in atletiki (stran 3).
—	Program dela za novo kulturno-umetniško sezono (stran 3).
—	Slaba oprema večine gasilskih društev (stran 4).
—	Srečanje (stran 4).
—	Kozerija, Strogo zaupno (stran 5).
—	Javno naznanilo, odloki (stran 6).
—	V usnjarni so znatni noveLdii Hr>ost (stran S).
—	Naši kraji po letu 1000 — zgodovinski podlistek na 7. strani.
—	Streli na meji, roman mariborskega pisatelja Janeza Švajncerja o življenju v Slovenskih goricah pred drugo svetovno vonjo (stran 8)
—	in mnogo drugih zanimivosti.
Po/i veti delo svetov delovnih
enot
V lenarškem Agrokombinatu bodo praznovali 20-letnico delovanja v novi socialistični, skupnosti. — Več skrbi posvetiti izobraževanju zaposlenih. — Namesto neorganiziranih izletov je potrebno prirejati poučne ekskurzije.
Na zadnji razširjeni seji koordinacijskega odbora sindikalnih podružnic Agrokombinata kmetijske zadruge Lenart so sklenili, da bodo 27. novembra letos
praznovali 20-letnico delovanja delovne organizacije v novi socialistični skupnosti. Omenjeno praznovanje bodo združili s pra-(Nadaljevanje na 7. strani)

TEŽKA MEHANIZACIJA TUDI V KMETIJSTVU — Agrokombinat KZ Lenart se zaveda, da je tudi kmetijstvu potrebna težka mehanizacija za globoko in normalno oranje. Letos so nabavili tudi buldožer, ki ga vidite na sliki. Omenjeni stroj istočasno orje pet brazd. V veliko korist pa je tudi pri planiranju zemljišč. Foto: F. Zemljič.
DOHH
1 in svetu
OSEBNI DOHODEK PRI ZASEBNIKIH
Po gospodarski reformi veliko govorimo in pišemo o gibanju osebnih dohodkov, ki naj bi bili v skladu z delovno storilnostjo. Naše razprave pa se večinoma omejujejo na delovne organizacije, medtem, ko smo na položaj delavcev zaposlenih pri zasebnikih povsem pozabili.
V naši občini sicer ni veliko zasebnikov, ki zaposlujejo tujo delovno silo, je pa precej problemov, ki se kažejo predvsem v nepravilnem odnosu do tuje delovne sile in prekomerni zaposlitvi. Ni malo primerov, ko ti delavci delajo od jutra do večera, pa zato ne dobijo ustreznega nadomesti la v obliki osebnih dohodkov. Že res, da je stvar medsebojnega dogovora med delavcem in delodajalcem višina osebnega dohodka. Kljub temu pa tudi zasebni delodajalci ne morejo mimo naših splošnih družbenih kriterijev glede gi-
banja osebnih dohodkov. Delavci, zaposleni pri zasebnikih so dejansko dvakratno prikrajšani. Prvič zato, ker nimajo možnosti sodelovati pri u-pravljanju, drugič pa zato, ker jim delodajalci v večini primerov osebni dohodek določajo bolj po obrazu, oziroma po tem, kako je delavec všeč delodajalcu, manj pa po tem, kolikšna je delovna storilnost delavcev, ki jih zaposlujejo.
Dogaja se, da si zasebniki kupujejo avtomobile, obnavljajo obrate, gradijo hiše, kupujejo dragocenosti. Za vse to imajo denar, nimajo pa denarja, da bi svojim delavcem zagotovili vsaj kolikor toliko primerni osebni dohodek.
Čedalje bolj se čuti potreba po organiziranosti delavcev zaposlenih pri zasebnikih v sindikalni organizaciji. Glede tega bi moral svoje storiti tudi sindikalni svet.
Ce bodo delavci pri zasebnikih včlanjeni v sindikat, bodo imeli možnost povedati svoje težave. Sindikat pa jim bo pomagal pri reševanju teh težav.
Vsekakor se bo potrebno zavzemati za to, da bodo tudi določene razlike pri osebnih dohodkih med kvalificiranimi delavci zaposlenimi pri zasebnikih in nekvalificiranimi. Seveda pa je povsem razumljivo, da mora biti odločujoč či-nitelj pri določanju osebnega dohodka predvsem delovna storilnost, pogoj katere pa je večja strokovnost. O omenjenih vprašanjih velja temeljito razmisliti, saj so čedalje večje možnosti razvoja zasebne obrti in v zvezi tudi večje možnosti zaposlovanja tuje delovne sile. Ti delavci pa morajo za svoje delo dobivati primerno plačilo, ne pa miloščino.
T. Štefanec
Svečanost v Gočovi
DO SEDAJ JE REGULIRANE 27 KM PESNICE, SKUPNO S PRI TOKI PA STO — GLAVNA REGULACIJSKA DELA SO TE DNI V COČOVI — LETOS BODO Z DELI NADALJEVALI DOKLER BO z/l TO PRIMERNO VREME.
Nedavno je bil na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji štajerski deželni glavar Josef Krai-ner iz sosednje Avstrije. Namen njegovega obiska je bil prispevati k nadaljnjemu ugodnemu razvoju odnosov med obema deželama.
Josip Vidmar, pisatelj, kritik, esejist in politik je nedavno praznoval 70 letnico. Ob tej priložnosti je glavni odbor SZDL Slovenije priredil slovesen sprejem.
Po nedavnem poizkusu državnega udara so v Indoneziji še vedno nemiri. Požganih je bilo precej zgradb in organiziranih veliko demonstracij. Predsednik Sukamo je nedavno prepovedal spontane demonstracije ter je pozval ljudstvo, naj ne razpihuje rasnega sovraštva, naj ne požiga tujega imetja in naj se izogiba dejanjem, ki jih poraja razburjenje ali maščevalnost.
Nedavno je Reuter poročal, da osvobodilne enote še naprej srdito napadjo položaje ameriških in sajgonskih čet v območju velikega ameriškega oporišča Pleiku na centralni visoki planoti Južnega Vietnama. Ameriška letala so celih 36 ur bombardirala to območje, da bi odbila partizanske napade.
Švedska akademija znanosti je podelila letošnjo Nobelovo nagrado za književnost 60 letnemu sovjetskemu pisatelju Mihailu Šolohovu, avtorju Zorane ledine, Tihogea Dona in Človekove usode.
Obmejni spopadi med Pakistanom in Indijo se kljub premirju nadaljujejo. Tako je n. pr. 12. oktobra Indija obtožila Pakistan, da so njegove enote 251 krat kršile premirje.
Pravnega strokovnjaka, publicista in javnega delavca dr. Maksa Šnuclerla je ob 70 letnici življenja odlikoval predsednik republike z redom republike z zlatim vencem.
Kljub temu. da kongoški predsednik Kasavubu ni napovedal, da namerava, razpustiti Čombeje-vo vlado, je bil parlament 13. oktobra nabito poln. Ko je Kasavubu parlamentu naznanil svojo odločitev, je prvi najživahneje zaploskal Čombejev minister za notranje zadeve Victor Nenclaka. Dosti več ministrov tako ni moglo ploskati, saj je imel Čombe v svojem žepu kar šest ministrskih resorjev.
Indijski premier Šastri je obsodil Pakistan, ker hoče spor z Indijo prenesti na verska tla. Pozval je študente, naj ne demonstrirajo pred tujimi veleposlaništvi. Šastri je tudi pozval prebivalstvo, naj se enkrat na teden odpove obroku hrane, da bi tako ublažili grozeče pomanjkanje živeža.
V nedavni debati o razorožitvi in prepovedi jedrskega orožja, o čemer razpravlja politični odbor generalne skupščine OZN, so posegli delegati Britanije, Nizozemske, Ukrajine in Ekvadora. Delegata Britanije in Nizozemske sta poudarila, da je treba nujno skleniti sporazum o prepovedi nadaljnjega širjenja jedrskega orož ja.
V soboto 23. oktobra je bila v Gočovi slovesnost ob zaključku glavnih regulacijskih del v dolini Pesnice za območje občine Ptuj.
Slovesnosti so se udeležili Tone Kropušek, član IK CK ZKS, pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem ing. Blekuš Lojze, Ivan Ros predsednik vodnega sklada SRS in republiški poslanec, predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnikova in predsednik OS Lenart Edo Zor-
ko ter mnogi drugi vidni gostje.
Ob tej priložnosti je imel kraj ši nagovor podpredsednik OS Ptuj tovariš Vladimir Vrečko, ki je poudaril, da je bilo do konca letošnjega septembra regulirane 27 km Pesnice, skupno z njenimi pritoki pa 100 km.
Vsakoletne večkratne poplave v Pesniški dolini, so skušali odpraviti že v prejšnjem stoletju, ko so se začela prva regulacijska dela Pesnice. Dela, ki so se izvajala občasno do danes, se ni-
so izvajala sistematično temveč so se reševali lokalni interesi posameznikov, zato ni bilo vidnega učinka, šele po letu 1955 se je začela sistematična regulacija Pesnice, ki je prispela v letu 1963 do Drnave. V letu 1964 so se začela razvijati dela v velikem razmaku po programu, da se izvrši celotna hidromelioracija Pesnice in njenih pritokov od Dornave do Maribora v 4 letih, to je do konca 1967 leta.
Z regulacijo bodo letos nadaljevali dokler bo za to ugodno vreme. V Gočovi trenutno dela šest velikih bagerjev, 15 lahkih bagerjev pa je na pritokih.
Po končani slovestnosti v Gočovi so si gostje ogledali končana regulacijska dela v Derbetin-cih, Pacinju in v Dornavi.
Letos so bile z regulacijo Pesnice precejšnje težave zaradi skrajno neugodnega vremena. Največ so napravili v septembru.
F. Š.
KONFERENCE MLADINSKIH AKTIVOV
Razpravljali so o družbenih problemih mladih
V naši občini je 22 mladinskih aktivov, od tega je 12 vaških, dva aktiva v gospodarski organizaciji in osem aktivov v šolah. Občinski komite ZM je sklenil, da naj bodo letne konference organizacij ZM končane v mesecu oktobru. V novembru pa bo predvidoma občinska konferenca ZM.
Med drugim je bila 16. oktobra konferenca aktiva ZM v Voličini, na kateri so govorili predvsem
(Nadaljevanje na 7. strani)
ci, ki so se odselili v mesto, ne pomagajo ostarelim staršem na vasi. Poglej samo Čepovega Sandija, kako pridno koplje krompir na domači njivi«.
Milan: »Koplje, že koplje, toda za sebe.«
Obnavljajo trgovske lokale
Trgovsko podjetje Potrošnik-Izbira Lenart je nedavno obnovilo izložbe in vhodna vrata v trgovini s tekstilom. Namesto dosedanjih izložb z lesenimi okvirji so napravili aluminijaste okvirje in povečali izložbe. Tako bo prišlo v lokal več svetlobe.
Isto trgovsko podjetje je pričelo v Benediktu urejevati stopnišče pred tamkajšnjo trgovino. V Zgornji Ščavnici pa bodo lokal skoraj v celoti obnovili. Za omenjene adaptacije so porabili sredstva iz najemnin. S tem je rešen le delen problem stanja trgovskih lokalov v naši občini.
ENODRUŽINSKE HIŠE GRADIJO Ob Mariborski cesti v Lenartu zasebniki intenzivno gradijo enoti nižinske hiše. Koncem leta se bedo nekateri že vselili v nova stanovanja. Opazili je tudi. <>a je po zvišanju cen gradbenemu materialu individualna izgradnja nekoliko zamrla. Na fotografiji novi enodružinski hišici ob .Mariborski cesti v Lenartu. Foto: F. Š.
PROGRAM DELA ZA VOVO KULTURNO UMETNIŠKO SEZONO
Na nedavnem razširjenem plenumu Občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Lenart je bil sprejet naslednji program dela za novo kulturno umetniško
sezono:
—	V mesecu novembru letošnjega leta bodo občni zbori kulturno umetniških društev po krajevnih središčih.
—	Januarja prihodnjega leta bo skupščina občinskega sveta ZK PO v Lenartu.
—	V februarju ali že prej je potrebno formirati sekcijo likovnih umetnikov — amaterjev, ki bi delovala pri občinskem svetu ZKPO.
—	V marcu 1966 prireja občinski svet ZKPO revijo odraslih dramskih skupin. Posamezne predstave bodo po krajevnih središčih.
—	V aprilu bo revija pionirskih dramskih skupin po krajevnih središčih.
—	V maju 1966 bo revija pionirskih pevskih zborov.
—	Ponovno je potrebno poziven delo lutkovnih odrov na šolah.
—	Ponovno formirati pevske zbore odraslih po krajevnih središčih.
—	Kulturno prosvetne organizacije naj se povežejo z gostiščem Črni les, kjer naj bi se prihodnje leto pričelo intenzivneje z igrami na pro-
stem v za to urejenem prostoru.
—	Občinski svet ZKPO je skupaj z društvi odgovoren za organizacijo proslav ob pomembnejših državnih, krajevnih in ob Občinskem prazniku.
—	Ponovno je potrebno po-živeti klubsko dejavnost in mora občinski svet ZKPO pomagati pri vsebini dela 'klubov. Za vodje klubov se organizira seminar.
—	Rešiti vprašanje vaških knjižnic in izboljšati organizacijo izposojanja knjig.
—	Organizirati posvetovanje s predstavniki kino sekcij v občini in se pogovoriti o njihovi problematiki ter za njo najti rešitev,
—	V Lenartu je potrebno organizirati oddelek mariborskega muzeja.
Posredujemo vam samo najvažnejše točke programa dela obč. sveta ZKPO. Pričakovati je, da bo nova kulturno prosvetna sezona še bolj plod, na, kot je bila preteklo sezono.	Obč. svet ZKPO Lenart
TEŽAVE S ŠIRJENJEM TELESNE KULTURE
Aajveč uspeha v rokoborbi in atletiki
Telesna kultura je sestavni del celotnega družbenega življenja in s tem splošna potreba človeka, predvsem mladine. Njen namen in naloga sta, bogatiti človekove osebnosti, njegovo življenje in delo. Oblikuje pa tudi pozitivni odnos do življenja in rtioralne vrednote članov socialistične družbe.
Telesna kultura v naši občini še vedno zaostaja za razvojem drugih družbenih služb. Krivda v tem je zaradi premajhne zainteresiranosti krajevnih in občinskih faktorjev, da se materialna, finančna in kadrovska vprašanja na tem področju rešujejo manj uspešno, kot to terjajo dejanske potrebe in ne nazadnje nezadostna povezanost z družbenimi področji, kot so: vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, turizem in gospodarske dejavnosti.
Za poživitev telesne vzgoje, za enoten način dela, skrb za strokovnost, za razvoj tekmovanj in vrhunskega športa skrbi v Lenar tu občinska zveza za telesno kulturo, katera je bila ustanovljena šele v letošnjem letu. Svojega programa dela ni mogla realizirati zaradi nezadostnih finančnih sredstev. Za realizacijo vseh nalog, ki jih ima občinska zveza v občinskem merilu bo potrebno precej časa in sodelovanje vseh družbeno političnih organizacij, predvsem v pogledu finančne pomoči.
V naši občini so formirana tri telesnovzgojna društva in to: TVD Partizan Lenart s podružni
co v Jurovskem dolu, TVD Partizan Voličina in Težkoatletski klub Lenart. Od vseh teh društev je v občini aktivno le TVD Partizan Lenart. Člani aktivno vadijo atletiko, nogomet in splošno vadbo.
Prizadevanje, da bi telesno kulturo razširili na čim širši krog občanov in jih vključili v čimveč športnih panog, so brez uspeha. S primerjavo podatkov vidimo, da so člani TVD Partizana Lenart v letu 1961 vadili v treh športnih panogah, v 1962. letu v petih, v 1963. letu v sedmih in v 1965. letu še samo v treh panogah. Spričo dolgoletne tradicije |e tudi nekaj usposobljenegai kadra, ki bi lahko vodil najrazličnejše oblike dejavnosti telesne kulture. Za izpopolnjevanje tega kadra so bili v prejšnjih letih organizirani vaditeljski tečaji. Razumljivo je, da ta kader ne more nadomestiti strokovnega. Vsekakor bo potrebno pritegniti med vaditelje tudi profesionalce, saj bi bil uspeh tekmovanj in vadbe večji.
V preteklem obdobju je društvo doseglo lepe uspehe in se je uvrstilo med najboljša podeželska društva v bivšem okraju. Organizirana so bila tekmovanja v namiznem tenisu, nogometu, smučanju, sodelovali so v patrol-nih tekih, občinskem krosu, okrajnem krosu, pohodu ob žici okupirane Ljubljane. TAK Lenart pa je sodeloval na republi škem in državnem prvenstvu v rokoborbi ter v rep rezan tanci Slovenije v Franciji.
V preteklem letu je društvo doseglo lepe rezultate v atletskih tekmovanjih (pohod ob žici okupirane Ljubljane, patrolni tek v republiškem prvenstvu, občin skem krosu na Ptuju in v Lenariti) težkoatletski klub pa je osvojil mesto prvaka Slovenije in uspešno nastopal na tekmovanjih doma in v tujini.
Za čim hitrejši razvoj telesne kulture manjka organizatorjev,
ki bi napravili prvi korak pri organiziranju in ustanavljanju telesno vzgojnih društev. Prva pobuda bi morala izvirati od občinske zveze za telesno vzgojo, krajevnih organizacij socialistične zveze in drugih družbeno političnih organizacij. S tesnejšo povezavo med njimi bi tudi napredoval razvo j telesne vzgoje v občini Lenart.
NOGOMETAŠI ZG. ROČICE — Tudi v Zgornji Ročici imajo svojo ■nogometno reprezentanco, ki tekmuje z moštvom iz Zg. Ščavnice. Tekmovanja prirejajo ob lepih nedeljah. Trener moštva iz Ročice je Franc Fišer, učitelj iz Lokavca. Na fotografiji vidite del nogometašev iz Zg. Ročice. Foto: F. Zemljič.

OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI
SLABA OPREMA VEČINE GASILSKIH DRIŠTEV
Nedavno je zgorelo več ton slame in sena, last Agrokombinata KZ Lenart. Na požarišču so se med prvimi znašli gasilci iz Lenarta, ki pa so začeli gasiti šele uro in pol po prihodu. Na kraj požara so se pripeljali s traktor-
jem, ker so imeli gasilski avtomobil v popravilu. Na tem avtomobilu je večja motorna brizgal-na in so na požarišče pripeljali le manjšo, ki pa ni zmogla črpati vode iz bližnjega potoka. Morali so počakati gasilce iz Gradišča.
-SREČANJE
TRIDESET LET ZA VOLANOM BREZ NEZGODE
Ko sem ga obiskal z namenom. da hi mi povedal kaj več o sebi za časopis, mi je prijazno in skromno dejal: »Kaj hoste o meni pisali, saj vendar nič ne pomenim.« Vsa čast taki skromnosti, ki pa ni povsem upravičena, saj gre za voznika taksija Karlu Horvata. ki je lahko ponosen na svojo tridesetletno delovno dobo. ki jo je dobesedno presedel za volanom osebnega avtomobila, ne da bi v tem času doživel omembe vredno nezgodo. Kake 3 milijone kilometrov je doslej prevozil Kari Horvat iz Lenarta in je
bi se našli tudi taki. ki bi mn preluknjali gume ali kako drugače poškodovali. Ko ga vprašam, zakaj se je odločil za šoferski poklic, mi še-gavo odvrne: »Ce so se vsi moji bratje odločili za šoferje. tudi jaz nisem mogel drugače.«
Horvat je edini voznik taksija v lenarški občini. Pred leti sta bila dva. pa je eden opustil ta posel. Biti ljudem na voljo takorekoč noč in dan, gotovo ni prijetno. Težave so zlasti pozimi, ko odpovedo celo avtobusi. Takrat ima Horvat največ dela. čeprav bi
Na fotografiji: Kari Horvat(v sredini) s svojim avtomobilom.
dobil priznanja kot vesten šofer. Pred leti so bili za voznike taksijev boljši časi. Motornih vozil je bilo malo. zato so ljudje klicali taksi ob vsaki priložnosti. V svoji dolgoletni delovni dobi je prevažal razne ljudi in ga je pot vodila tudi do Beograda in Sarajeva, privatno pa celo v Avstrijo in Italijo. Neglede na to. da nima kvalifikacije, je bil dvakrat celo babica. Samo po sebi se razume, da v lastnem avtomobilu.
Danes pa je dela manj. Nekaj ga opravijo tudi drugi lastniki avtomobilov, ki pa zato ne plačujejo nobenega davka. O tem Horvat sicer nerad govori, ker se boji, da
raje videl, da bi ga bilo več poleti.
»Kaj pa davek, vas kaj žn-li' Pred kratkim so me prepisali med pavšaliste in se sedaj čez davek ne morem pritožiti. »Ste po reformi ceno kaj povečali?
Doslej še ne. Verjetno je tudi v prihodnje ne bom, vsaj občutno ne.« Koliko pa računate na km . ga vprašam.
SO din.«
Nazadnje sem ga še vprašal. kaj si v prihodnje najbolj želi. Predvsem isi želim, da bi naše ceste vsaj za silo popravili, sicer me bo kmalu vrag vzel. Zelo pa si tudi želim. da bi moji hčerki do-študirali.«	T. Štefanec
Ko so vključili obe brizgalni, je voda končno pritekla po ceveh, ki pa na nekaterih mestih niso vzdržale vodnega pritiska in so začele pokati, tako, da je več vode steklo brez koristi. Požarišče je bilo v neposredni bližini večjega hleva v katerem je blizu 410 glav goveje živine. Ce bi začel goreti hlev, bi ob opisani intervenciji verjetno do kraja pogorel in prišlo bi do ogromne materialne škode. Krivde za slabo intervencijo gasilcev v opisanem primeru ne kaže valiti na nje, saj so se trudili, kolikor je bilo v njihovi moči.
Gre za širši problem. Gre za to, da so naša gasilska društva v večini slabo tehnično opremljena, ker nimajo dovolj sredstev za to. Občinska skupščina gasilski organizaciji dodeljuje sredstva v okviru možnosti, društva pa razen redkih izjem, nimajo najosnovnejše opreme za hitro in učinkovito intervencijo pri večjih požarih. Ob tem se postavlja še drugo vprašanje. Ali morebiti nimamo preveč gasilskih društev, ki v večini životarijo in na vse načine iščeio sredstva za nabavo najnujnejše opreme. Tako imamo v občini gasilska društva celo v nekaterih manjših vaseh kot so Župetinci, Osek in Gočova. Prvo nima niti gasilskega doma, medtem, ko ostali dve domove sicer imata, nimata pa druge opreme. Ali si je danes mogoče zamisliti gasilsko društvo brez hitrega prevoznega sredstva? Gotovo ne. Toda takih društev, ki nimajo niti traktorja je na našem podeželju veliko. S konji ali celo z voli pa
je na požarišče hitro težko priti, če je še tako blizu. Manjša društva imajo tudi majhno zalogo kvalitetnih cevi. Teh primanjkuje še večjim društvom. Vprašanje je, kdaj bo občinska skupščina, ki je poleg gasilskega sklada glavni financer gasilskih društev, zmogla denar za sodobno opremo vseh društev. Verjetno ne hitro. Seveda pa je vprašanje, ali je politika krepitve manjših društev tudi pravilna. Mar ni to nepotrebno trošenje denarja?
Ob sedanji finančni situaciji bo verjetno potrebno materialno dobro opremiti predvsem večja gasilska društva, predvsem tista v občinskih 'središčih in deloma Ludi društva v krajevnih središčih. Če bodo vsa ta društva imela stalno na voljo brezhiben avtomobil, brezhibno brizgalno in dovolj kvalitetnih cevi, potem ni bojazni, da ne bi mogla pravočasno intervenirati tudi v najbolj oddaljenih vaseh. To pa ne pomeni, da je treba manjša društva razpustiti. Verjetno bi bilo najbolje, da bi le ta delovala kot podružnice večjih krajevnih društev. Politika razvoja gasilskih društev bo seveda na vsakem področju drugačna, pač glede na potrebe in možnosti. Vendar bi prav sedaj, ko toliko razpravljamo o štednji s sredstvi, kazalo razmišljati, kako z razpoložljivimi sredstvi za gasilstvo, gasilska društva čimbolj uposobiti za hitro intervencijo, ki je potrebna, če nočemo, da nam bodo požari uničili še več zasebne in družbene imovine.
T. Š.
LETOS JE KORUZA SREDNJE OBRODILA
Agrokombinat KZ Lenart je pričel v sredini tega meseca z obiranjem koruze na 135 ha. Letos je koruza v naši občini srednje obrodila, ker je bilo preveč padavin. Povprečen pridelek na površinah omenjene delovne organizacije bo osem do dvanajst tisoč kg koruze na ha.
Lenarški agrokombinat letos že drugič obira koruzo z dvema kombajnoma, ki dnevno obere-ta po tri ha koruze. Za obiranje koruze na istih površinah in v istem času bi namesto kombajnov potrebovali 50 ljudi.
Koruzo bodo večinoma uskladiščili doma in jo bodo porabili za lastno in kooperacij sko proizvodnjo. Ker kombajna ne
bosta mogla dovolj hitro obrati vse koruze, bodo pri tem pomagali sezonski delavci in šolska mladina.
NASVETA
Pri vodi na igrišču ali na dvorišču imejte otroka pod stalnim nadzorstvom. Zatopitev v delo ali klepet, lahko povzroči hudo nesrečo. Posebno nevarna je tekoča voda ob hiši.
Bazeni, vodnjaki in mlake naj bodo dobro zavarovani s pokrovi, da otrok ne more pasti. Ograja ni primerna za zavarovanje, ker otroci radi po njej plezajo.
Osnovna šola Lenart v Slovenskih goricah
razpisuje
DELOVNO MESTO SNAŽILKE
Pogoji: nekvalificirana delavka — mlajša moč.
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
OBVESTILO
Vse člane ZB NOV, ZVVI in ZROP obveščamo, da najkasneje do 4. novembra 1965 vnovčijo obveznice posojila za rekreacijski center ZB NOV Pula.
Obveznice se bodo vnovčile na Ptujski cesti 5 v Lenartu, pritličje, soba št. 3.
Občinski odbor ZB NOV Lenart
strogo
zaupno
Nedovoljeno trganje koruze
Vsako leto, ko Agrokombi-nat KZ Lenart trga koruzo, pride tudi do nedovoljenega trganja koruze s strani zasebnikov na površinah omenjene delovne organizacije. Po prvem obiranju koruze na površinah Agrokombinata, ostane še precej plodov neobranih, ker v zadnjih dveh letih obirajo koruzo večinoma s kombajni. Zaradi tega omenjena zadruga še enkrat pregleda vse površine in pobere koruzo, ki je ostala po prvem obiranju. Te koruze pa je še zelo veliko in se jo splača pobrati. Na njivah pa se pojavljajo zasebni kmetje in trgajo omenjene ostanke koruze za svoje lastne potrebe, kljub temu, da jim je to prepovedano. Dogaja se celo, da si nekateri zasebniki za te namene vzamejo dopust, da bi si tako nabrali
čimveč nedovoljenega pridelka.
Agrokombinat KZ Lenart opozarja zasebne kmetovalce, ki bodo trgali koruzo na prepovedan način, da se jih bo predalo pristojnim organom v kaznovanje.
POČASNE USLUGE
Od tovariša V. R. iz Voličine smo nedavno prejeli pismo v katerem kritizira počasne u-sluge v Klemosu. Prizadeti o-menja, da je želel na avtomobil montirati registrske tablice in je zaprosil za uslugo Klemos. Po dolgem čakanju mu tu usluge niso napravili.
Pisma, ki je dokaj obširno nismo objavili, iker smatramo, da do podobnih pomanjkljivosti v Klemosu v bodoče ne bo več prišlo, ker je bil v Lenartu ustanovljen poseben servis za avtomehanične usluge, ki je obrat omenjenega podjetja.
Uredništvo
OBSOJEN NA OSEM LET STROGEGA ZAPORA
PREKLIC
FERDINAND ZAMUDA, posestnik, Splašina 38 preklieujem kot neresničen očitek, katerega sem izrekel na škodo MARIJE SENCAR, posestnice iz Galuša-ka št. 11.
□ GLAS
V žicah sem izgubil julija le tos Lilion plašč (naylon), tem-noplavi za visoko moško postavo. Plašč dobro poznam in pro sim, da se ga vrne proti lep nagradi v Zg. Žerjavce št. 12 al na upravo lista.
filmski spored
LENART
Dne 7. novembra 1965 »V RITMU TVISTA« angl. glasbeni VV film Dne 14. novembra 1965 »FRA DIAVOLO« am. film GRADIŠČE Dne 7. novembra 1965 »ZADNJI VLAK IZ GUN HIL 1.A«
am. kavbojski film Dne 14. novembra 1965 »ŠERIFOV SIN« am. VV film
NOVI KAMION TAM 5000 — V Tovarni avtomobilov in motorjev je zaposlenih precej naših občanov. Omenjena tovarna je na letoš nji razstavi motorjev in motornih vozil, ki je bila v Beogradu od 25. septembra do 3. oktobra, razen že poznanih vozil razstavila dva nova izdelka in sicer: prekucnik TAM-5000 K in kamion TAM-5000. Tovarna se je odločila za povečanje tonaže predvsem zaradi vse večjih povpraševanj po teh vozilih na tržišču. Nov kamion TAM-5000 se na zunaj dosti ne razlikuje od dosedanjega TAM-4500, vendar ima povsem nove tehnične in manevrske lastnosti. V kamion TAM-5000 je vgrajen nov menjalnik Z5-35N. Spremenjena je tudi zadnja os, povečan rezervar za gorivo, okrepljen okvir šasije, vgrajene pa so tudi nove, močnejše vzmeti. Zaradi povečanega rezervar j a, v katerega je sedaj moč natankati 100 litrov goriva, je povečan akcijski radius vozila za eno četrtino. Na fotografiji je TAM-5000.
Nedavno je pet članski senat okrožnega sodišča v Mariboru sodil 27 letnemu Francu Štel-carju, priučenemu zidarju iz Smolincev pri Cerkvenjaku, ki je s kuhinjskim nožem ubil svojega znanca Ivana Danka. Obtoženec je kaznivo dejanje, ki ga je storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, v celoti priznal. Okrožno sodišče mu je preklicalo pogojno kazen, ki jo je že prestajal v tem času in izreklo enotno kazen 8 let in en mesec strogega zapora.
Kot smo že poročali v našem listu, sta v nedeljo 13. junija letos, pokojni Ivan Danko in njegova zaročenka obiskala več svojih sorodnikov in jih povabila k poroki, ki naj bi bila že naslednjo soboto. V popoldanskih urah sta na poti proti Smolincem srečala Franca Štel-carja, ki se je vračal s svojo ženo in otroki z obiska pri svojih starših. Znanci so nato skupno nadaljevali pot in se ustavili pri hiši Cimerlajtovih, ki sta jih zaročenca tudi želela povabiti na svojo svatbo. V sadovnjaku je družba posedla in spila nekaj žganja. Danko je nato z zaročenko stopil v hišo. Ko pa se je čez čas vrnil v sadovnjak, je pričel obtožencu, ki je že dopoldan spil liter šmar nice, očitati, da ga je nekoč pred leti, ko sta še skupaj hodi-
la na pašo, napadel in udaril s kolom po glavi. Tako se je med obema razvil prepir, ki se je vse bolj stopnjeval. Štelcar se je pričel umikati Danku v hrib, toda ta je silil za njim, ga vlekel za obleko in kravato, dokler se ni Štelcar razjezil, izvlekel iz žepa kuhinjski nož in ga zabodel v hrbet. Poškodba je bila tako huda, da je Danko še isti dan v bolnišnici izdihnil.
ROKOBORBA
Lenarški rokoborci SO V VODSTVU
10. oktobra je bilo v Poreču drugo kolo Slovensko-hrvaške lige (zahod) v rokoborbi med Po-rečom in TAK Partizana Lenart. Zmagali so Lenarčani z rezultatom 12:11 in so, si s tem še bolj utrdili vodstvo na tabeli.
LESTVICA
Lenart	2 2 0 0 28,5:14,0 4
Ljubljana	110 0 16,5:6,6 2
Poreč	2 10 1 22,0:21,0 2
Reka	2 0 0 2 15,0:27,5 0
Pula	10 0 1 3:16,5 0
KOZERIJA
PRETIRAM ŠTEDNJA
ŠKODUJE
Si lahko predstavljate, kako bi prebolela predlog direktorja njegova tajnica o tem, naj skrajša privatne telefonske pogovore med delovnim časom vsaj za polovico? Kaj končno koga briga, če se neka rahločutna ženska, ker pač nima drugih možnosti, med delovnim časom pogovarja s svojim najdražjim, ki ga je kdo ve s kako muko navezala in, ki je morebiti še direktor kakega konkurenčnega podjetja s katerim je treba imeti kar se da tesne poslovne stike.
Zato me tudi primer, ki ga navajam v nadaljevanju prav nič ne preseneča. Ljudi je vendar treba razumeti in jim iti na roko. Ondan sem namreč sedel v krajevni pisarni in se imenitno zabaval ob telefonskem prerekanju med uslužbenko te pisarne in neko njeno kolegico. Beseda je tekla kakih dvajset minut o tem, kako je ona zapeljala njenega Korla in podobno. Medtem so stranke nekam vsiljivo rinile v pisarno, kakor, da so usluz benci na svetu samo zato, da strežejo strankam. In med temi vsiljivci ni bilo nikogar, ki bi se zamislil na kruto usodo uslužbenke krajevne pisarne.
Včeraj sem obiskal nekega vodilnega z namenom, da bi mi odgovoril za časopis na ne-
kaj vprašanj o izvajanju gospodarske reforme. Kljub dobri volji ni utegnil. Na vse kriplje je klical vsa mogoča preskrbovalna podjetja zaradi nabave najnujnejše ozimnice za sebe in svoje družine obstoj. Z razumevanjem za njegove neodložljive opravke sem se odstranil in še sam pohitel v sosedno sobo k telefonu, da bi opravil tudi zase najnujnejša naročila.
Menda ni treba posebej omenjati, da omenjeni tovari-šici in omenjena tovariša niso plačali teh sorazmerno kratkih, vendar izredno pomembnih pogovorov. Kam pa pridemo, če bo vsak privatnik privatne usluge sam plačeval. Tega vendar nihče ne more zahtevati, zlasti po reformi ne, ko so denarnice bolj prazne kot polne. Tistih nekaj privatnih brezplačnih telefonskih pogovorov ne bo spravilo nikogar na boben, zlasti pa ne, če stroške zato prevalimo na breme družbe, ki je vajena še vse drugačnih bremen.
Končno pa pri štednji z družbenim denarjem ne kaže preveč pretiravati. Lahko se zgodi, da nam bo kdaj kaj družbenega denarja ostalo.
In kaj naj počnemo potem s tem denarjem?
SKUPŠČINA OBČINE LENART
ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE
Številka: 4/5 324-1/63 Datum: 14. 10. 1965
Na podlagi 94. člena in drugega odstavka 154. člena zakona o splošnem upravnem postopku, oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Lenart razpisuje
JAVNO NAZNANILO
ustne obravnave o določitvi neposrednega in posrednega vodoplavnega področja na območju občine Lenart.
Regulacija reke Pesnice je na območju občine v teku. Po 95. členu temeljnega zakona o vodah mora vodnogospodarska organizacija do 30. novembra tekočega leta za naslednje leto določiti višino odškodnine za meliorirane — izsušene površine. Vsi uporabniki — lastniki melioriranih površin so dolžni plačati stroške melioracije in uporabo teh naprav. Da bodo stroški za izsušene zemljiške površine pravilno odmerjeni, je izdelan predlog, kjer so opisane meje poplavnega področja. Poplavno področje zajema površine, ki so v celoti v poplavnem področju in tiste, ki so pod vplivom poplavljenih področij. Zaradi tega bo tudi odškodnina za posamezno določeno območje različna. V ta namen je izdelan predlog za neposredno ali direktno in posredno ali vplivno melioracijsko področje. Da bodo meje melioriranih področij pravilno določene, vabimo vse lastnike — uporabnike zemljišč na poplavnem področju, ki imajo kakršno koli korist od določitve melioracijskega področja, da dajo k predlogu svoje pripombe.
Melioracijska področja so določena za naslednjo k. o: Močna, Zamarkova, Vinička vas, Šetarova, Lenart, Radehova, Gočova, Sp. Porčič, Zg. Žerjavci, Žice, Gradišče, Zg. Verjane, Sp. Verjane, Sp.
Senarska, Zg. Senarska, Cagona, Osek, Brengova, Sp. Voličina, Zg. Voličina, Benedikt, Drvanja, Jurovski dol, Malna, Varda, Sv. trije kralji, Trotkova, Zg. Gasteraj, Sr. Gasteraj, Sp. Gasteraj, Žitnice in Partinje.
Predlog melioracijskih področij je izdelan tako, da je za vsako k. o. tekstualno popisana in istočasno vrisana meja na katastrski mapi. Zainteresirane stranke imajo možnost vpogleda v predlog o določitvi melioracijskega področja na sedežih krajevnih uradov.
Ustno obravnavo razpisujemo na sedežih KU po naslednjem razporedu:
Gradišče — torek, dne 2. 11. 1965 od 7. do 12. ure.
Jurovski dol — četrtek,,dne 4. 11. 1965 od 7. do 12. ure.
Benedikt — sobota, dne 6. 11. 1965 od 7. do 12. ure.
Voličina — torek, dne 9. 11. 1965 od 7. do 12. ure.
Cerkvenjak — četrtek, dne 11. 11. 1965 od 7. do 12. ure.
Zg. Ščavnica — sobota, dne 13. 11. 1965 od 7. do 12. ure.
Matični okoliš Lenart — torek, dne 16. 1). 1965 od 7. do 12. ure.
Zainteresirane stranke naj na ustno obravnavo prinesejo s seboj posestne liste.
Razen zgoraj omenjenih dni, lahko stranke pridejo na ustno obravnavo na sedež skupščine občine Lenart, oddelek za gospodarstvo in finance soba 34/11 vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 12. ure.
Predlog o določitvi melioracijskih področij bo v javni razpravi mesec dni, to je od 30. 10. 1965 do 30. 11. 1965. V tem roku razpisujemo ustno obravnavo.
S tem javnim naznanilom je v smislu 154. in 94. člena zakona o splošnem upravnem postopku smatrati, da so stranke vabilo na ustno obravnavo in predlog o določitvi melioracijskega področja sprejele.
Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance OS Lenart
Franjo Muršec, 1. r.
Po 16. členu zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 33-562/65), V. delu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62 42-586/62, 30-495/63, 24-329/64, 29-387/64) in 181. členu statuta občine Lenart (Uradtli vestnik okraja Maribor, št. 21-287/64 in 35-479/64 in Medobčinski uradni vestnik. št. 15-240/65) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 9. 1965 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah tarife občinskega prometnega davka v občini Lenart
I. člen
Odlok o občinskem prometnem davku v občini Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 31-432/62, 3-58/63. 22-407/63,
4-82/64, 2-39/65 in 8-156/65) se v drugem delu pod II. dopolni tako, da se za tarii-no šl. 2 II. dela tarife dodasta novi tarifni številki 4 in 5 z opombama, ki glasita:
Tarifna št. 4:
Od plačil za gradbene in montažne storitve , ki jih opravijo zasebni obrtniki in drugi zasebniki, se plača davek po stopnji 20%.
Opomba:
1. Z gradbenimi storitvami so mišljena: zidarska, tesarska, betonska, krovska, fasadna in kamnoseška dela na stavbah, keramiška, sadrena, soboslikarska, pleskarska in parketarska dela, izdelava podov iz umetnih mas, stekloreška, ključavničarska in kleparska dela, inštalaterska dela na vodovodu, kanalizaciji, sanitarnih napravah, centralni in etažni kurjavi, elektroinštalaterska dela in podobna dela oziroma stoirtve, če se vsa ta dela opravijo na gradbenem objektu (na slavbi ali drugačnem objektu).
2.	Z montažnimi storitvami so mišljene storitve pri postavljanju in usposobitvi strojev, naprav in železnih konstrukcij za končen namen in uporabo ter druge storitve na inštalacijah, s katerimi se stroji, naprave in drugo povežejo z osnovnim inštalacijskim omrežjem.
3.	Davčna osnova je skupen znesek plačila, po odbitku materiala, ki ga da sam izvajalec del, če je v fakturi posebej izkazan.
Tarifna šl. 5:
Od plačil za špediterske, transportne ter nakladalne in razkladalne storitve, ki jih opravijo zasebni prevozniki in drugi zasebniki, se plača davek:
—	od plačil za prevoz z avtotaksijem — po stopnji 15 %;
—	od plačil za druge prevozne storitve — po stopnji 25
Opomba:
1. S transportnimi storitvami je mišljen prevoz blaga ter potnikov z motornimi
vozili, v krajevnem ali medkrajevnem prometu.
2. Nakladanje in razkladanje spada pod to tarifno številko samo, če je ista oseba s špediterskimi in transportnimi storitvami opravila tudi nakladanje in razkladanje.
2.	člen
Določila o dopolnilnem prometnem davku na prevozne ter gradbene in montažne usluge tar. št. I in 2 II. poglavja tarife prometnega davka (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 31-432/62) nehajo veljati.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Maribor.
številka: 010-2/62-34 Lenart, dne 27. 9. 1965
Predsednik skupščine občine Lenart Edo Zorko. 1. r.
Po l. členu zakona o davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22-256 65 in 181. členu statuta občine Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 21-287/64, 35-479/64 in Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 15-240/65) je skup sčina obline Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dni' 27. 9. 1965 sprejela
ODLOK
o prometnem davku od nepremičnin hi pravic
1.	člen
Na območju občine Lenart se uvaja s tem odlokom obveznost plačevanja prometnega davka od prometa nepremičnin in pravic.
2.	člen
Od odplačilnega prenosa lastninske pravice na nepremičninah in /odplačilnega prenosa pravice prejšnjega lastnika do uporabe nacionaliziranega nezazidanega stavbnega zemljišča se plača prometni davek po naslednjih stopnjah:
od osnove	se plača na	račun prometnega davka:				
nad din	do din					
	100.000		5 "/.			
100.000	300.000	5.000	+ 6 •/'.	nad	100.000 do	300.000
300.000	500.000	17.000	• 7 »/.	nad	300.000 do	500.000
500.000	700.000	31.000	+ 8 » '«	nad	500.000 do	700.000
700.000	1,000.000	47.000	+ 9»/o	nad	700.000 do	1.000.000
1,000.003	1,300.000	74.000	+ 10"'/.	nad	1,000.000 do	1,300.000
1,300.000	1,600.000	104.000	i 11 »/o	nad	1,300.000 do	1,600.000
1,600.000	2,000.000	137.000	-t- 12 »/.	nad	1,600.000 do	2,000.000
2,000.000	2,500.000	185.000	1 14 »/.	nad	2,000.000 do	2,500.000
2,500.000	3,000.000	255.000	+ 16 •/» nad		2,500.000 do	3,000.000
3,000.000	4.000.000	335.000	18 •/.	nad	3,000.000 do'	4,000.000
4,000.000	5,000.000	515.000	+ 20 "/« nad		4,000.000 do	5,000.000
^.000.000		715.000	f 22 »/o	nad	5,000.000 do	
3. člen
Od odplačilnega prenosa pravice užitka, pravice stvarne služnosti, pravice do rente, pravice modela in znamke in pravice patenta (licence), se plača prometni davek po naslednjih stopnjah:
1.	od prenosa pravice užitka — po stopnji 5 •/«;
2.	od prenosa pravice stvarne služnosti, pravice do rente ter pravice modela in znamke — po stopnji 2 "/«;
3.	od prenosa pravice patenta (licence) na državni organ ali na zavod ali na gospodarsko organizacijo s sredstvi v družbeni lastnini:
a) če prenaša pravico delavec, oziroma oseba, ki je po jugoslovanskih predpi-
sih. glede pravic do socialnega zavarovanja izenačena z delavcem oziroma uslužbencem — po stopnji 0,5 "/<>;
b) če prenaša pravico kdo drug — po stopnji 2 °/c;
4. od prenosa pravice ali uporabe patenta (licence) na kakšnega drugega uporabnika, ne pa na uporabnika iz prejšnje točke — po stopnji 2 °/o.
4.	člen
Prometni davek od nepremičnin in pravic se plačuje tudi, če se ena nepremičnina ali pravica zamenja za drugo nepremičnino ali pravico.
5.	člen
Prometni davek od nepremičnin in pravic se obračunava in plačuje po določbah temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list FLRJ. št. 12-217/65) in zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni list SRS, št. 22-256/65).
6.	člen
Ko začne veljali ta odiok, neha veljati tar. št. 3 splošne tarife odloka o občinskem prometnem davku v občini Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 31-432/62).
7.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku Maribor.
Predsednik
Številka: 421-3/65-3	skupščine občine Lenari
Lenart, dne 27. 9. 1965	Edo Zorko. 1. r.
PROBLEMI. KI TAREJO CL4NSTV0 SZDL
(Nadaljevanje s 1. strani)
V Jurovskem dolu so poudarili, da bodo organizacijsko učvrstili delo socialistične zveze v tem kraju, s tem v zvezi pa so za novega sekretarja SZDL izvolili tov. Franja Potočnika in so evidentirali delegate za občinsko konferenco SZDL in za plenum občinskega odbora SZDL Lenart. V razpravi o komunalnih problemih
so predlagali, da bodo letos v tem kraju uredili najnujnejšo cestno razsvetljavo, ostala sredstva pa bodo namenili za uredi lev vaškega vodnjaka, iz katerega črpa vodo tudi tamkajšnja šola, ostali denar pa bodo dali za popravilo kulturnega doma. Sprejeli so tudi program dela, ki predvideva razpravo o delu krajevne skupnosti in kulturno umetniškega društva.
POŽIVETI DELO SVETOV. POVEČANO ŠTEVILO KAZNOVANIH
(Nadaljevanje s 1. sitrani)
znovanjem dneva republike. Kmetijska zadruga Lenart je u-stanovljena že leta 1939. Po osvoboditvi pa je začela delovati 24. novembra 1945 leta.
Dan praznovanja pomembne 20-letnice bo v agrokombinatu dela prost. Dokončni program praznovanja bo pripravila posebna komisija, ki so jo imenovali na omenjeni seji. Že sedaj pa predvidevajo, da bodo v počastitev pomembne obletnice izdali svečano številko svojega glasila »Brazdo«. Dva tovariša sta v zadrugi zaposlena že 20 let, 14 pa jih tu dela nad 15 let in bodo tem tovarišem dali spominska darila. Za vse člane kolektiva pa bodo pripravili zakusko. Sredstva za praznovanje bodo prispeva
RAZPRAVLJALI SO...
(Nadaljevanje s 2. strani)
o družbeni problematiki mladih. Govorili so o novi gospodarski reformi, o problematiki zaposlovanja mladine, ki je končala srednjo šolo, o problemih odhajanja mladine na delo v Avstrijo in o drugem. Poudarili so tudi, da je potrebno za nekvalificirano delovno silo organizirati pri DU tečaje za pridobitev kvalifikacij.
Mladinski aktiv v Voličini je v preteklem obdobju povečal število članstva, sodelovali so pri delu kulturno umetniškega društva, KO SZDL so pomagali pri občasnih akcijah itd. Kljub temu pa ugotavljamo, da je potrebno v bodoče še več sodelovanja med družbeno političnimi organizacijami na vasi. Konference v Voličini se je udeležil predstavnik KO SZDL in trije predstavniki obč. kom. ZM.
Piše: Franc Šuman (52.)
Takrat so bile v Slovenskih goricah nekatere kmečke hiše opremljene kot dvorci z vsem komfortom, da se je bilo možno meniti z velikimi meščani. Potrebne artikle so v tem obdobju Solvenjegoričani kupovali večinoma v Mariboru.
Leta 1727 je bila dograjena cesta Dunaj—Trst. S tem je bila odprta glavna prometna žila s severa na jug k morju.
Meščani so ob sobotah radi opazovali ljudi, ki so prišli na se-manji dan. Zapisan je ostal sledeči primer: »V soboto se je po nosno prizibal imovitejši Gorča-ner (Biichler) v lepej izbranej obleki, v spremstvu svoje žene in hčera z lepo iz belega platna krojeno pečo na glavi in obleko iz beneške tančice. Iz ormoške okolice je prišel Spodnje goričan, ki so ga nazivali Dolanec. Oblečen je bil v svetli lanovini in tudi on
le sindikalne podružnice delovne organizacije.
Na razširjeni seji koordinacijskega odbora sindikalnih podružnic lenarškega agrokombinata so razpravljali tudi o delu samoupravnih organov. Poudarili so, da se morajo samoupravni organi vedno bolj vključevati v problematiko delovne organizacije. Še posebno odgovorno nalogo pa imajo samoupravni organi po novi reformi. Sklenili so, da bodo izdelali analizo o aktivnosti omenjenih organov. V zadnjem času so se pokazali neaktivni nekateri sveti delovnih enot, ki že več mesecev niso imeli sej. O raznih važnih vprašanjih pa so vse preveč govorili na kolegijih posameznih enot. Zaradi tega zaposleni niso dovolj seznanjeni s problematiko delovne organizacije. Samoupravni organi omenjene delovne organizacije imajo še veli ko dela, sprejeti bodo morali razne samoupravne akte in druge ukrepe.
Na omenjeni seji so poudarili, da bi morala sindikalna podružnica več storiti za strokovno izpopolnjevanje svojega članstva. Tako naj bi v bodoče namesto premalo načrtnih izletov prirejali poučne ekskurzije, na katerih bi si ogledali sorodne obrate, določen čas pa bi izkoristili tudi za razvedrilo. Nadalje je bilo poudarjeno, da namerava lenarška delavska univerza v prihodnji sezoni organizirati predavanja in večerne politične šole, ki se jih bo lahko udeležil vsak proizvajalec. Mnogokrat člani samoupravnih organov nimajo primerne izobrazbe in se potem ne upajo oglasiti na raznih posvetih samoupravnih organov, v večernih šolah pa imajo možnost si pridobiti izobrazbo. Omenjeno izobraževanje pa bo prilagojeno konkretni problematiki posameznih organizacij. V zvezi z omenjenimi vprašanji bodo razpravljali še.na posvetih s predstavniki delovnih enot.
je prišel s svojo ženkico s črnim belo obšitim kožuhom. Nato je bilo opaziti tudi Pohorance. Po-horc je bil cel oblečen v sivo suk-no in je bila za njega značilna prirojena težka gibljivost.«
Maribor se je zaradi vedno večjega priseljevanja tujcev vedno bolj večal in lepo razvijal. Med trgovci, ki so prihajali v Maribor, so bili tudi Židje, ki so hitro obogateli in so imeli razen trgovin še lepe vinograde v okolici Maribora. Do konca XV. stoletja so živeli Židje v miru. V letu 1497 se je začelo drugod Žide preganjati, ker so se znali dokopati večkrat do čezmernega blagostanja in so tako tudi v Mariboru začeli gonjo proti njim. Zahtevali so njihovo odselitev. Židje so od svojih poslov plačevali visoke davke in so večkrat posojevali denar celo deželnemu vladarju, zato jih je ta puščal v miru dokler ni prišel sovražni val od podložnikov, med kateri-
Število upravno kaznovanih, se je v primerjavi z letom 1963 povečalo lani na območju naše občine za 31 odstotkov. Kaznovalna merila so v glavnem ostala ista kot v prejšnjih letih z izjemo prekrškov vinjenih voznikov in prometa nasploh. Lani je sodnik za prekrške obravnaval skupno 945 zadev, za katere je izrekel večinoma denarne kazni, manj pa zapore.
Upravni organ za notranje zadeve občinske skupščine je lani dobil v izvršitev skupno 235 nalogov, oziroma za 15 odstotkov več kot predlanskim. Od skupno obravnavanih izvršitev kazni sta bila dva naloga za obsojence, obsojene na strogi zapor, 24 nalogov za obsojence obsojene na za-joor, 8 nalogov za obdolžence ka-
Lani je bilo pri službi za prekrške v upravi naše občinske skupščine največ zadev iz kršitve predpisov v prometu in kršitev zoper javni red in mir. Prometni prekrški zajemajo v skupnem številu prekrškov 50,05 odstotka, prekrški zoper javni red in mir pa 33,67 odstotkov. Ostali prekrški, kot so: kršitev predpisov o narodni obrambi, kršitev gospodarskih predspisov, predpisi o ljudskih šolah in ostalih predpisov je bilo skupno 16,19 odstotkov.
Vzroki tako visokega odstotka prometnih prekrškov so v glavnem vinjenost voznikov, prehitra vožnja, neprevidnost pri vožnji itd. Tudi porast prekrškov zoper javni red in mir je pripisovati alkoholu in neurejenim družinskim razmeram.
Lani je bilo pravnomočno u-pravno kaznovanih 646 oseb. Zoper 98 obdolžencem se je postopek ustavil, 92 zadev pa se je za-dadi ekonomičnosti postopka odstopilo drugim sodnikom za pre-
1000
mi so bili tudi plemiči, ki so se bavili s trgovino in obrtjo. Židje so odšli, vladar pa je zahteval za izpadel davek odškodnino, ki so imenovali Judensteuer — židovski davek, ki je ob izgonu vseh Židov iz Štajerske znašal 38 tisoč goldinarjev, v letu 1497. Ne-pokretno premoženje Zidov je prišlo potem v roke meščanskih družin.
Priseljeni obrtniki, nižji in višji bogati plemiči so si v Mariboru zgradli lepe hiše in dvorce od katerih jih še več danes klubuje zobu časa. Med najstarejše stavbe v Mariboru sodi grad na Piramidi, ki ga je strela in deloma požar uničil in ni bil več obnovljen. Naslednja najstarejša zgradba je grad v mestu, nato pa stolna cerkev Sv. Ivana, ki je bila zgrajena v letu 1175, razen lepe notranjosti in umetnin je pozornosti vredna zgradba
(Se nadaljuje)
znovane za prekrške, kateri so bili kaznovani z zaporno kaznijo, 199 nalogov za obdolžence kaznovane od sodnika za prekrške, katerim je bila denarna ka zen spremenjena v nadomestno zaporno kazen in dva sklepa sodišča, s katerimi se je izrečena denarna kazen spremenila v nadomestno zaporno kazen.
V zvezi s samim postopkom izvrševanja kazni je upravni organ naše občinske skupščine izdal lani 108 nalogov za prisilno privedbo, poleg tega pa vodil potrebne evidence in nadzor, ki je predpisan po samem zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij. V upravno kaznovanje je organ za notranje zadeve OS lani predlagal 234 oseb.
krške. Ob koncu lanskega leta je bilo nerešenih 91 zadev. To takih, ki so v glavnem prišle v mesecu decembru.
Pri obravnavanju posameznih primerov nastajajo težave tudi v tem, da so prijave pomanjkljive, podatki o kršiteljih nepopolni, kar pa postopek podaljšuje. Iz leta 1964 je 26 odločb, ki jih ni bilo mogoče vročiti kršiteljem, ker so neznanega bivališča, oziroma je naslov kršitelja tako po-mankljiv, da mu odločbe o prekršku ni mogoče vročiti. Po preteku določenega roka je v takih primerih postopek potrebno ustaviti zaradi absolutne zastarelosti.
POGOVOR Z DOPISNIKI
MARJAN TRATAR iz Novega mesta, hvala za pismo, ki ste nam ga pred časom poslali. Sporočamo vam, da gradiva ne mo-lemo objaviti, ker so Domače novice lokalni časopis. Oglasite se še kaj s krajšimi sestavki.
FRANJO ŠENTVETER iz V. P. 4522, Batajnica pri Beogradu, hvala za lepo napisano pismo, ki ga žal nismo objavili. Natisnili pa smo že vaše smešnice. Prosimo, da nam jih še pošljete, te pa naj bodo čimbolj izvirne. Obenem prosimo ostale bralce, da se nam oglasijo s šaljivimi prispevki.
TONČKA in MARICA ŠLEBIN-GER, ena je doma iz Malne, druga pa iz Maribora, sta nam skupaj poslali pesmice, ki jih žal tokrat ne bomo objavili. Ponovno se oglasita in pišita o vajinem vsakdanjem življenju in opažanjih.
MARJANA VOGRINČIČ iz Maribora, hvala za tvoj prispevek! Oprosti pa, ker tokrat ne bo objavljen. Piši o stvareh, ki jih samo vsakodnevno doživljaš.
Bralce, ki imajo veselje do dopisovanja, vabimo, da se nam kaj oglasijo.
Urednik
s Hm keoji fta tetu
Najpogostejši prometni prekrški
V USNJARNI SO ZNATNO POVEČALI STORILNOST
USPEŠEN IZVOZ USNJA
Tisti, ki so pred leti trdili, da bo od integracije Tovarne usnja pri Lenartu in Kombinata Konus v Slov. Konjicah več škode kot koristi, so se pošteno ušteli. To najbolj zgovorno pričajo podatki o povečanju proizvodnje in delovne storilnosti. Od kar lenar-ška usnjarna posluje v sklopu konjiškega usnjarskega kombinata — tega bo kaka tri leta — so proizvodni uspehi iz leta v leto večji. 56. članski delovni kolektiv obrata v Lenartu se trudi, kolikor je v njegovi moči, zato ni nobeno presenečenje, da je recimo letos avgusta proizvodni načrt presegel kar za 48 odstotkov in da je kolektivu uspelo v letošnjih devetih mesecih letni načrt realizirati 110 odstotno. Uspeh je tem večji, če upoštevamo, da so se cene surovini — kožam — po reformi povečale za 66 odstotkov in da je kolektiv v celoti odvisen od uvoza surovin. Seveda so se v usnjarni na reformo temeljito pripravili. Pri tem so angažirali ves kolektiv, ki je pred leti stal bolj ob strani. Sedaj i-majo mesečne sestanke delavskega sveta in občasne sestanke članov kolektiva. Na teh sestankih sproti analizirajo stanje obrata. Iz matičnega podjetja v Konjicah jim mesečno pošiljajo pre gled gospodarjenja, ki jim je vodilo pri nadaljnjem delu.
Lenarška usnjarna se z izvozom v vrednosti okoli 40 tisoč dolarjev uvršča med največje izvoznike lenarške občine, čeprav po doseženem celotnem dohodku v višini planiranih 800 milijonov ne spada med največja podjetja. Kolektiv obrata v Lenartu izvaža 90 odstotkov celotne proizvodnje, od tega največ v Sovjetsko zvezo. Posredno pa izvaža v nekatere zapadne države. Kolektiv komaj
zadovoljuje najnujnejše potrebe po podplatih, ki jih na jugoslovanskem tržišču skoraj ni mogoče dobiti. Tako je moral, da bi zadovoljil potrebo kranjske Planike po podplatih, povečati dnevni namok kož od prejšnjih 2.000 na 4.600 kg. To je ogromno povečanje, ki dobi pravi pomen šele ob upoštevanju, da se število zaposlenih ob tem ni v ničemer spremenilo.
Po pravici štejejo v Slov. Konjicah lenarški obrat za enega najboljših v njihovem kombinatu. Delavci v usnjarni pri Lenartu skušajo storiti vse, da bi letni načrt presegli vsaj za 12 odstotkov. Kot kaže, jim bo to uspelo, neglede na to, da so skoraj dva meseca delali z manjšimi zmogljivostmi zaradi pomanjkanja kož iz uvoza, ki so povrh tega še slabše kvalitete kakor domače kože. Kljub slabi kvaliteti uvoženih kož pa je kvaliteta usnja dokaj dobra in z njo lahko konkurirajo na svetovnem trgu. Radi bi domače kože, pa se jim te ne izplačajo, ker so cene višje kot pri uvoženih. Pravijo pa, da se čedalje bolj pridružujejo cenam kož iz uvoza.
Poleg omenjenega kaže pripisati dosežen uspeh predvsem tudi izboljšani organizaciji dela, nabavi novih strojev, zmanjšanju bolezenskih izostankov in večjemu interesu zaposlenih za boljše delo, kar pa je seveda odvisno od izboljšanega sistema nagrajevanja. Ugotavljajo, da se je šte vilo obolelih delavcev znatno zmanjšalo. Od prejšnjih povprečno petih delavcev, ki so bili dnevno v bolniškem stažu, se je šte-" vilo zmanjšalo skoraj na nič. jV Povprečni osebni dohodek za-I poslenih je 45 tisoč dinarjev ob § dejstvu, da je samo trideset od-
stotkov kvalificiranih, medtem, ko so vsi ostali nekvalificirani in polkvalificirani delavci.
lenarški usnjarni večinoma držijo stare navade in da novo počasi pušča za seboj staro. Kaže tu-
Na fotografiji: Na koncu Usnjarske ceste v Lenartu uspešno posluje usnjarski kombinat.	Foto: Brumen
Prav te dni v tovarni usnja delajo na izdelavi novega sistema nagrajevanja po učinku, ki naj bi še bolj spodbujal k večji produktivnosti. Od sedanjega kolektivnega ugotavljanja dela nameravajo preiti na posamično. Ta zahteva se namreč čedalje boli postavlja tudi pri delavcih samih.
Ko človek ugotavlja lepe uspehe, ki so jih dosegli v lenarški usnjarni, pa mu nekako ne gredo v račun kako to, da recimo ti ljudje, ki dejansko delajo intenzivno, niso za uvedbo toplih obrokov. Ko so o tem razpravljali, se je za družbeno prehrano odločilo samo pet delavcev.
V obratu so uredili umivalnico in kopalnico s toplo vodo. Pravijo pa, da je kopalnica sploh neizkoriščena. Vse to kaže, da se v
di, da je bilo do sedaj še vse premalo storjenega za prosvetljeva-nost članov kolektiva. T. Š.
SMEŠNICE
General svojim vojakom po bitki:
»Fantje, dobro ste se držali, bili ste se kakor levi!«
Prostak: »Da, gospod general! Kdo bi pač zamudil priliko, vendar enkrat pošteno pretepati se, ne da bi se mu bilo bati žandar-jev in sodnikov.«
Koledar 1899
—	Kako moreš mirno spati pri toliko dolgovih?
—	Preprosta stvar: spim ponoči, upniki pa terjajo podnevi.
Janez Švajncer:
STRELI NA MEJI
(8) Roman
Med zelenimi trsi je stal Rojs s srepim pogledom.
»Za južinanje zadošča deset minut! Vi že sedite skoraj četrt ure. Pepe, kakšen prvi hlapec si ti?« Kmet je iežko dihal in tolkel s palico po zemlji in od razburjenja se mu je tresla glava.
»Tttaaaakoooj bomo nadaljevali«, je zajecljal Pope in se ugriznil v spodnjo ustnico. »Ure nismo imeli, pa smo se zasedeli«.
Cmager je bil kot na trnju. Vstal je. Pred očmi se mu je zameglilo, da je videl motne obrise postav pred seboj. S škropilnico na ramenih je hodil med trsi in pritiskal ročico, da je lireščala in se je galica kar cedila z listja.
Šlo je na poldne, sonce je neusmiljeno žgalo in žeja je bila neznosna.
»Še ga bomo pili, Cmagert, se je oglasil Anza, »nič ne reci. Tudi zaslužili bomo. Saj veš kje«.
»Vi ga pijte kar brez mene. Viničar mora biti zadovoljen z vodo«.
»No, no, ne ženi si tega tako k srcu. Se jeziš na gospodarja? Ne misli nanj. Bogat je, a še vedno nima dosti. Ker postaja star, zato se boji, da se bo moral kmalu ločiti od svojega bogastva. Najrajši bi ga tako odnesel s seboj na drugi svet«.
Tam. kjer misliš, da bo smrt pregnala zlo, moraš dolgo čakati «, je pokimal Cmager, »včasih je potem še slabše, kot je bilo prej«.
^Enkrat bo že iztegnil pete. Naj živi, tudi nas še ne bo konec. Ze veš, da bomo v kratkem spet gnali živino v Avstrijo? Ti je Vinko povedal?« Anza je nalašč odvil veho na škropilni cevi in jo čistil. Zagledal je bil Kato, ki se je bližala nizdol po vinogradu. Oberoč je držala vrč nad glavo, da se ji je dvignilo krilo vrh kolen.
Cmager je tedaj pozabil, da ga tišči škropilnica. Prestrašil se je Anzevih besed. Lahko bi kdo slišal in ju naznanil. In oba bi zaprli. Tega noče! Tihotapcem ne bo več pomagal! »Kje je galica!«
je zakričal, da bi prevpil Anzevo vprašanje.
Ze nesem. že neseni. Hudič vas vzemi, dedci, kaj ste tako nasajeni«. Kata je izpraznila posodo in odšla nazaj k zidanici.
Cmager se je izgubil v vinogradu. Ko se je vračal z vrha, sta se znova srečala z Anzetn.
»Si vstal z levo nogo, da si tako slabe volje? Čuj, saj boš šel z nami?«
»Ne bom šel! Dovolj sem si umazal roke«, je kratko odrezal viničar in hotel dalje.
Se ti je zmešalo? Si pozabil na zaslužek v eni noči? Dvesto dinarjev si dobil! Koliko boš pa danes dobil? Za vsak dan samo dva dinarja in pol! Cmager, kaj boš s tem denarjem! Še za sol bo premalo za en teden. Tam greš ob živini in zaslužiš najmanj sto-taka«.
Bil je truden in ni imel dovolj moči. da bi vse dodobra premislil. Brezizrazno je gledal po vinogradu na poškropljeno listje vinske trte. Dobivalo je modro zelenkasto barvo. Nad to sliko je
trepetala julijska vročina. Pozabil je na znoj in pustil, da mu je tekel z razgretega čela po licih in bradi. Padal je na umazano srajco, od galice poškropljene hlače, na čevlje in na osušeno zemljo.
Pri zidanici je Kata klicala: Cmager, Cmager! Hitro, hitro!« da se je njen glas razlegal v dolino. Ni se mogel spomniti, zakaj zdaj kličejo prav njega. Menda so prinesli kosilo ...
Ko se je usedel na zemljo in odložil škropilnico, je dekle z dolgimi koraki pritekla k njemu in presunljivo ponovila: »Cmager, kje pa ste?«
»Si slepa? Kaj hočeš spet?« ji je nevoljno odgovoril in je ni hotel pogledati.
Kata je sunkoma zaječala: »Otroci so prišli povedat, da je vaš Tonček umrl!«
Stisnilo ga je v prsih. Sklonjeno je odšel proti zidanici in njegove suhe ustnice so šepetale: Zdravilo mu ni več pomagalo«.
6
Fantje in dekleta so se ob nedeljah zbirali na trgu pred cerkvijo za pozno mašo. Viničarski in kočarski so prišli pred kmečkimi sinovi in hčerami. (Dalje)