Dušan Ludvik
878
Dušan Ludvik OSTRICE ZA SLOVO II
Če Vrchlicky pri nas je danes »redkokomu znan«,* ni to njegova krivda: bil je češki velikan, prevajal Aškerca, bil kandidat je za Nobela. Osmešil bi pisuna, ki se pametnega dela.
* M. V. v Književnih listih (16. 12. 93., str. 16.). *
Po okusu sad spoznaš, po klasičnih citatih Jasa. Fant mi je všeč, je od redkih, ki se trudi biti klasik, če kdaj udari mimo (kdo pa ne), postane kvasik, a vsaj pove, kako svet vzame, ko pa nič ne vpraša.
*
Ko berem VIRK nazaj, se vprašam, če je KRIV za vso nepopularnost lista, za praznino, ki med vrsticami razpreda pajčevino, da ujame ništrc; pa še ta se zdi sumljiv.
*
Bognedaj, pa ne že spet Slovencem še en nov primerek dimitrije, ko pa pravijo, da že ta prvo kar razganjalo je od hohštaplarije.
*
Ob neki antologiji Kamor seže, reže, reže pesnikom dvomljivo slavo. Bravo! Pa še odreži, če že režeš, tudi glavo - a ta pravo!
*
879
OSTRICE ZA SLOVO II
»Boj se Danajcev, pa čeprav prinašajo slovar!« velja za ponatis, nam tuj po duhu in izbiri, saj ni nič drugega, ko še en žametni udar, da se skoz zadnja vrata prejšnji nauk legalno širi.
*
Ko umrem, bom zadovoljen, da znebim se birokratov! Kje neki: zmeraj kaj posumijo, da je narobe, zato bo uradni dohtar še obisti mi prešlatal, izdal uradni viš, da sem neuradno šel po gobe.
*
Ki sem ga kdaj (mogoče po krivici?) fejst nadrl, sproščen zadihal bo: luč sem upihnil in umrl. Vem, kje najbolj boli, zato sem ravno tam pritiskal, če kriv sem, je »sokriv« še Zlobec - kaj pa me je tiskal.