Z namenom, da uresničimo usmeritve, sprejete v Resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SFRJ, SRS in Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in da uresničimo sprejeto usmeritev za razporejanje
dohodka ter oblikovanje in porabo sredstev v organizacijah združenega dela in delovni skupnosti je bil v naši delovni organizaciji sprejet
program varčevanja
ki naroča naslednje:
Programi »Človek—- delo — produktivnost« se morajo v poslovnem letu 1980 dosledno izvajati povsod in dopolniti z nalogami, ki izhajajo iz zakona o začasnem zadržanju družbenih sredstev in Družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letošnjem letu.
V TOZD Priprava odpadnih surovin moramo vložiti vse napore, da bomo povečali izkoriščenost strojnih zmogljivosti v primerjavi s preteklim letom najmanj za 3 %>, izkoriščenost transportnih sredstev pa najmanj za 10 %>.
TOZD Regeneracija tekstila pa mora doseči najmanj takšno izkoriščenost strojnih zmogljivosti in transportnih sredstev kot v letu 1979, ko je bil izkoristek zaradi stenja proizvodne opreme zelo dober.
Delovni čas moramo izkoriščati boljše kot doslej v obeh temeljnih organizacijah in v strokovnih službah delovne skupnosti s tem, da bomo odpravili vse nepotrebne izostanke z dela in med delom; delovno disciplino in odgovornost pa moramo zaostriti tako, da bo povsem zagotovljeno izpolnjevanje dogovorjenih rokov in kakovost opravljenega dela.
Proučiti moramo organizacijo administrativnih del v obeh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti zato, da odpravimo dvojna ali celo večkrat se ponavljajoča delovna opravila za izvedbo iste delovne naloge.
Storilnost na zaposlenega moramo povečati z boljšo organizacijo dela in z izpopolnjenimi tehnološkimi postopki v obeh temeljnih organizacijah, kakor tudi v strokovnih službah delovne skupnosti. Zaposlovanje v vseh delih delovne organizacije DINOS se lahko poveča le, če se bo storilnost na zaposlenega oziroma količina pripravljene sekundarne surovine povečala za več kot 7 %> v primerjavi s preteklim letom.
Vsi organizacijski deli DO DINOS (poslovalnice, obrata in strokovna področja delovne skupnosti), morajo na osnovi tega programa sprejeti lastne akcijske programe. Ti morajo vsebovati roke, konkretne naloge o varčevanju, nosilce, izvajanja in spremljani a. Rok: 30. marec 1980.
DINOS
TOZD Priprava odpadnih surovin TOZD Regeneracija tekstila Delovna skupnost Skupnih služb

■
Doslej največji skok
NAŠE POSLOVANJE V LETU 1979
f >
Že drugič, odkar smo se reorganizirali, uspešno zaključujemo letno poslovanje. Že drugič lahko sporočimo, da smo dosegli velik .napredek v vseh delih naše delovne organizacije, naj večji po obsegu, v triintrideset letih delovanja.
Kratko, a bistveno oceno letnega poslovanja delovne organizacije in vsake posamezne temeljne organizacije smo letos izročili vsakemu delavcu že 11. januarja 1980, tako da se je razprava o tem lahko začela pravočasno po vseh sindikalnih skupinah.
Razprava o uspehih poslovanja in delitvi dohodka pa se je začela z obširnim poročilom, ki je bilo pripravljeno za vse delegate samoupravnih organov, razlagalce zaključnega računa na zborih delavcev in tiste, ki pri svojem delu potrebujejo te podatke.
Upamo, da smo tako veliko bolj kot doslej seznanili člane kolektiva z njihovimi delovnimi uspehi in da so delavci lažje in bolj prizadevno razpravljali o zaključnem računu, ko so ga sprejemali.
Rezultati celotne delovne organizacije
Leto 1979 mo zaključili z odličnimi rezultati poslovanj? glede na plansko zastavljene cilje po samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1978—1980 in glede na letni plan za poslovno leto 1979. Rezultati so plod prizadevanja vseh članov kolektiva in strokovno vodenje akcije, ki smo jo vodili mesečno in sproti ocenjevali gospodarjenje v TOZD Priprava odpadnih surovin, TOZD Regeneracija tekstila in Delovni organizaciji kot celoti.
Vrednostno in količinsko presegamo rezultate iz leta 1978. Tako je presežen celotni prihodek za 34 %, dohodek za 43 °/o, čisti dohodek za 48%, akumulacija za 65 %, kakor tudi osebna za 32 °/o in skupna potrošnja za 13 %, in to ob istem številu zaposlenih. Povečana akumulativna sposobnost nam je omogočila v poslovnem letu 1979 tudi dosledno izvajanje dogovorjene investicijske politike v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1978—1980 v obeh TOZD.
Uspešnost poslovanje, ki jo ugotavljamo na osnovi Zakona o združenem delu in internih določilih, ki zahtevajo, da izračunavamo kazalce uspešnosti poslovanja, jih ocenjujemo in analiziramo, je bila v preteklem poslovnem letu usklajena v vseh ekonomskih kategorijah od prihodka do dohodka, čistega dohodka in ostanka dohodka. Lahko smo povečali osebno in skupno porabo na delavca v primerjavi z letom 1978, ne da bi pri tem zmanjšali akumulativo sposobnost. Dosegli smo celo več, tako da je osebni dohodek rastel še počasneje, in sicer 25 % od 1/10 glede na rast dohodka, ker smo temu primerno toliko povečali produktivnost dela.
V letu 1979 smo dosegli na ravni celotne delovne organizacije 640 milijonov celotnega prihodka pri skoraj
170.000	tonah pripravljenih sekundarnih surovin za bazično in predelovalno industrijo našega gospodarstva.
O gospodarjenju v TOZD Priprava odpadnih surovin
8. marec
praznik delovnih žensk
Sedemdeset let je minilo od mednarodne ženske konference v Kopenhagnu, kjer so na predlog Clare Zetkin proglasili 8. marec za mednarodni praznik žensk — delavk. Od takrat so se bistveno spremenile zgodovinske, politične, ekonomske in socialne razmere, s tem pa tudi vsebina in smisel proslavljanja dneva mednarodne solidarnosti žensk.
Teoretično nam je kolikor toliko jasno kakšen pomen naj ima ta praznik v današnjih razmerah, toda praksa —• je železna srajca. Vsako od zadnjih let imamo željo spremeniti pomen in obliko praznovanja dneva žena, pa nam vedno prizadevanja stečejo v stare kolesnice■ Morda katera poreče, kaj za vraga pa imate proti kosilom in izletom, kot da je to nekaj grdega. Saj res ni nič grdega, toda to je lahko kadarkoli, osmega marca pa naj pride do izbruha ženske revolucionarne energije, ki bo na uspehih in neuspehih prehojene poti ostreje zarisala pot naprej.
Poslovanje v letu 1979 je bilo zelo uspešno. Povečanje količinske prodaje na leto 1978 je 10 ”/», presegli pa so tudi plan za 41%>. Celotni prihodek v višini GOO milijonov din je ra-stel hitreje (34 °/o) kakor porabljena sredstva (30 odstotkov); rezultat je: visok dohodek (189 milijonov din) in čisti dohodek, ki s 129,7 milijoni din predstavlja povečanje na plan 39 °/o, a na leto 1978 49 Vo.
Tudi če primerjajo dosežene rezultate z rezultati, ki jih dosegajo druge organizacije iste dejavnosti, ugotavljajo, da so po uspešnosti poslovanja med prvimi. Uspešno poslovanje je vsekakor rezultat tehnične opremljenosti, vloženega dela vseh, pre-struktuiranja vložka za topilne peči v železarnah in livarnah v kvalitetnejši vložek in delnega povišanja cen.
Posebej bi poudarili pomen primerne strojne opreme, ki omogoča pripravo res kvalitetnega in v velikih količinah iskanega vložka. Žal pa ugotavljajo, da strojna oprema in avtopark nista izkoriščena
Poslovno leto 1979 so uspešno zaključili, ni pa potekalo brez težav. Med letom smo morali sprejeti marsikatere nove odločitve in ukrepe, ki so pripomogli k dobrim poslovnim rezultatom.
Do konca leta so uspeli preseči vse planske pokazatelje uspešnosti poslovanja; količino za 12 °/»,
v optimalni višini, pa tudi vzdrževanje še ni zadovoljivo. Temu problemu bodo morali v bodoče posvetiti več pozornosti.
Sprejeta delitev čistega dohodka sloni na ugodnih poslovnih rezultatih, stabilizacijskih težnjah in na potrebi intenzivnega vlaganja v prihodnjem srednjeročnem obdobju:
—	del čistega dohodka za osebni dohodek predstavlja rast 32 °/o na maso v letu 1978 in za 13'°/o presega planirano maso za leto 1979. Stopnja rasti je enaka stopnji ob periodičnem obračunu za 9 mesecev 1979;
—	del čistega dohodka zia skupno porabo v TOZD je višji za 13°/o. Ta dvig dopušča dogovor o razporejanju dohodka za leto 1980
—	del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela za investicije in naložbe predstavlja s 55,1 milijona din solidno osnovo za uspešno poslovanje v prihodnjih letih. V tej višini presega planiranega za 98 %> in doseženega. v letu 1978 za 86 %».
celotni prihodek za 19*/» itd.
Med letom so sprejeli ukrepe za povečanje rentabilnosti predelave posameznih tekstilnih odpadkov, tako da so se dogovorili s posameznimi dobavitelji odpadkov za kvalitetnejše odlaganje odpadkov v bolj sortirani obliki. Povečali so koli-
činsko predelavo tistih odpadkov, pri katerih ugotavljajo boljše pokrivanje proizvodnih stroškov s prodajno ceno. Ob istočasno povečani celotni količini (12 °/o na leto in 12 % na plan) predelanih odpadkov tekstila v sekundarne tekstilne surovine so ugotovili 34 %> rast dohodka in 23 %> rast osebnih dohodkov.
Najslabše pokrivanje proizvodnih stroškov so dosegali pri izdelkih, kjer vlagajo veliko ročnega dela, zato so se samoupravno odločili avtomatizirati in finalizirati ta del proizvodnje do izdelave vlaken sekundarnih tekstilnih surovin. Zaradi te investicije so se zavestno odločili za povečanje deleža za akumulacijo v letu 1979, s tem da masa osebnih dohodkov narašča 23 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Politika cen je v preteklem letu vplivala na povečanje doseženega celotnega prihodka približno 7 */», pri čemer je potrebno pojasniti, da so bile
cene le nekaterim izdelkom povečane za 10 °/», drugim, zlasti izvoznim izdelkom pa so ostale na isti ravni.
Na izvoz v letu 1979 niso več prejemali izvozne stimulacije, kakor v prejšnjem letu. Izvozili so 346,5 tone sekundarnih tekstilnih surovin, ki jih naša tekstilna industrija še ni bila pripravljena prevzeti v reciklažo.
Uvozili so nekaj manj kot 250 ton tekstilnih odpadkov, katere so skupno z domačimi odpadki porabili za izdelavo 1000 ton čistilnih materialov.
Poslovanje je bilo usmerjeno v iskanje vsakršnih notranjih rezerv, želijo pa odkriti tudi širše družbene rezerve, s tem da dopolnijo proizvodnjo oziroma, da jo finalizirajo do vlaken sekundarnih tekstilnih surovin take kvalitete, ki bo sprejemljiva za jugoslovansko tekstilno industrijo in ki bo nadomestila, v dobršni meri, uvoz dragih primarnih tekstilnih surovin.
O gospodarjenju v TOZD
Regeneracija tekstila
Smernice za obdobje 1981—1985
V mesecu januarju in februarju 1980 so delavski sveti TOZD POS, TOZD RET in Delovne skupnosti razglasili sprejem smernic za pripravo plana in elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana za obdobje 1981—1985, ki so bile sprejete na zborih delavcev, v decembru 1979.
Na podlagi smernic bodo potrebna usklajevanja različnih interesov, da bi prišli do skupnega cilja, to je realnega povečanja dohodka. Da bi lahko to dosegli moramo najprej analizirati dosedanji razvoj, še posebej ključne probleme, ki jih lahko opredelimo v vzpodbuje-valce in zaviralce razvoja.
Med glavne vzpodbuje-valce razvoja lahko prištevamo:
—	izvajanje komercialne, finančne, razvojno-inve-sticijske in kadrovske politike,
—	izvajanje usklajevanja poslovne politike in dolgoročnega povezovanja, pridobivanja dohodka ter razporejanja čistega dohodka,
—	spremenjen odnos do dejavnosti odpadnih surovin od družbenih dejavnikov zainteresiranih za varstvo okolja in varčevanja s primarnimi surovinskimi viri.
Modrost sestoji iz tega, da vzameš življenje tako kot je, in samo včasih sanjaš o tem, kakšno naj bi bilo.
PEARL S. BUCK
Če je nekdo pameten, spoznamo to mnogo bolje iz njegovih vprašanj kot iz odgovorov.
De LEVIŠ
Posebej se ukvarjamo z razvojnimi možnostmi ob upoštevanju analize dosedanjega razvoja in ključnih problemov preteklega razvoja.
Najpomembnejše poglavje predstavljajo razvojni
cilji, ki jih želimo doseči. V projekciji razvoja so vrednostno opredeljeni najpomembejši kazalci po tozdih in po stalnih cenah leta 1980, za obravnavano srednjeročno obdobje.
Janez Ramovš
Razgovor pred vhodom v naše novo črnomeljsko skladišče. Prvi z leve je predsednik OK SZDL Črnomelj, Mirko Jelenič, peti pa predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Črnomelj, Jože Urh
STIPE SUVAR:
i. .Nedvomno obstaja problem novinarjevega poguma, vendar samo kot del resničnega poguma vse družbe...
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 600 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stanc Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Tisk Tiskarna Tone Tomšič Ljubljana.
OB DVANAJSTEM SREČANJU
SAMOUPRAVLJALCEV »RDEČI PRAPOR«
V februarju mesecu je bilo v Kragujevcu 12. srečanje samoupravlj alce v Jugoslavije »Rdeči prapor«, zaradi spomina na delavsko gibanje v Kragujevcu pred stodvanaj-stimi leti.
»Rdeči prapor« se je vselej spopadal z žgočimi problemi izvajanja oblasti delavskega razreda in tako se je tudi letošnji lotil teme, za katero lahko mirno trdimo, da vsebuje najbolj pereča vprašanja v naši domovini za ekonomsko stabilizacijo. Prvo med temi vprašanji oziroma nalogami je krepitev storilnosti dela in učinkovitejše delovanje subjektivnih sil za mobilizacijo notranjih rezerv.
- s k -
ZA NAŠE GLASILO PROSIJO
Ravnatelj Mestnega Muzeja Ljubljana nam je poslal pismo, v katerem pojasnjuje zakaj so ustanovili Oddelek ljudske revolucije Ljubljane — mesta heroja. Zbiral bo, obdeloval in razstavljal gradiva, ki dokumentirajo razvoj revolucionarnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilni boj in povojni razvoj Ljubljane. V poštev pride vsako gradivo, ki opisuje ali prikazuje začetek in razvoj delovne organizacije, npr. poročila o razvoju, fotografije, priznanja, značke itd. ter glasila delovnih organizacij-
Zaenkrat nas ravnatelj prosi le za sprotno pošiljanje našega glasila in za ime tistega našega delavca, ki bi pomagal izbrati primerno gradivo za omenjeni oddelek Mestnega muzeja Ljubljane.
-sk-
Dopolnitve plana za leto 1980
tom, stroški intelektualnih storitev po pogodbi o delu pa so lahko le v višini 80 % doseženih v preteklem letu. Reprezentančni stroški, stroški reklame in propagande pa so lahko le na ravni dose-
V zvezi z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 (Ur. list SRS. št. 3/807 in Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev, Ur. list SFRJ, št. 5/807) je bilo potrebno plan za leto 1980, ki so ga sprejeli delavski sveti TOZD in Delovne skupnosti, popraviti.
Za razporejanje dohodka se uporablja metodologija po kateri bo v TOZD POS potrebno dohodek povečati kar za 35 %> v primerjavi s preteklim letom, če bomo hoteli povečati OD za toliko kot predvideva Resolucija, da se bodo povečali življenjski stroški (19 %>). Planirali pa smo le 9,4 °/o povečanje dohodka.
V	TOZD RET je zaradi nižje ravni povprečnih OD nekoliko lažje, ker je potrebno za predvideno nadomestilo življenjskih stroškov po Resoluciji (19®/o) zvišati dohodek za 14,1 %. Planirali pa smo le 6,6 % povečanje dohodka.
V	Delovni skupnosti bo potrebno povečati dohodek prav tako za 35 %, kot v TOZD POS, če bomo hoteli nadomestiti povečanje življenjskih stroškov po Resoluciji z enakim zvišanjem OD. Zaradi višje kvalifikacijske strukture zaposlenih se bodo problemi v zvezi z izvajanjem dogovorjene politike delitve OD in zaradi omenjene mase sredstev za OD, kazali v ostrejši luči.
Dogovor želi v večji meri spodbudili nagrajevanje po delu prav režijskih delavcev v Delovni skupnosti.
Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev omejuje dnevnice za službena potovanja in nadomestila za prevozne stroške na povečanje za 10 % v primerjavi s preteklim le-
Pogled od blizu na stolpnico v kateri ima naša delovna organizacija nove poslovne prostore
PRIZNANJE
»ZBOR OBČANOV«, glasilo SZDL Ljubljana-Bežigrad je 25. marca objavilo tudi uredniški prispevek o tem kakšna so bila poročila o poslovanju v letu 1979. Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine je ocenil poročila, ki jih je posredovalo 132 organizacij združenega dela. Pokazalo se je, da so poročila še vedno izdelana premalo konkretno in razumljivo. Po mnenju oddelka za gospodarstvo pa so dobra poročila pripravili v naslednjih ozdih: BELINKA, ČGP DELO, DINOS, GEOLOŠKI ZAVOD, JUB, UN1-TEX, VUGOKRIL, INŠTITUT ZA EKONOMSKA RAZISKOVANJA in CENTER ZA GOSPODARSKO SVETOVANJE.
— sk —
Ženih v preteklem letu. Enako velja za stroške avtorskih honorarjev v Delovni skupnosti. V TOZD POS smo avtorske honorarje planirali na novo v višini 200.000 din, v zvezi z sodelovanjem pri načrtovanju investicijske tehnične dokumentacije za industrijsko cono BP-8 in v TOZD RET v višini
80.000	din zaradi enakih vzrokov. V obeh TOZD teh stroškov v preteklem letu nismo imeli.
Ob koncu bi opozorili, da je bil namen zakonodajalca dober, bolj vprašljiva pa so merila za njegovo izvajanje. Dober gospodar je bil varčen tudi preteklo leto in bo moral biti letošnje še bolj, slab pa je z družbenimi sredstvi v preteklem letu razsipal in bo v letošnjem sicer le nekoliko omejen, vendar zaradi višje osnove iz preteklega leta ne bo preprečen v svojih namerah, razen če ga v to ne bodo prisili težji pogoji poslovanja.
Janez Ramovš
*
3.	SEJA DS DO DINOS
26. FEBRUARJA 1980 NAVZOČIH 14 DELEGATOV ODSOTNI 3 DELEGATI
Delavski svet je na tej seji sprejel 7 sklepov in ugotovitev ter med njimi tudi naslednje:
—	Zbori delavcev so zaključni račun za leto 1979 sprejeli.
—	Sprejeli so tudi smernice za pripravo in sprejem samoupravnih sporazumov o temeljih plana naše delovne organizacije.
—	Izvolili so novo komisijo za šport, rekreacijo in kulturo.
—	Olgo Hafnerjevo iz Skupnih služb v Ljubljani so izvolili za delegatko v Splošno združenje za trgovino Slovenije.
—	Janka Koreneta iz Skupnih služb v Ljubljani so izvolili za kandidata samoupravne delavske kontrole Ljubljanske banke.
NOVO SKLADIŠČE V ČRNOMLJU
Nova delovna zmaga naše delovne organizacije
V ČETRTEK, 21. FEBRUARJA 1980, V RAHLO SONČNEM, HLADNEM IN SUHEM VREMENU JE BILA
v Črnomlju slovesna otvoritev novega
SKLADIŠČA NOVOMEŠKE POSLOVALNICE. NOVO SKLADIŠČE JE BLIZU ŽELEZNIŠKE POSTAJE
Črnomelj.
Črnomelj je dobil odkupno postajo kmalu po osvoboditvi. Od tedaj se je odkupna postaja najmanj dvakrat selila iz enega v drug najemni prostor, vsak pa je bil bolj podoben ropotarnici, kot pa enoti urejene delovne organizacije.
Pred nekaj leti pa je tudi mesto Črnomelj, ki je bilo v času narodnoosvobodilne vojne glavno mesto slovenskega svobodnega partizanskega ozemlja, prišlo v Di-nosov investicijski program in letos je bil načrt uresničen.
Otvoritev našega skladišča v Črnomlju je bila v dneh, ko je Črnomelj praznoval svoj občinski praznik. V tistih dneh so Črnomaljci slavili marsikatero delovno 'zmago in eno takšno slavje je bilo povezano tudi z našo delovno organizacijo.
Seveda je bilo to slavje v skladu s stabilizacijskimi ukrepi, ki so v tem letu zajeli vse naše življenje in delo. Zato je bilo slavje skromno, ali če hočete, delovno.
Ob napovedani uri so na novo skladišče prišli predstavniki Črnomelj ske družbenopolitične skupnosti, pričakali in pozdravili pa so jih trije naši delavci iz Ljubljane, trije iz Novega mesta ter seveda oba delavca iz Črnomeljskega skladišča.
Vsi gostje so bili končno povabljeni v skladiščno »dvorano«, v kateri je imel otvoritveni govor direktor TOZD POS, tovariš Kravcar. Sledila je skromna zakuska, pripravljena kar v skladišču, potem pa so si udeleženci otvoritve ogledali tudi pisarniške prostore in sanitarije, ki so v dveh, tako imenovanih mobilaro blokih.
Kot je goste zadovoljila visoka in prostorna skladiščna dvorana, v kateri lahko kamion obrača dvigalo, ne da bi se bal, da bo zadel v strop, tako so bili presenečeni nad odlično urejeno in praktično notranjostjo pisarniških prostorov in sanitarij z umivalnico. Pogovor z gosti zunaj in znotraj pokritega dela skladišča je bil zanimiv, saj je trajal skoraj dve uri. Goste je marsikaj zanimalo, zlasti pa tudi o nadaljnjem razvoju in opremljenosti skladišča. Razgovor je bil tudi prisrčen, tak kot med starimi znanci in prijatelji. Posebno zanimivo je bilo poslušati goste, ko so prepričevalno govorili o tem, kako pomembna je naša dejavnost v sedanjem času in kaj vse bi se še dalo organizirati, da bi odpadnega blaga zbrali še več.
Stane Koman
Govor Rafaela Kravcarja ob otvoritvi skladišča v Črnomlju
c -
Spoštovani gostje in sodelavci!
staja z enim delavcem, ki je bil organizacijsko vezan na skladišče v Novem mestu, je že v letih 1946 in 1947 zbrala letno 100 t odpadnih surovin. Podjetje se je 1963. leta z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljania-Bežigrad preimenovalo v DINOS. Ime je simbol naše dejavnosti in pomeni: DAJMO INDUSTRIJI ODPADNE SUROVINE Zbrana količina koristnih odpadkov — sekundarnih surovin se je z leta v leto večala, tudi v odkupni postaji Črnomelj, ki je v teh letih že zaposlovala 2 delavca.
Z zbranimi večjimi količinami pa sta začeli izstopati dve smeri dejavnosti takrat še enovite delovne organizacije, ki sta bili osnova za samoupravno preoblikovanje v DO s temeljnima organizacijama in delovno skupnostjo. Tako temeljna organizacija združenega dela Priprava odpadnih surovin vključuje zbiranje, predelavo in pripravo koristnih odpadkov jekla, barvnih kovin, papirja, plastike in stekla v sekundarne surovine, za potrebe bazične in predelovalne industrije. TOZD Regeneracija tekstila pa vključuje zbiranje tekstilnih odpadkov, ki ople-
V samoupravne akte, ki opredeljujejo razvoj dejavnosti zbiranja odpadkov in priprave sekundarnih surovin v srednjeročnem obdobju 1976—1980, smo zapisali tudi izgradnjo skladišča v Črnomlju. Obljuba dela dolg! Investicijska vlaganja so se začela v letih 1976 in 1977 in se končala v letošnjem poslovnem letu. Ko praznujemo današnjo delovno zmago ne moremo mimo dejstva, da so k tej pripomogle vse generacije v DINOSU. Podjetje ODPAD je bilo ustanovljeno pred 34 leti z odločbo Ljudske republike Slovenije. Že v prvih začetkih se je pričelo koristno delo zbiranja uporabnih odpadkov tudi v Beli krajini. Odkupna po-
Naša delavca na skladišču v Črnomlju. Prvi z leve je Franc Jakša, ki je predvsem voznik kamiona, drugi pa je Zdravko Malnarič, ki je tudi šef skladišča
Na to stran se bo lahko novo skladišče v Črnomlju še do-zidavalo
meniteni z delom postanejo sekundarne surovine, oziroma končni izdelek v obliki različnih re-generatov.
Novozgrajeno skladišče Dinos v Črnomlju se organizacijsko povezuje v poslovalnico Novo mesto, ki še z 10 poslovalnicami po Sloveniji sestavljajo TOZD Priprava odpadnih surovin ali kratko TOZD POS.
V TOZD POS združuje delo 390 delavcev. Količina pripravljenih sekundarnih surovin je bila v letu 1979 prek 165.000 1. Skupne skladiščne površine temeljne organizacije, namenjene skladiščenju uporabnih odpadkov, predelavi in pripravi sekundarnih surovin, znašajo več kot 150.000 m-, od tega je 10 %> pokritih skladiščnih objektov.
Tisti, ki so po vsem zadovoljni, stoje z rokami v žepu in nič ne delajo, nezadovoljni so edini, ki store kaj dobrega za človeštvo.
SAVAGE LANDOR
Nesmisel je deliti ljudi na dobre in in hudobne. So zanimivi ali pa dolgočasni.
WILDE
Oprema, potrebna za pripravo sekundarnih surovin predstavlja 80 večjih hidravličnih stiskalnic, 13 Škarij in 20 dvigal; za transport pa uporabljamo 100 kamionov in 2500 kontejnerskih košev.
Skladišče Črnomelj danes že zajema 1700 t koristnih odpadkov na tem področju. Do danes slabi delovni pogoji in skromna opremljenost skladišča niso nudili dovolj za popolno vključitev naše dejavnosti v razgibana gospodarska gibanja Bele krajine.
Nova lokacija s 4000 m2 skladiščnega prostora, primerna opremljenost in bogate delovne izkušnje pa so porok, da tudi mi sledimo razvoju tega področja, da bomo opravljali naloge, ki izhajajo iz pomena naše dejavnosti. To je — smotrno gospodarjenje z vsemi vrstami odpadnih surovin zaradi ponovne uporabe le-teh, varovanje in ohranjanje surovinskih virov in čuvanje naravnega okolja pred onesnaževanjem.
Novo skladišče DINOS je naš prispevek k delovnim zmagam občanov Črnomlja ob praznovanju občinskega praznika v letu 1980.
IZJAVA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE ČRNOMELJ,
TOVARIŠA JOŽETA URHA
To, kar tu vidim in kar sem slišal v otvoritvenem govoru pove, da ste dobrč zastavili.
Razlika med zbranimi letnimi količinami v začetku in sedaj, ko tu v Črnomlju zberete 1700 ton, je razveseljiva.
Naše mesto šteje 17.000 prebivalcev ima pa tudi nekaj industrije, ki se bo kmalu zelo razvila. Prepričan sem, da bi se dalo že sedaj zbrati še več odpadnega materiala. Mislim, da občani ne vedo dovolj o tem, kakšno je vaše delo in vaše poslanstvo. Predlagam vam, da se lotite tudi propagande, da oglašujete v Dolenjskem listu, da se bolj povežete z našimi osnovnimi šolami in z našimi krajevnimi skupnostmi. Spominjam se, da stel imeli pred nekaj leti s šolami boljšo pove-zavavo
Predlagam tudi, da imate vsaj en dan v tednu odprto skladišče tudi popoldne, sicer se bo dogajalo, da vam bodo posamezniki razne odpadne stvari metali kar čez ograjo in to kjerkoli. Občani težko najdejo čas, da bi dopoldne prinašali sem opuščene in dotrajane stvari. Morate jim iti na roko.
V imenu občine vam čestitam k vaši delovni zmagi v našem Črnomlju.
Naše staro skladišče v Črnomlju pred nekaj leti
POSLOVNI CENTER -novi sedež 'naše delovne organizacije
V	mesecu marcu se bodo
v novozgrajeni poslovni center na Titovo 118 preselili:	vodstvo TOZD
POS, vodstvo TOZD RET, in Delovna skupnost. Poslovni center je v neposredni bližini centra za proučevanje sodelovanja dežel v razvoju in Visoke politične šole, oddaljen
2	km od centra Ljubljane. Sestavljajo ga 3 objekti, od katerih je A naj višji — osemnadstropni v katerem imajo sedež vodstvo delovne organizacije, vodstvo TOZD POS, vodstvo TOZD RET in Delovna skupnost. Zasedajo
3	nadstropja 1, 2 in 3. Poleg nas je v tem objektu še 9 delovnih organizacij, vendar zasedajo vse manjše poslovne površine. V B objektu je Industrijski biro v C pa Gorenje iz Velenja. Vse 3 objekte povezuje zvezni del, kjer sta vratarnica in telefonska centrala.
V	prvem nadstropju je vodstvo TOZD POS z 230 m2 površin ali 18 °/o vseh; v drugem nadstropju je vodstvo TOZD RET z 25 m2 ali 2 %> vseh
naših površin; in vodstvo delovne organizacije s področjem strokovnih in tehničnih opravil za samoupravljanje in medsebojne odnose s področjem načrtovanja in izgradnje z 425 m2 ali 34«/«. V 3. nadstropju je področje poslovne organizacije in računovodstva z 450 m2 ali 36 %>. V kletnih prostorih pa je računalniški center z 790 m2 ali 7 %> vseh poslovnih površin.
Ko bo napravljen obračun vseh del, bodo znane tudi točne površine, ki odpadajo na posamezno delovno organizacijo. Upoštevati je namreč treba, da bo treba tudi skupne površine (hodnike, avlo, konferenčno dvorano) razdeliti med uporabnike. Posebnega pomena so tudi restavracijski prostori, (visoko pritličje), saj bo imel vsak zaposlen možnost prehrane v objektu in možnost prilagajanja svojega dela gibljivemu delovnemu času, da bi bila dosežena čim večja učinkovitost.
Janez Ramovš
2. SEJA DS DO DINOS
26. FEBRUARJA 1980 NAVZOČIH 14 DELEGATOV ODSOTNI 3 DELEGATI
Na dnevnem redu je bilo poročilo centralne popisne
komisije o popisu združenih sredstev naše delovne organizacije na dan 31. 12. 1979. Poročal je predsednik komisije Aldo Frank. Ugotovili so, da razlik med dejanskim in knjižnim stanjem združenih sredstev ni.

Pogled s Titove ceste na tri nove objekte v katerih so tudi novi prostori naše delovne organizacije
TELEFONSKE ŠTEVILKE ORGANIZACIJSKIH ENOT NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE V NOVIH	
POSLOVNIH PROSTORIH NA TITOVI 118, LJUBLJANA 1. Vodstvo delovne organizacije: h. c. 340 761, 340 961 — direktor DO	340 367
— tajništvo direktorja DO	340 241
— vodja področja poslovne organizacije in računovodstva	340 947
— računovodstvo	340 954
— vodja področja načrtovanja in izgradnje	340 248
— služba za investicije	340 249
— vodja področja strokovnih in tehničnih opravil za samoupravne medsebojne odnose	340 243
— kadrovska služba	340 246
2. Vodstvo TOZD Priprava odpadnih surovin:	
h. c. 340 761, 340 961 — direktor TOZD	340 254
— tajništvo direktorja TOZD	340 255
— vodja komercialne službe	340 259
— zunanja trgovina	340 044
— komercialni referenti	340 259
3. Vodstvo TOZD Regeneracija tekstila: — direktor TOZD (h. c.) 340 761, 340 961	
Predno so se lahko delavci Dinosa preselili v nove prostore na Titovi cesti so jih morali očistiti. Te tri delavke so čistile prostore področja poslovne organizacije in računovodstvo, v petek 8. marca
IZBOLJŠAJMO
DISCIPLINO
To obvezo smo si zapisali v program varčevanja in računamo, da je tu še ogromno rezerve. Zato je treba v vseh programih, ki jih bomo sestavljali po poslovalnicah in obratih, zelo točno določiti, za koliko bomo povečali izrabo delovnega časa. Prav bi bilo, da tistim, ki vidno izstopajo s slabim odnosom do dela in discipline, povemo, kakšni so in svetujemo, da naj se nemudoma popravijo.
Prav z nobenim veseljem ne urejamo ta vprašanja z disciplinskimi ukrepi, toda če ne gre drugače,
potem je tudi takšna pot potrebna.
Pred nami, delavci naše delovne organizacije, je zelo zahtevna naloga, ki smo si jo sami postavili. To je, da bomo povečali količino odpremi j enih surovin. Takšna je zahteva sedanjega časa, saj je povpraševanje po vseh vrstah surovin zelo veliko. Vemo tudi, da še vedno nismo zajeli na primer vseh količin papirnih odpadkov; še veliko je treba narediti za izboljšanje okolja. Vse to terja polno odgovornost vsakega izmed nas, ne glede na to,
kakšno delo opravlja.
Na rob tega razmišljanja naj zapišemo še eno misel: IZBOLJŠAJMO NAŠE MEDSEBOJNE ODNOSE, UTRJUJMO TOVARIŠTVO, SPOŠTUJMO DRUG DRUGEGA, kajti krepitev teh vrednot bo v veliki meri vplivala na boljše in učinkovitejše delo.
Toda, takšni medsebojni odnosi, takšno tovarištvo, ki je pripravljeno spregledati sleherno nepravilnost, ni vrednota. To je potuha nedisciplini in nedelu, ki slej ko prej pripelje do prepira in sovra-
štva ter še hujših kršitev delovne obveznosti. Danes spregledaš ti meni, jutri napraviš ti tako velik prekršek, da ti ga jaz, ki bi ti moral vrniti uslugo, ne morem, ne upam spregledati in zamera je tu.
Ponavadi pokažemo prijateljstvo tudi tako, da prijatelju, tovarišu ponudimo, poklonimo tisto, kar ima rad. Toda, če nekdo rad pije, mu nikar ne plačujmo pijače. S tem ga kar porivamo v nesrečo. Če si mu prijatelj, ga odvračaj od pijače zlasti v delovnem času.
Ukrepi disciplinske komisije zaradi kršitev delovnih obveznosti
Večkrat omenjamo, da slabo izkoristimo delovni čas in da delovna disciplina ni dobra. Da je to res, potrjujejo tudi izrečeni ukrepi v naši delovni organizaciji zaradi kršitev delovnih obveznosti.
V času od oktobra 1979 do februarja 1980 je disciplinska komisija izrekla ukrepe naslednjim delavcem:
Cirilu ZUPANCU iz Škofje Loke, ki je bil od meseca maja 1976 v delovnem razmerju v skladišču v Škofji Loki. Opravljal je delo skladiščnega* delavca in sortirca. Delovno dolžnost je kršil s tem, da je neopravičeno izostal od dela več kot 5 dni. Izrečen mu je bil ukrep:	PRENEHANJE
DELOVNEGA RAZMERJA.
Dušanu MAJKIČU iz Kočevja, ki je bil od meseca oktobra 1972 v delovnem
razmerju na poslovalnici v Kočevju, kjer je opravljal delo skladiščnega delavca in rezilca. Delovno dolžnost je kršil s tem, da je trikrat zamudil na delo, en dan pa je neopravičeno izostal od dela. Izrečen mu je bil JAVNI OPOMIN. Nato je ponovno kršil delovno obveznost, ko je neopravičeno izostajala od dela več kot 5 dni. Za to kršitev mu je bil izrečen ukrep: PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA.
Jožetu POJETU iz Ljubljane, ki je od meseca decembra 1978 v delovnem razmerju na poslovalnici v Ljubljani kot strojnik. Delovno obveznost je kršil s tem, da je 13. 10. 1979 okrog 9. ure odšel n-a malico in se vrnil nekoliko vinjen okrog 11. ure, zaradi česar se mu je prepovedalo nadaljevati delo. Za to kršitev mu je
bil izrečen ukrep: JAVNI OPOMIN.
Bojanu SEŠKU iz Ljubljane, ki je od meseca junija 1978 v delovnem razmerju na poslovalnici v Ljubljani. Opravlja delo skladiščnega delavca in sortirca. Delovno dolžnost je kršil s tem, da je prišel na delo ob 16. uri, čeprav bi moral začeti ob 14. uri. Ker je bil vinjen, ni začel z delom, poleg tega pa je en dan neopravičeno izostal od dela. Izrečen mu je bil OPOMIN, pri čemer se je kot olajševalno okolnost upoštevalo priznanje očitane kršitve in prejšnjo vestnost pri delu. Cirilu NAKRSTU iz Domžal, ki je v delovnem razmerju na poslovalnici v Ljubljani, kjer opravlja delo voznika od meseca avgusta 1972 dalje. Delovno dolžnost je kršil s tem, da je samovoljno vzel kamion in šel k obrtniku po odpadni material,
nato pa ga je vnovčil. Izrečen mu je bil OPOMIN, pri čemer se je kot olajševalno okolnost upoštevalo to, da takrat poslovni odnosi z obrtnikom niso bili tako urejeni, da bi bili povsem jasni.
Tahiru IMERIJU iz Jesenic, ki je od meseca julija 1974 v delovnem razmerju na skladišču Jesenice, kjer opravlja delo skladiščnega delavca. Delovno obveznost je kršil s tem, da je 2 dni neopravičeno izostal od dela. Izrečen mu je bil JAVNI OPOMIN.
Martinu KOTARJU iz Koblarja, ki je od meseca aprila- 1974 v delovnem razmerju na poslovalnici v Kočevju, kjer opravlja delo skladiščnega delavca, strojnika in rezilca. Delovno obveznost je kršil s tem, da je 2 dni neopravičeno izostal od dela. Izrečen mu je bil JAVNI OPOMIN.
csy&m ciani k&miM^e za &patt,
tekteacifco in knituta
Dosedanji komisiji za šport, rekreacijo in kulturo v naši delovni organizaciji je potekel mandat, zato so Izvršni odbori osnovnih sindikalnih organizacij iz Ljubljane predlagali nove delegate za novo komisijo.
Na 3. seji delavskega sveta delovne organizacije, dne 26. februarja 1980, je bila dosedanja komisija razrešena, imenovana pa je bila nova, v kateri so po 3 člani iz obeh tozdov in skupnih služb.
Novi člani so:
IZ PRIPRAVE ODPADNIH SUROVIN:
1.	Janez Jamšek,
2.	Andrej Viršček,
3.	Angela Dremelj.
IZ REGENERACIJE TEKSTILA
1.	Marija Barle,
2.	Bojana Omahen,
3.	Alojz Založnik.
IZ SKUPNIH SLUŽB:
1.	Stane Mancini,
2.	Francka Prosenc,
3.	Janja Hribar.
Predsednik nove komisije je Stane Mancini. Novi komisiji želimo veliko enakih uspehov pri x'seh treh dejavnostih. Upamo, da bomo lahko kmalu objavili program komisije v športu, rekreaciji in kulturi za leto 1980.
In kot se spodobi, zahvalimo se dosedanji komisiji za njeno delo. Bila je uspešna, težav pa ji tudi ni manjkalo. Dosedanjo komisijo je vodila Rezka Kurent, člani pa so bili: Janja Hribar, Zdravko Zorko, Andrej Viršček, Ivanka Žonta, Marija Potokar, Janez Jamšek, Janez Ramovš in Oto Centrih.
sk
(Nadaljevanje s str. 9) Vahidu ŠLJIVARJU iz D on j e Sanice, ki je bil v delovnem razmerju v tekstilnem obratu v Ljubljani od meseoa junija 1974 kot skladiščni delavec in balirec. Delovno obveznost je kršil s tem, da je 5 dni neopravičeno izostal od dela. Izrečen mu je bil ukrep: PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. Izvršitev ukrepa je preložena za 8 mesecev pod pogojem, da v tem času ne stori enake
ali druge hujše kršitve delovne obveznosti. Kot olajševalno okolnost se je upoštevalo priznanje očitane kršitve in to, da je še mlad in prvič kaznovan.
V letu stabilizacijskih ukrepov, ko moramo poleg ekonomskih posegov povečati storilnost in izkoristek delovnega časa, bomo tudi v prihodnje objavljali ukrepe, ki jih bodo izrekale disciplinske komisije.
Pogled od spredaj na novo skladišče v Črnomlju
VABLJENI
NA OTVORITEV SKLADIŠČA
v Črnomlju
Iz naše delovne organizacije je bilo povabljenih 9 delavcev in vseh 9 je tudi prišlo na otvoritev. Najprej oba črnomaljska delavca — Malnarič in Jakša, potem trije iz novomeške poslovalnice — Hočevar, Lužar in Jakšetova, trije iz Ljubljane — Kralj, Kravcar in Ramovš ter Koman.
Iz družbenopolitične skupnosti Črnomelj je bilo povabljenih 22 gostov in sicer:
Niko Požeg, predsednik skupščine občine Črnomelj,
Jože Urh, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Črnomelj,
Franc Cimerman, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance občine Črnomelj,
Pankracij Zupanc, sekretar občinskega komiteja ZKS Črnomelj,
Rade Vilinič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Črnomelj,
Mirko Jelenčič, predsednik občinske konference SZDL Črnomelj,
Julij Novak, predsednik občinske konference ZSMS Črnomelj,
Djordje Vujovič, predsednik občinskega odbora RK, Nada Pucelj, ravnateljica OS Mirana Jarca, Črnomelj,
Anton Troha, ravnatelj OŠ Vinica
Fanika Toman, ravnateljica OS Dragatuš
Ema Šujica, ravnateljica posebne šole Milke Sobar.
Nataše,
Alojz Novak, direktor GOK Črnomelj
Dubravka Bastač, GOK TOZD Begrad Ružič, direktor TOZD Begrad,
Jure Damjanovič, predstavnik KS Heroja Starihe, Slavo Adlešič, predstavnik KS Loka,
Albin Tkalčič, predstavnik KS Griček,
Anton Klepec, predstavnik KS Loka
Anton Lazar, predstavnik KS Griček,
Jože Panjan, predstavnik KS Heroja Starihe.
Vsi, katerih funkcija je krepko tiskana, so se povabilu odzvali.
V daljšem bivalnem kontejnerju so pisarniški prostori novega skladišča v Črnomlju, v manjšem pa so sanitarni prostori	--------->
Problem, ki je star toliko kot dinos
Delavski svet TOZD POS je na svoii seji 28. 2. 1980 sprejel in dal v javno obravnavo metodologijo ugotavljanja in vrednotenja slabših pogojev pridobivanja dohodka poslovne enote. V 11. poglavju Plana za leto 1980 smo namreč zapisali, da bomo sistem izračunavanja mase osebnih dohodkov poslovne enote izpopolnili. Dosedanji praksi izračunavanja mase OD poslovne enote dodajamo novo kvaliteto, ki jo bomo imenovali POGOJI PRIDOBIVANJA DOHODKA.
METODOLOGIJA
UGOTAVLJANJA
IN VREDNOTENJA
SLABŠIH
POGOJEV
ZA PRIDOBIVANJE
DOHODKA
Izhajamo iz trditve, da masa OD poslovne enote in z njo OD poedinca — člana poslovne enote, ki pridobiva dohodek na zaokroženem področju, ne sme biti pogojena samo z višino doseženega dohodka, ker le-tega ni mogoče doseči v isti vrednosti na zaposlenega v različnih zaokroženih področjih z enako kvaliteto in količino vloženega dela. Vzrok temu so različni pogoji pridobivanja dohodka. Čim govorimo o različnih pogojih, jih lahko takoj razdelimo v UGODNEJŠE in SLABŠE pogoje pridobivanja dohodka. Nas v tem trenutku zanimajo samo slabši pogoji. Slabši pogoji pridobivanja dohodka so pravzaprav posledica delova-
nja različnih notranjih ali zunanjih činiteljev na uspešnost gospodarjenja z zaupanimi sredstvi TOZD, kot dela družbenih sredstev. Važnejši notranji činitelji so: odnos do predmetov in sredstev dela, delovne navade, organiziranost dela, razvojna politika TOZD, investicijska politika TOZD itd. Med zunanje činitelje pa lahko naštejemo: zainteresiranost širše skupnosti do razvoja naše dejavnosti, razvitost in razdrobljenost gospodarstva na področju delovanja poslovne enote, stopnja konkurence, količina in struktura uporabnih odpadkov, primernost transportnih poti itd.
Naš vpliv na zunanje činitelje je zelo majhen ali
celo nikakršen, na nekatere notranje pa lahko vplivamo v večji meri, zlasti na tiste subjektivnega izvora (odnos dela, organiziranost dela, delovne navade).
Če smo ugotovili (in menim da smo), da ma večje število zunanjih ali notranjih činiteljev, ki pogojujejo slabše pogoje pridobivanja dohodka, ne moremo kratkoročno vplivati, smo s tem potrdili pravilnost stališča, da masa OD poslovne enote ne sme biti odvisna samo od doseženega dohodka poslovne enote. Nekatere poslovne enote TOZD POS so torej upravičene do višje mase OD, kakor jo da dosedanji izračun iz doseženega dohodka.
Delni doprinos k izpopolnjevanju sistema pridobivanja OD je Metodologija, ki prinaša naslednje novosti:
—	komisija, ki jo bo imenoval DS TOZD POS, bo ocenila pridobivanje dohodka v poslovnih enotah in predlagala DS TOZD tiste poslovne enote, ki naj bi del mase za OD pridobile tudi zaradi slabših pogojev pridobivanja dohodka;
—	slabši pogoji pridobivanja dohodka so izraženi s FAKTORJI, ki so vrednoteni glede na manjši ali večji vpliv z odstotkom, za katerega se poveča masa OD poslovne enote, izračunane na poznani način z ozirom na doseženi dohodek; povečanje mase OD je lahko največ 4,8 %>. Na kratko poglejmo, kaj predstavljajo naslednji kriteriji:
1 Slabša opremljenost organizacijske enote je kriterij, ki omogoča povečanje mase OD poslovni enoti, ker je zaradi določenih vzrokov ostala znotraj TOZD POS slabše opremljena s proizvodni-
mi napravami, kar seveda vpliva na pripravo kvalitetnejšega, vrednejšega sekundarnega vložka.
2.	Količina in struktura uporabnih odpadkov v organizacijski enoti ima direkten vpliv na višino dohodka. Tudi večja količina slabših odpadkov, ki zahtevajo na primer veliko sortiranja, vpliva na doseženi dohodek.
3.	Stopnja konkurence na območju organizacijske enote vpliva na vsakoletno višino doseženega dohodka, zlasti če konkurenca s preplačevanjem siromaši vire kvalitetnih odpadkov ali se poslužuje drugih metod (poznanstva, domicil, odvoz odpadkov itd.).
4.	Strateški pomen orga-nizacijke enote glede na razvoj, je kriterij, ki povečuje maso OD enotam, ki delujejo trenutno na še slabo razvitih področij, ki pa se razvijajo in predstavljajo za TOZD POS potencialni vir odpadnih surovin.
5.	Razdrobljenost količinsko majhnih virov odpadnih surovin na obsežnem področju poslovne enote povečuje stroške tran-porta in amortizacije, s tem pa zmanjšuje dohodek. Tudi tu je opravičeno povečanje mase OD poslovne enote.
Z osvojitvijo Metodologije ugotavljanja in vrednotenja slabših pogojev pridobivanja dohodka poslovne enote v TOZD POS seveda še ne bomo storili vsega za pravičnejšo delitev sredstev za OD, vendar smo na pravi poti in samo dograjevanje sistema pridobivanja OD nas vodi k dogovoru samoupravne socialistične družbe, ki pravi: osebni dohodki po delu in rezultatih dela!
Rafael Kravcar
Predstavljamo
vam
poslovalnico v Trbovljah
(nadljevanje in konec)
SILVA EBERLINC
Kaj naj bi bil po vašem mnenju poseben problem poslovalnice?
Najbolj nas tare prostorska stiska in izgleda, da MI, je poudarila, sploh ne bomo dočakali novih večjih prostorov. Poglejte, naše dvorišče je tolikšno, da ga lahko prekrijemo že z 20 kontejnerskimi koši.
Kako imate rešeno vprašanje toplega obroka?
Toplega obroka nimamo, ker v Trbovljah ni javnega obrata družbene prehrane. V odmoru si delavci kupijo malico v trgovini, ki je tu zraven, in to malico pojedo v garderobi. Tisti, ki pa so zunaj, pa jedo kjerkoli, dostikrat tudi v menzi tistega tozda, v katerega so prišli po odpadni material.
Kakšni pa so povprečni osebni dohodki?
Delavec, ki dobi najmanj, dobi do 6.500 din, pov-
prečje pa je od 7.000 do
8.000	din.
Silva Eberlinc dela tudi v krajevnem in občinskem merilu. Je delegatka krajevne skupnosti in sodnica porotnica v temeljnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. Na razprave gre vsak mesec. Silvina hčerka Irena je že poročena in kot ekonomistka zaposlena v Izobraževalnem centru STT.
Sin Iztok pa je še doma, dela pa v STT kot strojni ključavničar. Tudi Silva je bila navdušena nad dopusti v Savudriji. Po njenem mnenju bi bilo dobro tam povečati naše počitniške kapacitete.
Ugotovila je tudi, da naši počitničarji zadnja leta bolj pazijo na stanovanja in opremo v naših počitniških hišicah, kot so prva leta. Verjetno je to tudi zasluga oskrbnika Stebeta. Zelo pa jo je zanimalo, kako je z našo depandanso na Rogli, oziroma, če bo blagodati
Roglje, pod Dinosovo oskrbo, ona dočakala. Žal ji nisem vedel ničesar povedati.
MIMI ŽAGAR, ki opravlja blagajniško in administrativno delo poslovalnice ima 30 let delovne dobe, od tega 27 let pri nas. Poslušala je, kaj sva se pogovarjala s Silvo, zato sem jo vprašal, če ima kaj dodati. Rekla je, da se strinja z vsem, kar je Eberlinčeva povedala in ker mi ni prišlo na misel nobeno novo vprašanje, sem jo vprašal, koliko poslovodij sta že zamenjali s Silvo- Mislim, da štiri, je odgovorila in dodala, da je med odhodom in prihodom vsakega novega poslovodje, poslovalnico vodila
MIMI ŽAGAR
Eberlinčeva. Spomnila se je tudi imen poslovodij:
Podlesnik, Pikel, Gornik, Plevnik in sedanji Mate-šič.
Potem sem obe, Silvo in Mimi, vprašal za mnenje o našem glasilu-
Obe sta izjavili, da je v redu.
Mimi Žagar ima hčerko Natašo, ki hodi v 4. razred srednje ekonomske šole. Na dopust gredo vsako leto v Savudrijo, v naše počitniške domove in to imajo za srečo.
MILAN BOGOŽALEC
MILAN BOGOŽALEC je šofer, pri nas pa je od meseca maja 1975. leta. Zdaj vozi kamion-kiper, ki ima dvigalo. Na moje vprašanje, kako je zadovoljen z delom, je odgovoril, da srednje in dodal, da je bilo včasih bolj »luštno«, takrat, ko je bil Dinos še Odpad in dr. Lunaček direktor- Na vprašanje zakaj je bilo takrat lepše, je preprosto odgovoril, da takrat ni bilo naprezanja, gonje, kot je danes.
No, to me ni zadovoljilo, pa sem vprašal, če takrat morda ni bilo treba toliko delati. Odgovoril je, da sploh ne gre za to, ker je dela vedno dovolj, toda take nuje, kot je sedaj, ni bilo. Poglejte, je rekel, moram v tovarno pa še notri ne morem zaradi luksusov. Nimam se kje obrniti. Pridem na železniško postajo, ne morem na rampo. Pol ure se prerivam do vagona, pol ure rabim, da pridem zopet ven. Ovirajo luk-susi. Ti so po podjetjih prava nadloga-Zdaj sem ga razumel. Hudoval se je na osebne avtomobile, ki jih je preveč, in na splošni tempo našega današnjega življenja. Sicer pa za njega ni čudno, da je tak. Toda o tem pozneje.
Milan Bogožalec je tudi predsednik zbora delavcev trboveljske poslovalnice. Povedal je, da ima-
Franc Klančišar pri svojih Aligatoricah
jo pogoste zbore zaradi velikega števila samoupravnih aktov, ki jih je potrebno obravnavati in sprejemati. Udeležba na zborih da je 100 %>. Bogožalec živi z ženo in dvema otrokoma, ki sta že preskrbljena. Sin Marjan je v Ljubljani na upravi železnice, hčerka Boža pa dela na IBT, kot tehnična risarka.
Kam pa hodite na dopust vprašam, odgovoril pa mi je le za sebe.
V hribe hodim najraje. Lovec sem. Morje me sploh ne zanima.
Koliko časa pa ste že lovec? Imate kakšne trofeje? Povejte nam kakšno zanimivost, lovsko, sem oživel.
Lovec pa sem menda kar od sedmega leta naprej, je očitno zadovoljen povedal. Tudi lovskih trofej imam nekaj, na primer od srnadi. Tudi divjega petelina imam. Pred tremi leti sem na enem pogonu v pol ure uplenil 3 lisice, to sezono pa sem ravno tam, tudi v pol ure, ustrelil tri lisjake. To je bilo v Javorju nad Trbovljami. Na pogonu nas je bilo 80 lovcev. Uplenili smo 7 lisic in več zajcev.
Lov je vaš konjiček, ali ne?
Za mene obstajata le »šiht« in lov. Ne poznam
FRANC KLANČIŠAR je strojnik in dela na Škarjah za rezanje železa
drugega dela, ne razvedrila. Nič mi ni hoditi dve uri vsak dan na planino in nazaj. Vzamem s seboj mojo psičko, resasto jaz-bečarko in greva. Tako se malo »preluftam«.
Ali berete naše glasilo?
Berem. Redno. Ocenjujem ga prav dobro. Še več naj bi se pisalo v njem o vsaki naši poslovalnici.
Ali nam lahko zaupate kakšno željo?
Da bi se v Trbovljah zgradilo novo skladišče in da bi bilo več pridnih rok.
FRANCI BRINAR
FRANCI BRINAR bo novembra meseca 9 let pri Dinosu. Prišel je kot nakladalec, potem je bil šofer kombija, zdaj pa je zopet nakladalec, vendar pričakuje, da bo še sedel za volan- Pred slabim letom dni je bil na poslovalnici izvoljen za predsednika osnovne organizacije sindikatov.
Na vprašanje do kakšnih izkušenj je prišel pri tej funkciji, je odgovoril, da je to težka funkcija, ker so v zvezi z njo tudi po 4 sestanki na mesec, časa za sestanke pa ima malo. Prva letošnja seja izvršnega odbora sindikalne organizacije je trajala 3 ure. Obravnavali so plan sindikalnega dela in kaj so v preteklem letu naredili. V kratkem bodo namreč imeli občni zbor sindikalne organizacije.
Vi ste tudi športnik, kaj nam lahko poveste o športu, tu pri vas?
Sodelovali smo v sindikalnem prvenstvu Zasavja, v katerem je tekmovalo 12 sindikalnih organizacij. Zasedli smo 4. mesto v malem nogometu- Prehodni pokal smo dobili za nogomet, v trajno last pa smo dobili pokal z>a množičnost.
Kakšno množičnost?
Na število članov naše sindikalne organizacije imamo največ športnikov. Eno tretjino. Nastopali pa nismo samo v nogometu- V smučanju je nastopila tovarišica Eber-linčeva in je v svoji starostni skupini tudi zmagala. Nastopili smo tudi
v lahkoatletiki, šahu in namiznem tenisu. Poleg tega vadimo tudi kegljanje in streljanje. Da smo lahko tekmovali za pokal množičnosti, smo morali nastopiti v petih športnih disciplinah.
So kakšni problemi v zvezi z vašim športnim udejstvovanjem?
So. Ne dobimo oblačil z imenom Dinos. Preveč prosimo zanje. Dobili smo le majice in nogometno žogo. Pa saj ne gre za to, da ne bi imeli kaj obleči, mi vendar zastopamo firmo, ko nastopamo v dresih, na katerih piše Dinos. Sicer pa imamo v vodstvu poslovalnice veliko oporo za naše športno udejstvovanje.
Detajl razkladanja na železniški nakladalni rampi v Trbovljah. Kontejnerski koš zadene v stranico vagona
Z Brinarjem bi se še pogovarjala pa so ga čakali, da bo šel nakladat na železniško postajo, kamor sva se potem odpeljala tudi midva s poslovodjem, da sem na mestu samem videl prenizko železniško nakladalno rampo.
ALOJZ FIŠTRIC je strojnik, pri nas dela od 21. julija 1953. (Ali ni zanimivo, kako vsi ti fantje vedo, kdaj so prišli k nam.) Fištrič je povedal, da se je tu vedno dobro počutil. Prišel je kot skladiščni delavec, ko pa je poslovalnica dobila stiskalnico za pločevino,, se je usposobil za strojnika-Na vprašanje, kako je na sploh v njihovem kolektivu, je odgovoril: »Delavci so dobri, stiskalnica pa ne.« Potem sem zvedel, da je stiskalnica že »švoh«, kar je komentiral z besedami: Stari ljudje, stara preša... in še nekaj je hotel povedati pa
je, kot da bi bil malo v zadregi, umolknil.
Kadar ni dela za stiskalnico, Fištrič dela na Škarjah za rezanje železa. Kot že rečeno, zadovoljen je, kdor pa ni, pa naj pove, je smeje dejal, ko sva končala razgovor.
IVAN DEČMAN je skladiščnik in šofer- Ker nima veliko dela z drobnim odkupom, se s kombijem vozi po papir, kamor je potrebno. Največ pripelje valovite lepenke. Pri nas bo maja meseca 25 let. Lep jubilej. Na vprašanje, če je zadovoljen, je odgovoril, da še kar in da ni kaj izbirati. Stanovanje ima v isti zgradbi kot je uprava poslovalnice.
IVAN DEČMAN
Vedrost in veselost sta sonce, pod katerim vse uspeva.
JEAN PAUL
Alojz Fištrič s pomočnikom pri svoji stiskalnici pločevine
Kako je potekala akcija NNNP v ljubljanski poslovalnici
V prejšnji številki našega glasila smo opisali, kako je lanska septembrska akcija NIC NAS NE SME PRESENETITI potekala v naši mariborski poslovalnici. V nadaljevanju bomo opisali, kako je potekala v ljubljanski. Morda bo že jutri potrebno, da bomo šli zares ali pa za vajo ponovno v podobno akcijo, zato si le vzemite čas in ta prispevek preberite do konca. Janez Jamšek, poslovodja ljubljanske poslovalnice me je rad sprejel in takoj sva bila, kot pravimo, sredi pogovora.
Mi smo se dobro organizirali in akcijo uspešno izpeljali, je pripovedoval Jamšek. To nalogo smo vzeli kot pravico in dolžnost. Čutili smo potrebo, da se preizkusimo. Nismo vedeli, koliko smo sposobni oziroma, kako se bomo v resnici obnašali in znašli v primeru hude naravne nesreče ali vojne.
Kje je bil štab akcije, sem vprašal, Jamšek pa je odgovoril:
Štab je bil tu, v naših pisarnah, vodil pa ga je tovariš Kravcar in Jančič. Da smo akcijo začeli in uspešno izpeljali je zasluga tovariša Kravcarja. Vi ste v štabu vsekakor sodelovali in gotovo dobro veste, kako je akcija potekala. Povejte nam, prosim, splošno oceno o njej.
Vse operativne službe so »klapale«. Človeški faktor, tu mislim na pripravljenost ljudi, delavcev, je bil izreden, brezhiben. Ugotovili pa smo tudi predhodne pomanjkljivosti. V seznamih delavcev, ki sodelujejo v obrambnem načrtu, je bilo nekaj takih, ki niso več pri nas. Našli smo nekaj pre-
perelih gasilskih cevi, nekaj zastarelih gasilskih aparatov, nekaj polomljenega orodja za odstranjevanje ruševin, premalo smo imeli peska za gašenje požara itd. Te nepravilnosti so nas, kako bi rekel, presenetile, ljudje ne- Z delavci, ki so sodelovali, smo bili nadvse zadovoljni. Sodelovali so z dobro voljo in sprejeli vajo brez rezerve, z vso resnostjo.
O poteku akcije pa je bilo napisano tudi poorčilo. Najbolje bi bilo, da bi bilo to poročilo podlaga za članek, je menil tovariš Jamšek. Pristopil) je še Miha Smrekar, komercialist, ki je bil poveljnik civilne zaščite in mi ponudil napisano gradivo v zvezi z akcijo. Upoštevajoč Jamškov predlog in gradvo, ki sc mi ga dali, sem potem o akciji NNNP v Ljubljani ugotovil naslednje:
Vaja je bila skupna za vse Dinosove enote v Ljubljani. Vse te enote je v soboto zjutraj ogrozil — rušilni potres. Vaja se je začela ob 6. uri zju-
enot in na katerem so
ocenili izvajanje akcije. Vsi so bili pravočasno na svojih mestih. Člani štaba, vodje enot so imeli vsak svoj Opomnik za delo. Opomnik so imeli:
—	vodja obrambnih priprav,
—	načelnik narodne zaščite,
—	poveljnik civilne zaščite,
—	komandir izvidniške ekipe,
—	komandir sanitetne enote,
—	komandir gasilske čete,
—	komandir reševalne enote,
—	vodja kurirske službe,
—	sekretar OO ZKS,
—	predsednik OO ZSS,
—	predsednik OO ZSMS.
V eni uri in pol, to je od
6.	do 7.30 so imeli člani vseh enot odbora za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito kratke sestanke, na katerih so zvedeli za situacijo in ogroženost ter sprejeli operativne naloge, ki so jih potem s pomočjo Opomnikov za delo v redu in natančno izvršili. Vsi odgovorni so tudi štabu sproti ali po vaji pošiljali poročila. Prav iz teh poročil se da razbrati, kako je vaja potekala. Na primer:
Iz poročila narodne zaščite je bilo razvidno, da je ažurirala seznam zaščitnikov. Manjkajočega člana je zamenjal nadomestni član. Z zaščitniki je NZ zavarovala vse objekte, patrulja zaščitnikov pa je opravila obhod vseh objektov, našla žarišče požara in to takoj sporočila štabu akcije. Zavarovali so tudi vse hidrante. Patrulja je tudi ugotovila, da je objekt na Črnučah slabo zavarovan in da je potrebno povečati tudi zavarovanje pri vhodu v skladišče, v Kurilniški ulici. Ukrepali so takoj.
ANTON BEVC —
GRADBENI
TEHNIK
Od lanske jeseni naša delovna organizacija ni imela gradbenega tehnika, ki bi urejal številno dokumentacijo za gradnje, nadzoroval kar se pri nas gradi, pripravljal obračune za izvršena dela itd.
Razpis za ta delovna opravila je bil neuspešen vse do druge polovice meseca decembra 1979, ko je sodelovanje z nami ponudil Anton Bevc iz Domžal.
Anton Bevc je rojen 29. maja 1955 v Domžalah. Gradbeno tehnično šolo je končal v Ljubljani leta 1977. Njegova prva zaposlitev je bila v Projektantskem biroju v Domžalah, kjer je kot projek-tant-sodelavec sodeloval pri izdelavi projektov poslovnih objektov, kasneje pa pri izdelavi lokacijskih dokumentacij.
Njegova druga zaposlitev je bila pri Lesnini — Ljubljana, od koder je tudi prišel k nam. Delal je v inženiringu kot vodja referata v sektorju za do-vršitvena dela v gradbeništvu.
Pri nas je sklenil delovno razmerje s 1. marcem 1980. Dela pod vodstvom Janeza Ramovša, ki odgovarja za področje načrtovanja in izgradnje v naši delovni organizaciji.
sk
Vsaka delavka, ki se je udeležila slovesnosti v čast dnevu žena v Ljubljani, na Parmovi 33, je dobila nagelj, lahko pa si je tudi postregla s sendviči in pijačo
Čeprav je ta fotografija nastala ob podelitvi priznanj našim lanskim jubilantom — petindvajsetletnikom, jo simbolično uporabimo za čestitke k dnevu žena vsem našim delavkam — od vseh naših delavcev
FOTOREPORTAŽA Z OTVORITVE NOVEGA SKLADIŠČA V ČRNOMLJU