m. smo.
V LjuMlnnl, v torck 30. julijo 1901.
XL leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva ln upravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
jtteseSna priloga: „Slovenski Cehntk".
Posamezne številke po 10. h«
Upravni&iva telefon št. 85«
Klerikalna toezznačalnost.
Sest let že traja borba za pre-niembo volilnega reda za kranjski lež. zhor. Različne faze tega boja so saka zase spomenik klerikalne brez-zuačajnosti in kaže se, da se kolekcija teh spomenikov se izdatno pomnoži.
Ko so klerikalci pred šestimi leta vstopili v dež. zbor, so zahtevali splošno in enako volilno pravico in ker se dež. zbor ni takoj vdal, so zaceli obstrukeijo in so z ob-strukeijo zadrževali vsako delovanje dež. zbora.
To je trajalo več let. Ves ta čas klerikalci, na čelu jim dr. Krek in dr. Šnsteršič napadali zlasti veleposestnike. V vseli vari jaci jab so dokazovali, kako nečuvena krivica je privilegij veleposestnikov, kaka škoda in sramota je za slovenski narod na Kranjskem, da ima 53 veleposestnikov deset poslancev, 430.000 duš kmetskega prebivalstva pa samo IG.
Potem so klerikalci naenkrat premeni}] svoje stališče. Rekli so: Ker vlada na noben način neče splošne in enake volilne pravice, naj pa elja njena. Odpovedali so se splošni in enaki volilni pravici in zahtevali samo novo splošno kurijo. Ta svoj prehod od splošne in enake vo-•iine pravice h kurijalnenm sistemu, ta popolni preobrat so poskušali prikriti z bobneeimi napadi na veleposestniški privilegij. Kakor besni so uaskakovali veleposestnike, misleč, da spričo tega grmenja ljudje še zapazili ne bodo. kako SO se klerikalci v načelnem oziru premenili. Celo do dvoboja bi bilo takrat lahko prišlo med grofom Barbom in dr. Šusterši-eeni, ko bi ne bil Šnsteršič pravočasno spoznal, da je previdnost najboljši del modrost i.
Končno je baron Hein, ki je najbolj zadrževal klerikalna prizadevanja, zapustil Kranjsko in vlada je predložila deželnemu zboru volilno reformo. Nasvetovala je uničenje mestne kurije, ustanovitev nove splošne kurije in ohranitev veleposestniške kurije s privilegijem, da ima v tej kuriji volilno pravico samo tisti, ki je vpisan v deželno desko.
V trenotku so klerikalci pozabili vse svojo najslovesnejše izjave in na se svoje deklamacije;kar čez noč so sklenili zvezo z Nemci, da bi vladnemu načrtu pomagali do zmage in slo-
\ osmi so se zavzeli za ohranitev vele-posest n iškega privilegija.
Od tedaj igrajo prav klavrno vlogo. Vsa njih načelna hreznnčel-nost, vsa velikanska hrezznača jnost klerikalcev se zrcali v tem njih postopanju.
Xa Dunaju in doma govore o splošni in enaki volilni pravici, pa samo da bi goljufali javnost, kajti skrivaj kujejo naklepe, kako bi dosegli volilno reformo, ki naj da klerikalcem 8 novih mandatov, obenem pa ohrani nedotaknjen veleposestniški privilegij. Krek je zlezel Schweglo pod frak. Šnsteršič pa je postal šti-felpucer pri grofu Barbu.
Zveza z Nemci nalaga klerikalcem pač dolžnosti. Zdaj govorita in pišeta dr. Krek in dr. Šusteršie o splošni in enaki volilni pravici pač tako, kakor Adler in Pernerstorfer o republiki. Splošna in enaka volilna pravica je za klerikalce samo še paradni šimel, samo še sredstvo za varanje javnosti, v ostalem pa so jetniki nemških veleposestnikov in vezani varovati privilegij deželnode-ska rje v.
To si je treba ohraniti v spomina, zakaj le tako je možno razumeti bedastoće, ki jih piše »Slovenec«. O veleposestnikih ni seveda nobene bese« le več v »Slovencu«. Še papeža ne spoštujejo pri »Slovencu« več tako, kakor barona Sehwegla in grofa Barba. Ze leto dni leže pred njima na trebuhu. Ker se ne upajo tako nastopati, kakor bi radi in braniti svoje zaveznike direktno, jih branijo indirektno. Vse za ohranitev nemškega privilegija — to je parola klerikalcev in tisti dr. Šnsteršič iti tisti dr. Krek. ki sta včasih grmela proti privilegiju veleposestva, da je odmeval ta grom po deželni zbornici, morata sedaj kot lakaja klerikalno-neinške zveze nastopati proti zahtevi narod-no-napredne stranke, da se mora pri volilni reformi odpraviti privilegij deželnodeskarjev. To se je zgodilo včeraj v »Slovencu« v sicer neznatni in resnično bedasti notici. Ta notica zasmehuje zahtevo narodno-naprcdiic stranke glede veleposestniške kurije, fa notica se norca dela iz zahteve, ki so jo klerikalci s Krekom in Šnster-šičem na čelu zastopali več let v deželnem zboru. Krek in Susteršie sta - tem sama sebi dah: najizdatnejšo zaušnico in postavila svojo brezzna-eajnosi v najlepšo luč. Njiju zabavljanje pa ne bo nič pomagalo. Kleri-
kaino-nemška zveza naj gleda kolikor hoče. kako reši privilegij nemških deželnodeskarjev — volilne reforme ne ho, če ne pade ta privilegij.
Gibanje u železnlcarskl organizaciji.
(Konec.)
Ko so se letos koncem zasedanja državnega zbora že drugič, dasiravno nedostatno. uredile plače državnim uradnikom in je tudi naša in ogrska državna železnica obljubila, izboljšati dohodke svojih uslužbencev, zapela je tudi južna železnica svojo staro pesem. Mariborska skupina železniških uradnikov je ponovila meseca februarja na svojem zborovanju v Celju staro zahtevo in naprosila osrednje društvo, da skliče uradniško zborovanje v Maribor, da se še eden-krat jMiskusi doseči izboljšanje plač. Pred no se je pa to zborovanje sklicalo, zborovali so delegati vseh skupin uradniškega društva na južni železnici na Dunaju,ker se je raznesla vest, da namerja uprava zopet dati uradništvu 4 K na mesec, kar naj bi po njenem mnenju tvorilo tako za-željeno uredbo plač. Na tem zborovanju se je pokazalo, kolika razburjenost se je polastila u radništva. V ogorčenih besedah se je očitalo zastopnikom uradništva v personalni komisiji, da hočejo celo gibanje potlačiti in da so se zmenili z glavnim ravnateljem, ter so se pozvali, da odlože svoje mandate, ker nimajo več zaupanja uradništva. Proti volji personalne komisije, ki je vedno zastopala uradništvo pri upravi, izvolila se je na tem zborovanju deputacija petorice tovarišev, ki so dobili nalogo zadnjikrat zahtevati od glavnega ravnatelja zvišanje plač za 400 kron. Tej deputaciji je glavni ravnatelj šele dal jasen odgovor, ko j«k rekel, da je nemožno /višati plače za 40(1 kron, ter ji zajedno namignil, da se, ako so živalski produkti dražji, vegatabilski niso podražili: leča je še celo cenejša! X lečo je torej hotel zafrkavati oni glavni ravnatelj, ki je bil vedno prepričan o potrebi regulacije in ki je imel toliko sladkih obljub za uradništvo, ono lojalno uradništvo, ki je sedem let potrpežl j ivo trpelo, da je južna železnica mogla delali vsako leto milijonske dobičke.
Uradništvo je bilo ogorčeno in je na shodu v Mariboru dne 21. aprila 1907 zapustilo staro pot lojalnosti in ob velikanskem navdušenju sprejelo resolucijo, s katero je zahtevalo, da osrednje društvo sklene trdno zvezo z vsemi železniškimi organizacijami in da, če ne drugače, s pasivno resistenco na celi progi prisili upravo, da izpolni ne samo uradniške, ampak tudi zahteve vseh vrst. S tem sklepom je stopilo vprašanje združenja vseh vrst zopet v ospredje. Že leta 1904. je poskušalo uradniško društvo zediniti na gospodarskem polju vso organizacije ter je sklicalo na Dunaj velikansko zborovanje železničarjev, katerega se je udeležilo čez 6000 mož vseh vrst! Toda radi velike nezaupnosti med posamezniki in radi Birokratskega duha, ki je takrat vla dal v uradniškem društvu, ni rodil«) to zborovanje zaželjejiega sadu. (radništvo ni mirovalo in da pridejo v vodstvo zanesljivi možje, vrglo je na občnem zboru meseca maja prejšnje birokratsko vodstvo in spravilo na čelo in v odbor može, ki so prisegli na koalicijo vseh organizacij. In to novo vodstvo je takoj začelo pogumno delovati. Koalicija se je sklenila. Nezaupuost med organizacijami je izginila in že meseca junija so se pokazali v skupnih shodih vseli vrst sadovi te prekoristne zveze. Na velikanskih shodih v Bruku. Gradcu, Mariboru in v Ljubljani so dali železničarji duška veselju radi združitve in vsi sloji so v iskrenih besedah proslavljali trenotek, da se je dosegel sporazum,   prisegali drug drugemu
zvestobo v skupni borbi za boljšo bodočnost. Da se ta zveza ukrepi in ukorenini v vseh železničarjih, prirejajo se še nadalje shodi po vseh večjih postajah. Krona vseh teh shodov pa j«' bil velikanski železničarski shod na Dunaju dne IS. t. m. Solidarnost se je zanesla že tudi na druge železnice in po pravici lahko upamo, da bodo pred koncem leta združeni vsi avstrijski železničarji, izimši krščanske socialiste, katerih koalicija, radi njihovega dosedanjega zahrbtnega postopanja ni sprejela v svoje okrilje, kar pa nič n«' pomenja. ker jih je jedva /.a dobro pest. Združeni bomo pod eno zastavo z napisom: »Vsi za enega, eden za vse«. Tako se tedaj pripravlja na železnicah ljut boj. Urni oblaki se kopičijo nad glavami ošabnih in krivičnih uprav. Pripravlja se velika nevihta, ki pre-
ti na mah poplaviti, kakor svoj čas na Ogrskem, našo domovino. Opati bi le bilo, da železniške uprave še o pravem času izpregledajo in da ta
nevihta mine brez groma in strele in da zašije zatiranim železničarjem solnce prostosti in boljše bodočnosti.
»Naša Zveza«.
Delovanje čeških politikov v počitnicah.
Praga, 29. julija. Na shodu državnopravnega kluba je govoril posL dr. Baxa o preteklem zasedanju novega parlamenta. Najprej je razpravljal o jezikovnem vprašanju v parlamentu ter izjavil, da bi se bil gotovo dosegel mnogo boljši uspeh, ako bi se bil sprejel predlog radikal-cev, naj se poseže vmes z na j ostre j -šimi sredstvi. O enotni zvezi vseh čeških poslancev je govoril dr. Baxa zelo skeptično, a poudarjal je potrebo, da se v narodnih in državnopravnih stvareh nastopa složno. Končno je govoril zelo ostro proti vladi barona Becka. ki niti ne poskuša vsaj nekatere najvažnejše češke zahteve izpolniti.Ministri Klein, Marcbet in Derschatta delujejo proti narodu ravno tako. kakor so delovali njihovi predniki.
Socijalni demokratje so imeli preteklo nedeljo dva zelo dobro obiskana shoda, na katerih so govorili državni poslanci S o u k u p, N e -m e c in Hude e. Sprejela se je resolucija, v kateri se vlada poziva, naj činipreje skliče češki deželni zbor ter mu predloži reformo deželnozborske volilne pravice. Tudi »Narodni listv« se bavi j O s sklicanjem češkega deželnega zbora ter se odločno zavzemajo za reformo deželnozborske volilne pravice. List piše: »Češki narod zahteva pravično demokratično reformo, s katero se končno stori konec 4(>letni krivici, da je prvotno prebivalstvo v deželi, ki tvori dvetretjin-sko večino, obsojeno v manjšino. Češki narod ima le 96 poslancev izmed 242.
Malorusi in drugi Slovani.
Č r n o v i c e , 29. julija. Podna-čelnik maloruskega kluba posL Y a -s i 1 k o je rekel na političnem shodu: »Slovani, posebno Čehi so od nekdaj zvesto pomagali Poljakom pri zatiranju našega naroda; to in pa močna klerikalna struja v slovanskem tabo-
LISTEK.
Narioreto.
Spisal Abel Kabel. (Dalje.)
II.
Drugi večer pa je bilo veselo v kavarni. 2e so luli pijani moji drugovi, že SO peli dolge in brezkončne pesmi. Spomnili so se na marsikaj, na domovino in tako je dvignil kozarec Damjan, vstal je in se je gugal naprej in nazaj, zibal se je kozarec, vino se je polivalo po tleh.
»Na zdravje naš«' domovine . . . Slovenije . . . Bog jo živi . . . Neka jo veliki Bog . . .«
Nasmejal se jo pijani Damjan, potem SO mu stopile solze v oči.
»Saj mi je milo, ko se spomnim nanjo . . . na domovino . . . Neka jo veliki Bog! . . .«
Gugal se je, kozarec mu je pal iz rok. vino se je razlilo po mizi.
Kaj misliš, da sem neumno govoril
Obrnil se je k meni. glavo Upognjeno, roke v hlačnih žepih.
»Pametno si govoril!«
Neprijetno mi je bilo, nisem bil razpoložen za pijance. In šc naposled, ko je bila ura polnoči, je stopila v separe Margareta in čutila je sama, kako smo bili nevredni njenega obiska. Zakaj na njenem obrazu
je bilo rahlo preziranje, niso se nasmejale mirne oči, ustne so ostale stisnjene. Govorila je s pijanim Damjanom, ni se nasmejala njegovi pijani modrosti. .laz sem bil daleč stran v kotu na tisti večer, nisem videl, če so m«' sploh poiskale njene oči. In to je bilo sitno in nerodno. Napravi človek lep namen, vse srce spravi vanj, glej, in kakor bi bil napravil vse v sanjah! Zakaj rože je mislil saditi, pa je zunaj že skrajna jesen in blizu je tisto jutro, ko bo ležal sneg po dolinah in rebrih . . . Ah,
mojo življenje z bril kostmi napolnjeno nima ene same pomladi, komaj par momentov, ki so spominov vredni ...
Odšla je Margareta in takrat se je skloni] k meni prijatelj Andrej in je govoril poltiho. Ni bil hudo pijan in še se je dalo govoriti z njim.
»Ti imaš srečo, fant, zakaj Margareta te ima rada.«
Utihnil je prijatelj Andrej in takrat se je razveselilo moje sebično srce. Glej, in vse se je izpremenilo, visoko, visoko so se dvignile misli in bile so ponosne, kakor zvezde zimske noči.
Peli so pijani fantje, polivali so vino, spominjali so se domovine«
»Živijo, patrija! . . .« je vpil Damijan potem pa je zapel s svojim pijanim glasom.
»Kdor ima srce, zna za dom solze . . .«
Glas je bil hripav, obnemogel je knialu in obnemogli tudi fantje. Odšli so drug za dragim, niso me videli več, niso vedeli, da sem bil ta večer med njimi. Zunaj pod oknom se je čulo njihovo glasno govorenje, Damjanova pesem, hrapava in žalost na :
»Kdor ima srce. zna za dom solze . . .«
Spet je obnemogel glas tako. kakor prej, samo koraki so se še čuli, utihnile so besede, izgubili so se koraki sredi   tistega večera.
Sani sem sedel, napol izpraznjeni kozarci so stali po mizi, pol steklenice je bilo se napolnjene z vinom. Kadil sem cigareto in ni mi bilo pusto tistikrat v tesnem separeju. Lep trenotek je bil. bližal so je pravzaprav, tiho, po prstih, naposled so se odprla vrata, vstopila je Margareta.
»Kaj so odšli... Fej!«
»Odšli . . .« Obraz je bil bled. kakor vedno, oči so bile mirne, roka je držala za kljuko.
»Jaz bi rad govoril o včerajšnjem večeru!
Jaz vem, da je bil prijazen moj pogled in da se je smehljalo moje lice.
»Pustite ga pri miru, ni bil lep, ni vreden spomina . . .«
Tako kakor je bilo bledemu obrnzu primerno, je govorila Margareta, kakor je bilo primerno mirnim
in hladnim očem. Menda je lagal prijatelj Andrej, menda je videl ljubezen v mojih očeh in se je norčeval z njo . . .
»Čudni ste, o Margareta, in zakaj ste proti meni čudni.'«
/<• sem sedel v bližini in stegnil sem levico po tisti roki, ki jo držala za kljuko in stopile so mi na pamet lepe in tople besede. No, roka se jo umaknila in tudi besede so ostale ne-izgovorjene.
»No, kaj vi tako rešujete domovino ?«
»Da, tako rešujemo pri nas patri jo . . .«
Nasmeh je bil na njenem obrazu, zaničl jivost je bila v očeh . . . ah, sani ta večer je uničil vse, kar je bilo lepega in zame pripravljenega...
»Ah, tako nesrečen je narod naš, vse moči se gube v malenkostih, nikoli ni skupnega uspeha. Tako je narodu usojeno, nikoli ne bo lepše, še slabše ho . . .«
Govoril sem o narodu, ki je bil daleč, mislil pa sem na Margareto, ki je bila blizu. Crno je bila napravljena, v črnem krilu in črni bluzi, obraz pa je bil miren in lep, kakor še nikoli prej.
»Saj se bo dvignil narod. Kaj bi se ne dvinil, saj je mlad in čvrst.«
»Nikoli se ne bo dvignil, ker ni uda 11 in ni čvrst. Po golicava h, po kmetih žive pijanci, po mestih šetnjo sebični starci. Narod ni mlad in ni čvrst . . .«
Zdaj so bile uprte vame njene OCl, zdaj me je gledala z nezaupnmi pogledom.
»Vi ne ljubite potem domovine, majhne, ponižne svoje domovine?«
O Margareta, in zelo jo imam rad. Kadar se pripeljem dol do tistih bobnov, kadar vidijo oči široka polja, tiho mestece pogleda izza ovinka — o Margareta, čudno je pri srcu romarju. Vsa notranjost je samo srce, vse se umakne, srce se razlije povsod . . . Vzel bi blagoslovljene vode in bi poškropil naokoli, pokleknil bi in bi molil, solze bi kanile iz oči... Ljubim domovino, samo ljudi ne ljubim. Narodnjake sovražim, ki so malopridni in umazani ljudje . ..«
Še so gledale vame njene mirne oči, kaj so hotele od tisle uboge domovine?
»Saj niso vsi ljudje narodnjaki in tiiso vsi hinavci. Dobri ljudje >o povsod, tiha dekleta včasih . . .«
»To je tako, če je človek izgubil vero v tiste ljudi. Knkrat si bo pustil kdo pljuniti v obraz, drugič pa bo vzel poleno s seboj in bo dobro zamašil taka tista ... So pa tudi ljudje, ki se bodo umaknili taki priliki v velikem ovinku . . .«
Margareta je sedla na stol in je položila roke navzkriž. Y senci je sedela, zato je bila njena obleka ŠC bolj temna in njen obraz je bil še dosti bolj bled.
»Potem nimate vi nikogar.«
Skoro se je začudila svojim bese-
m nas je ločilo od slovanske večine v parlamentu. Neme i stoje pod vodstvom krščanskih socijalistov in te praktične gospode vleče prijateljstvo k Poljakom. Poljski klub še ni bil nikoli tako močan, kakor je sedaj; na njegov migljaj se vzdigne yes nemški blok in vsa desnica.«
Kvota.
Dunaj, 29. julija. Prihodnje dni. vsekakor še pred 1. avgustom, se razglasi cesarjeva odločitev o kvoti. Cesar določi kvoto za pol leta v dosedanjem obsegu, in sicer za dobo od 1. julija do 31. decembra.
Nagodbena pogajanja z Ogrsko.
Išl, 29. julija. Ministrski predsednik baron H e c k je izjavil napram dopisniku »N. Fr. Presse« o nagodbenih poganjih: »Upam zanesljivo, tla pridemo skupaj, ker moramo skupaj priti nele iz gospodarskih, temuč tudi iz političnih vzrokov. Le javnost ji4 slab sotrud-nik. Spomnite se na nagodbena pega janja. kako so se vodila poprej. Ministrstva sta stopili v zvezo in z gotovim elaboratom sta prišli potem na dan. Toda leta lsi>r>. se je to opustilo; takrat se je na Dunaju in v Budape-šti ofieijalno razglasilo, da so se nagodbena pogajanja pričela in s tem so bila tudi že pokopana. To pot upamo doseči boljši konec.«
Napram nekemu ogrskemu politiku se je izjavil baron Beek, da ne razume, kako morejo mažarski listi vedno pisati o antagonizmu med obema vladama in posebno meti obema ministrskima predsednikoma. Vse te vesti so neresnične. Med obema ministrskima predsednikoma je najboljše sporazum! jen je. in ravno na tem sporazumi jen j u temelji upanje, da se nagodba doseže.
Dunaj. 29. julija. Ogrski ministri pridejo dne 4. septembra na Dunaj, da sklenejo nagodbo.
Srbija in Crna gora.
B e 1 g r a d . 29. julija. Novosadska »Zastava«, ki si je zadnje čase postavila nalogo, zasejati razdor med belgrajskim in cetinjskim dvorom, poroča iz Cetinja. da so tam našli več protidinastičnih pisem, s katerimi je belgrajski dvor kompromitiran. V C'etinju so baje vsled tega zelo razkačeni ter nočejo potrditi novega srbskega poslanika.
Sestanek ruskega cara z nemškim cesarjem.
B e r o 1 i n , 29. julija. Sestanek med obema vladarjema bo 3. avgusta pred Swinemunde in sicer na ladji sredi morja. Sestanku bodeta prisostvovala nemški državni kancelar knez B ii 1 o w in ruski minister zunanjih del Isvolski, kar dokazuje, da se bo pri tem razpravljalo o važnih političnih stvareh.
Volitve v francoski generalni sv*t
Pariz, 29. julija. Na Francoskem se vrše sedaj volitve v generalni svet. ki bodo pokazale, kje je večina prebivalstva, ali na strani radikalne, protiklerikalne vlade ali v taboru reakcionarjev in nltramontan-cev. Do 8. ure zjutraj je bilo znanih 1100 rezultatov, dočim iz 350 volilnih okrajev izid Še ni znan. Izvoljenih je bilo 180 reakcionarjev. f> nacionalistov, 106 progresistov, 219 republikancev levice, 452 radikalcev in socialističnih radikal cev, 14 neodvisnih in 11 zedinjenih socijalistov. Ožjih volitev je treba 107. Potemtakem so pridobili republikanci 10, radikal-ci 60 mandatov, dočim  so reakcio-
dam, jaz pa sem bil postal sentimentalen.
»Nikogar... Samotno je tako življenje in kakor je samotno, tako je tudi žalostno. Včasih, pred davnimi leti se je prikazala na nebu posebna zvezda, zgodilo se je nekaj novega, dandanes pa je dolgo od tega. Počasi teko dnevi, iste zvezde so na nebu, ista luna sije večni čas. In gre romar svojo pot in ne najde novega drevesa, ne najde nove rože, da bi gledale oči. Da bi vsaj našel palmo mesto hrasta, oljko mesto breze, lotosov cvet mesto belega slaka . . . Tako je pot dolgočasna, domisli se človek, kaj je eital po lepili životopisih, spomni se revni n motni k. žalostno je srce, solze stopijo v oči . . . Ali, Margareta, nikogar ni, ki bi imel dobro srce, ki bi stopil izza prvega drevesa in bi prijazno pozdravi] . . .«
Končal sem bil in takrat je slala Margareta tik mene. Zdaj so bile 1 ju-beznive njene oči, njena roka je slonela na moji rami . . .
»Kaj nisi videl, kako sem stopila izza drevesa  in pozdravila...«
In čudno se je bilo dogodilo tedaj; v meglo so bila zavila čuvstva, megla je bila v očeh, bog ve če sem jo bil objel . . . Menda je bila samo stopila izza drevesa in pozdravila. (Dalje prihodnjič.)
narci zgubili 17, nacionalisti (klerikalci) 13 in progresisti 40 mandatov.
Dogodki na Ruskem.
M o s k v a , 29. julija. Bivšemu predsedniku Golovinu je naznanil mestni urad, da ni vpisan v volilni imenik, ker ni v državni ne v občinski službi in tudi ne plačuje hišnega davka. Ta odlok je dokaz, kako kruto hoče nastopiti birokracija pri bodočih volitvah v dumo, da se iznebi vseh neljubih, inteligentnejših poli-t i kov.
Odesa, 29. julija. Carska banka iz Petrograda je poslala na svojo podružnico v Tiflis več vreč denarja. Kun vreča s 100.000 r ubij i je med potom izginila.
Rusko-japonski dogovor.
Pariz, 29. julija. TukajŠnj i japonski poslanik je naznanil nekemu dopisniku, da ravnokar sklenjeni rusko-japonski dogovor obsega pet točk. Zadnja točka je diplomatične vsebine. Določa namreč ohranitev statusa (pio na Daljnem vztoku. Ostale štiri točke se tičejo trgovinskih zvez, pravici1 do ribištva, mandžur-ske železnice, ureditve meje itd. Glede Koreje je stvar enostavna, kakor je izjavil poslanik. Korejski cesar je napravil veliko napak. Njegov odstop je bila neizogibna posledica. Toda načeloma se stvari v Koreji za Japonsko niso spremenile, ker je Japonska že dosedaj izvrševala v tej deželi svojo avtoriteto. Prava Evropejcev se preobrat niti najmanj ne dotika. Končno je izjavil poslanik, da Japonska stremi po miroljubni, koncili j antni politiki. S Severno Ameriko ni bilo nikoli resnega konflikta. Pogajanja zaradi kalifornijskih šol in naseljevanja Japoncev v Zedinjene države so v najlepšem tiru.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 30 julija.
— Bakljada in serenada županu Hribarju bo v petek zvečer. Narodna društva se zbero pred > Mestnim d o m o ni« ob 8. uri. odkoder odkorakajo ob 1 g9. uri. Sprevod pojde po vsem mestu, seveda z godbo na čelu. Pred županovim stanovanjem bo
Zveza slovenskih pevskih društev« zapela tri pesmi. Sprevod društev bo spremljalo 500 lampijononoscev.
— Sodba katoliškega škofa. Te dni se je mudil nekaj časa v Ljubljani naš rojak ameriški škof Ivan S t a r i h a iz Leada v Severni Ameriki. S svojimi prijatelji, katerih ima mnogo v stari domovini, se je večkrat sešel v Tratnikovi gostilni »Pri zlati kaj d ji« na Sv. Petra cesti. Pri teh pogovorili se je škof Stariha izrazil napram nekemu prijatelju, da je prav zadovoljen, da je spoznal to gostilno, ker je »Slovenec« toliko nanjo zabavljal, sedaj pa da se je sam prepričal, da mu v tej gostilni jako □gaja. Skof Stariha je tudi opetovano obiskal to gostilno in je opetovano izjavil, da se mu gnusi »Slovcnčeva« pisava sploh, zlasti pa da se mu gnu-djo izbruhi > Slovenčevega« blaznega fanatizma povodom državnozboiv-' ili volitev.
— Kdo je kršil volilni za k nt Klerikah-i so v svojem ghi-iln za -i-sa zadnjih državnozborski!) volitev, dannadan vpili, da na produ jaki kršijo volilni zakon in da jih zato ž»- še čaka primerna kazen. Kdo je v resnici kršil volilno postavo, se j«4 izkazalo danes pred deželnim sodiščem, kjer jo sedel na zatožni klopi 291etni Prane A n ž i č , posestnik in kolar iz Radeckega vasi ter strasten agitator klerikalne stranke. Očitala mu je obtožnica, da je 2. ali 3. maja letos gostilničarja Jerneja K a 1 a n a hotel podkupiti, da hi volil Kreira rja, ko um je ponujal za njegov glas 50 goldinarjev, ter 200 do 31)0 goldinarjev, če bi agitira] za klerikalnega kandidata. Tudi je obetal Kaianu posojilo od klerikalne strani, če bi ga potreboval. Aužič je seveda tajil vse in obrnil vso stvar tako. kot bi mu bil Kalan rekel, če mu da 100 K, pa bo volil Kregarja. Temu nasproti je kot priča zaslišan Kalan določno in odločno izjavil, da ga je Anžič hotel podkupiti, zlasti ker je vedel, da bi Kalan potegnil mnogo somišljenikov za seboj. Kot značaj en mož in kot zaveden pristaš narodno - na j »redne stranke mu je Kalmi na njegovo ponudbo odgovoril: »Ce bi tudi dobil 1000 goldinarjev, ne storim tega, da bi mi kdo kaj očital in da bi se ljudje norčevali iz mene.« isto je potrdil, priča delavec Janez (irošelj, ki je v obraz povedal Anžičn njegove besede. Anžič se je hotel oprati s tem, da je pravil, da je Kalan dejal, da se pri BodiSCU stori marši kaka kriva prisega, o tirošlju pa trdil, da je napačno naznanil svojo starost. Marija Kalan, hči Jerneja Kalana, je iz povedala, da ji je (irošelj prišel v skladišče pravit, da hoče Anžič očeta podkupiti. Obtoženec je pripeljal na sodišče priči Načeta Kneza in An-
tona Kregarja, ki naj bi izpričala njegovo nedolžnost, a mu nista mogla prav nič pomagati, dasi ju je tako proseče gledal. Izpovedna ključavničarskega mojstra Pusta se je prebrala in je zanimiva ter prav karakteristična, kako so delali klerikalni agitatorji pri zadnjih državno-zborskih volitvah v Ljubljani. Po prvi vol it v i je — po tej izpovedbi — Anžič kazal kup glasovnic, popisanih z imenom Ivana Hribarja in se bahal rekoč: Takole se mora agitirati! Na kakšen način je prišel Anžič do glasovnic, se seveda ne ve, misli se pa lahko prav veliko! Trdil je Anžič, da si takih glasovnic — seveda na enak način! — npa še mnogo več dobit i !Ker Anžič, ki ima vso modrost v mezincu, ni imel nobenega zagovornika, zagovarjal se je sam. Pravil je v svojem zagovoru, da mu je agitacija za Kregarja požrla okrog 700 goldinarjev, ki jih je moral dati iz svojega žepa; volilci in nevolilci so bi i Strašansko žejni in lačni. Hotel je prepričati sodnike, tla se on ni mogel pregrešiti zoper volilni zakon, katerega je poznal, ko se je sklepal v državnem zboru. Po kratkem posvetovanja je predsednik senata podpredsednik deželnega sodišča gosp. i'ajk naznanil razsodbo, da je Fr. Anžič kriv pregreška proti S 3. volilnega zakona z dne 2B. januarja 1907 in se o h s o ti i n a en teden zapora poostrenega z enim trdim ležiščem. Plačati mora vse stroške kazenskega postopanja ter izgubi volilno pravico za državni in deželni zbor ter občinski in okrajni zastop za dobo šestih let. — S to razsodbo je jasno dokazano, kdo je kršil pri zadnjih državnozborskih volitvah v Ljubljani volilni zakon! Kršili so ga ti-ii. ki so vpili, da ga kršijo n a p red n j a k i! Vprašamo pa končno: Koliko Fran-cev Anžičev ima še klerikalna stranka, ki so istotako potrebni zapora, ker so na enak način ne samo skušali podkupovati volilee, ampak so tudi v resnici kupili njih glasove za drag denar? Ako bi bila napredna stranka po volitvah postopala s tisto sovražnostjo proti klerikalnim agitatorjem, kakor je klerikalna proti naprednim, sedela bi jih že cela množica po zaporih. A mi smo po volitvah pozabili na vsa kršenja postave!
— Toliko grmenja — brez dežja. Proti naprednim agitatorjem v Ljubljani so vložili klerikalci, t. j. dr. Šnsteršič kot predsednik osrednjega volilnega odbora klerikalne stranke, okoli 60 kazenskih ovadb na državno pravdništvo, hoteč jih spraviti na vsak način v zapor. Od teh G0 ovadb jih je državno pravdništvo po dolgi in vsestranski preiskavi zavrglo 58 kot docela neutemeljen i h in neosnovanih. Izmed preostalih je ena romala na okrajno sodišče, kjer se je obravnavala pred par dnevi s silno žalostnim koncem za naše klerikalce, kajti skoraj vsi obtoženci so bili o-proŠČeni! Le ena ovadba je ostala kot za »mušter« na deželnem sodišču in obravnavalo se je danes o njej. Obtoženi so bili: 29ietni posestnikov sin Anton H o ji č a i* iz Ljubljane. 63-letni delavec .Jožef L e n a r č i č iz Male vasi pri Ljubljani in 341etni Anton S i o k o v e c , istotako delavec iz Sapa. Obtožnica je očitala Bončarju, da je 22. maja, torej dan pred ožjo volitvijo prišel na skladišče tvrdke Tauzher ob Dunajski cesti in tam kupil od soobtozencev njuna glasova za ožjo volitev, vsakega za eno krono, seveda v prid župana Hribarja. S tem da so se vsi trije pregrešili zoper S 3. volilnega zakona z dne 26. januarja 1907. Obtoženci in priči so pa stvar nekoliko drugače orisali. Ker se je čulo. da bi pri ožjih volitvah mnogo delavcev šlo volit, če se jim povrne odhod zaslužka, je prišel Bončar zaradi volitev na Tauzherjevo skladišče, kjer je dobil Lenarčiča in Šinkovca. Pregovoril je oba, da sta obljubila, da poj-deta volit in z njunim dovoljenjem popisal glasovnici s Hribarjevim Imenom. Za odškodnin«) oziroma za odhod zaslužka ali za zamudo časa je dal vsakemu eno krono kot za izgubljenega pol dne, a šele potem, ko je bilo dogovorjeno, da pojdela volit. Tako so izpovedali obtoženci in tako >ta izpovedali priči 2oletni Anton P esc h i t z . poslovodja tvrdke Tauzher ter paznik Alfonz Kovači č. Ta zadnji je imel nekaj opraviti pri bližnjih plankah in prisluškoval vso stvar ter obljubil Šinkovcu, da bo Bonearja »aneajgal« zaradi kupovanja glasov. Ko ga je Bon car
prijel za besedo, se je Kovačie ustrašil in pravil, da je le v šali mislil »ancajganje«, vkljnb temu je pa pozneje letel v dr. šusteršičevo pisarno, kjer so skovali grozno ovadbo na državno pravdništvo. Obtožence je zagovarjal dr. Triller, ki je v svojem zagovoru poudarjal, da se je izmed vseh od klerikalcev vloženih o-vadb izeimila le ena obtožba, ki pa že tudi umira. Predlagal je oprostilno razsodbo za vse tri obtožence. Senatni 'predsednik podpredsednik deželnega sodišča g. P a j k je nato po kratkem posvetovanju naznanil raz-
sodbo, d asevsitrijeo h toženci oproste vsake krivde in
k a z n i. (Obtožnico je zastopal drž. pravdništva substitut dr. Rozina, votantje so pa bili deželni sodni svetniki K o b 1 e r , H a u f f e u in V e -d e r n j a k). — Klerikalci so torej tudi s to ovadbo strašansko sramotno pogoreli in imajo poleg silnega poraza tudi blamažo, da še ne zlepa take. Ko bodo pa še na Dunaju s svojim protestom zoper izvolitev župana Hribarja državnim poslancem pogoreli, bo njih blamaža popolna. Prav se jim godi!
— Kakšna bi bila pri nas ljudska šola, če bi imeli klerikalci ves svoj vpliv nanjo? Da so klerikalci nasprotniki vsakega napredka in vsake izobrazbe, so pokazali že ne-brojnokrat, prav jasno se je pa to videlo pred kratkim na Goriškem. V Kanalu je bil eno izmed preteklih nedelj klerikalen shod, na katerem je govoril dr. Bricelj tudi o ljudski šoli. Rekel je, da se mora šola omejiti na manjše število obiskujočih let. Kaj da je potreba, da se kmetski otroci uče slovnice in drugih predmetov, ki jih v šoli nič ne rabi jo. Neki drug »razsodim mož« je bil pa mnenja, da je edino in glavno to, da se kmetski otroci v šoli nauče krščanski nauk (čemu je pa cerkev.'), šolo naj obiskujejo samo štiri leta. kot priti kl i na ali nameček h krščanskemu nauku naj se pa uče Še brati, računati in pisati. Za sveta nebesa človek še tega ne potrebuje. — Taki so klerikalci! Ne privoščijo ljudem izobrazbe. Pogled v naravo, v zemlje j »is, zgodovino, gospodarstvo itd. naj bo kmetskim otrokom zastrt! rinemo jih dobro. Dneva se boje, tema in nevednost naj kraljuje v glavah priprostoga naroda in črnemu klerikalizmu je gospodstvo na zemlji zagotovljeno. Ali je potem čudno, da je naš rojak tako zaostal, ko je bil vedno pod vodstvom prečastite duhovščine, ki je zmirom delovala v tem smislu za njegov blagor' Nemci in Italijani so si med nami opomogli, ker so se prisvojili trgovino in obrt, dočim je Slovenec v potu svojega obraza kopal zemljo in se pripravljal za srečno večnost. Nismo imeli predpogojev za boljše gmotne razmere, zdaj pa. ko se nam naše okoliščine nekoliko izboljšujejo, se pa najdejo ljudje, ki zagovarjajo, naj se otroci manj uče in če se kaj uče. naj bo to edino katekizem ter brati in pisati naj še znajo. O prosvetljeno 20. stoletje, kako zabitih ljudi najdeš med Slovenci!
— Gospodarstvo na Goriškem. V Gorici sezidajo novo deželno hišo. Na starem pokopališču, torej daleč zunaj mesta, je kupila dežela svet po 60 K kvadratni meter in dala zanj •240.000 K! Slovenski kmet na Goriškem naj poljubi šibo, ki ga tepe in ki so mu jo spletli dr. Gregor č i č in njegova klerikalna družba!
— Narodna delavska organizacija v Trstu. Pod tem naslovom si' je ustanovilo v Trstu društvo, ki ima namen organizirat] narodno delavstvo vseh strok brez razlike, varovati pravice delavcev in ščititi njih moralne in materialne, tako posamezne (individualne) kakor skupno (kolektivni1) koristi v vsaki smeri privatnega in javnega življenja, in sicer v javnem življenju tako v razmerju nasproti državi kakor v razmerju nasproti deželni ali občinski upravi: končno ohraniti narodu gospodarsko in duševno krepke delavce in tako delavstvo sploh (S 3. pravil.) Kdaj se pa pri nas na Kranjskem prično snovati take organizacije? Saj ven dar naši delavci niso vsi klerikalni in socialno-demokratični!
Peticijo za slovensko vseučilišče in za slovenske srednje gole je poslala občina Griblje v okraju Črnomelj.
— Provijantna častniška namestnika sta postala narednika K. H rev od 47. polka pri 27. pešpolku in Josip Svoljšak od 27. bram-bovskega polka v Ljubljani pri deželnih strelcih št. 2 v Boleanu.
Iz finančne službe v Trstu. Kontrolor finančne deželne blagajne v Trstu Karel B O h m je imenovan za ravnatelja. blag. Viljem Stran-skv  pa  za kontrolorja  te blagajne.
— Učiteljska vest. Izprašani učiteljski kandidat Rudolf K u m p je imenovan začasnim učiteljem v Cerknici, izprašani učiteljski kandidat Slavoj I) i m n i k je dobil zač. učit. službo na ljudski šoli v Postojni in izprašani učit. kandidat Rafael O g r i n pa v Št. Vidu pri Ljubljani.
Objava. Ministrstvo za notranje Zadeve je iz gotovega vira izvedelo, da se stavbni podjetniki in tehniki često na podlag] samih časniških objav o živahnem stavbnem delovanju izseljujejo v San Prancisko v Ameriki, kjer pa ne najdejo zaželjenega dela, b) pa zaradi tega ne, ker se v San Frančiška grade večinoma samo lesene, začasne zgradbe, in pa popravljajo porušena poslopja. Novih stavb pa. pri katerih bi ti izselniki dobili delo in zaslužek, pa najbrže ne
bodo gradili v bližnji bodočnosti. Največ upanja na uspeh imajo razmeroma mladi, a pri tem zanesljivi, izurjeni in neodvisni podjetniki in tehniki, popolnoma vešči angleščine
v pismu in govoru in ki obenem razpolagajo za zadostno gotovino (kakih 500 dolarjev), da se v slučaju potrebe lahko tudi par raCOCCCl prežive. V tem času pa bi se morali seznanjati z lokalnimi razmerami in si iskati dobrih zvez za kasnejšo živahnejšo stavbno dobo. Vsekako pa hi dotičniki morali nekaj časa poslovati v kaki tamošnji stavbni pisarni. Na slovi takih pisarn s«' poizvedo pri <■. in kr. avstro-ogrskem konzulatu v San Frančišku, ali pa pri ministrstvu za notranje zadeve.
Nevihta in strela. V kozolec posestnika Ivana P r i m c a v Mamolu pri Poljšniku je med hudo nevihto udarila strela. Kozolec je z v.mmi; v njem naloženim žitom pogorel do 1 . rešili so le tri vozove pšenice. Škode je 3000 K. Pred mesecem je udarila strela v kozolec fVimčevega soseda, da je istotako pogorel do tal.
Kavarne    in    gostilne v Trstu.
V Trstu je G5 kavarn. Od teh je 27 kavarn nižje vrste in te bodo pO novejših policijskih predpisih smele biti odprte samo do ene popolnoči, vse druge kavarne pa do 2. popolnoči. Ob izvanrednih prilikah hodu smeli lastniki prositi, da se jim dovoli držati kavarne odprte do 3. in 4. zjtitraj. Pivnic je v Trstu 955. Pivnice nižje vrste bodo smele biti odprte samo do 10. zvečer, krčme, kjer imajo tudi jedila, pa do 11. zvečer, n restavracije do polnoči. V restavracijah s koncertom se bo smelo biti do 1. popolnoči.
ti rožno hudodelstvo. V Paneevu na Hrvaškem se je zgodilo grozno hudodelstvo. Kmet Ilija T o m i č je 25. t. m. zapustil dom, kjer je ostala samo Slet na hčerka Leposava in 2-letni vnuk. Ko se je oče vrnil, je našel Leposavo sključeno sedeti ob hišnih vratih. Bila je mrtva. Na glavi je imela globoko rano. V sobi je bili vse razmetano. Sodna komisija je dognala, da je bilo dekletce ubito in da je ubijalec po tem činu izvršil nad svojo žrtvijo, ko je bila že mrtva, zločin proti nravnosti. Policiji se je posrečilo zločinca dobiti v osebi pred kratkim iz kaznilnice odpuščenega kaznjenca Filipa O t t a. Sprva je tajil vsak zločin, pozneje pa priznal, da je deklico ubil, izvršil nad njo hudodelstvo proti nravnosti in da jo je hotel tudi oropati. Iskal je denar povsOd, a ni nikjer ničesar dobil. Končno je vzel štiri blazino Ui ji prodal, izkupiček pa zapil. Visel bo.
Glede legarja nam je došla iz povsem verodostojnega vira naslednja informacija: Kakor je znano iz časnikov, pojavil se je v Postojni začetkom tega mes- ca zopet legar Ob tem Času bil je tamkaj v tukajšnji šeL*-peterski vojašnici štacijonirani bataljon 17. pešpolka na vajah. Takoj po konstatiranju epidemije odkorakal je bataljon v Ljubliano, kjer se je nato v Času od 20 do 28. julija pojavilo 10 slučajev legarja. Vsi bolniki so se takoj internirali na infekcijskem oddelku c. kr. garnizijske bolnišnice, bataljon sam pa je kontninaeiran in je torej moštvu prepovedan izhod mesto. Sploh se pa vsak količkaj sumljivi slučaj takoj izolira. Tako je sedaj IS mož tega bataljona v nalaš' za ta namen postavljeni Doekerjevi baraki v garnizijski bolnici v opazo varjju Trije možje se bedo kot popolnoma zdravi še danes odpustili. — Tudi v domobranskem polku št. *27, ki je bil koncem junija na Krasu, osobito krog Divače na vajah iu je nazaj grede korakal skozi Postojno, pojavil se je legar. Doslej obolelo je 9 mož, ki so se takoj internirali v garnizijski bolnišnici. Tudi ta polk je bil kontumaciran. Ker pa je zanj inkubacija, to je Čas, v katerem se >e lahko pojavijo slučaji, trajala le do 23. t. m. in se že od 21. t. m. sem ni pojavil noben slučaj več, dovolil se je polku včeraj zopet izhod, vendar mora biti vse moštvo že ob 9. zvečer zopet doma v vojašnici Razen tega je obolel vojak žrebČar-skega oddelka ua Selu, ki je bil do svojega obolenja štaejouiran v Postojni. Tudi ta je izoliran v voja- a bolnici. — V deželni bolnici zdravilo se je od 8. juniia do 29. julija vsega skupaj 10 slučajev legarja. Po prove-nijenci bila sta le dva slučaja iz Postojne, vsi ostali so sporadični slučaji iz raznih krajev Kranjske in Primorja, kakor se pojavljajo vsako leto.
V Ljubljani se med civilnim prebivalstvom ni pojavil niti eden slučaj legarja. Ker so vsi navedeni slučaji strogo izolirani, moštvo prizadetih polkov pa kc ntumacirano, ni prav nobenega po\ oda za kako bojazen, tembolj ker so higijeniške naprave mesta, osobito pa izvrstni vodovod najboljše jamstvo proti epidemičnemu razširjevanju legarja Bati bi se bilo k večjemu kake hišne epidemije, pa tudi to le, če bi se vsled brezbrižnosti in prepozne naznanitve ne mogle vršiti potrebne varnestue naprave od strani poklicane zdravstvene uprave.
Papirnico v Radečah pri Zidanem mostu je lastnik gosp. A. Krisper prodal tovarniškemu podjetju za karte Ferd. Piatnika na Dunaju.
Prostovoljno gasilno društvo v GodoviČU priredi prihodnjo nedeljo, 4. avgusta, pod kozolcem g. }[arije Kankelj javno ljudsko veselico s šaljivo tombolo. Po tomboli ples, pri kateri svira godba na pihala. Začetek točno ob 3. uri popoldan, vstopnina 40 vinarjev za osebo. Čisti dohodek je namenjen v poravnavo društvenega dolga in napravo novega orodja, zato se preplaČila hvaležno sprejemajo.
Grozna smrt konjeva. Pri Savo dni pri Celju sta trčila dva voza drug v drugega. Pri tem je oje enega voza predrlo trebuh konju drugega, da so mu takoj čreva izstopila. Konj je poginil v strašnih bolečinah.
Narodna čitalnica pri Sv Luciji Ob Soči priredi v nedeljo, 4 avgusta, v dvorani restavracije gospoda Mikuža veseloigro „Na letovišču" s sodelovanjem članov slov. dež. gledališča iz Ljubljane, in sicer Danilove, Kosakove, Danilove mL, Danila, Ve-rovška, Povh^ta, Kreisove, Ronovske, Nučiča, HabiČa in Molka. Začetek predstave ob 8. uri zvečer.
Proizvajanje premoga na Sp. Štajerskem Glasom poročila rudarskega urada v Celju se je v območju tistega leta 1906 proizvajalo 8 mil. 641.000 metriČnih stotov premoga v vrednosti o 700.000 K. — Na Trbovlje pride 4S27.000, a na Hrastnik 1,513 000 metr. stotov, ostalina pa na ni emcgovnike: Pečevnik pri Ceju, Skale pri Velenju, Zabukovje, Štore i. dr.
Strupena muha je pičila dne 17. julija t. 1. strojarskega pomočnika Josipa Cerniča iz Kostanjevice v levo trepalnico. 2e drugi dan je fant zele otekel po celi glavi in vratu. Ni mogel več požirati in je težko dihal. Z vbrizgom klorovega apna so v bolnici v Kandiji ustavili razširjevanje otekline in je bolnik sedaj iz nevar-D :sti, le v obližju pika je še globoka rana.
Bivši večletni nemčurski župan v Hočah pri Mariboru, Wie-ser, ki je bil lansko leto meseca septembra radi požiga in goljufije ob-s;jen na tri leta težke ječe, je umrl 26. julija t. 1. v mariborski jetnišnici po desetmesečnem zaporu.
Slovensko del pevsko društvo Slavec" priredi v nedeljo, 4. avgusta t. 1. na Zgornjem Rožniku ve-elico. Sodeluje Ljubljanska dru-5::ena godba. Spored: Koncert dru-i:vene godbe, nastopi pevskega zbora, ljudska veselica, ples v salonu, živi srečolov, zabavna pošta, umetalni ogenj, razne zabave. Vstopnina: 40 v za osebo, častiti društveni Člani in otroci do 12 let so vstopnine prosti. Začetek ob štirih popoldne. Godba odkoraka ob 3. popoldne s Cesarja Jožefa trga sviraj e skozi mesto na Zgornji Rožnik. V slučaju neugodnega vremena bo veselica v nedeljo, ine 11. avgusta, z istim sporedom.
Novoustanovljeno gasilno društvo v Stobu priredi povodom svoje obletnice dne 4. avgusta t. 1. na vrtu g. A Miillerja v Stobu veliko vrtno veselico.
Ustanovljenje brzojavne službe
v kraju Sveti Janez pri Bohinjskem jezeru. Dne 23. julija t. 1. se je uvedla v kraju Sv. Janez pri pri Bohinjskem jezeru, političnem okraju Radovljica, brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom.
Tatvine v Trstu se množe od
dne do dne in tržaška fakinaža je tako predrzna, da napada pri belem dnevu ljudi na najbolj obljudenih cestah. Kdor bere tržaške liste o teh neprestanih tatvinah in roparskih napadih, se gotovo boji v Trst, posebno Če bi prišel ponoči tja. Za javno varnost je v Trstu strašno slabo preskrbljeno !
0 samomorih vojakov v Gorici« Glede na to vest, ki se je pred kratkim razširila po listih, javlja rS o č a", da sta se le hotela obesiti dva vojaka 47. polka, a so ju še pravočasno rešili. Vzrok poskušenega samomora je prevelika strogost in sitno nad egovanje od strani pred-stojnikov-podčastnikov.
Roko mu je zlomil. Ko je šel danes teden rudar Ivan Drnovšek iz Zagorjajdomov, napadel ga je rudar Franc Rus iz Sela z nožem in ga sunil v obraz. Drnovšek ga je v silo-branu udaril s palico Čez desno roko in mu jo zlomil.
Zblaznel je v Mariboru 231etni posestnikov sin Aleksander Ra-poc, ki je metal kamenje v bližnje trgovine in grozil sestram in bratom, da jih usmrti. Prepeljali so ga v Gradec.
Pred mariborskimi porotniki
bo stal prihodnjič odgovorni urednik rSlov. Gospodarja" Leskova r, obtožen razžaljenja časti gosp. F. E. Friedricha.
Pogreša se gostilničar in posestnik Jožef Jagodi č iz Gornje Bistrice pri Slovenji Bistrici. Najbrž je izvršil samomor.
Obstrelila ae Je v Mariboru 26-letna Ela Sohel iz Misliuj pri Slov. Gradou. Ker pa rana ni nevarna, bo ženska ozdravela.
Ogenj. V Krški vasi na Dolenjskem je danes teden uničil ogenj posestniku Jožefu Ajstru kozolec poln žita in gospodarsko orodje v vrednosti 7000 K.
Obesila ae le v Trstu 231etna Antonija Čok. Vzrok huda neurastenija ter najbrž tudi omrače-nje duha.
Mrtveca so potegnili iz morja
v Trstu. Truplo ie 40 do 451etnega moža, ki je ležal že kake tri mesece v vodi. Kdo je, ne vedo.
Z nožem je smrtnonevarno ranil 291etni Jakob Ferro iz Vod-njana kočijaža Hugona Ipavca v Trstu. Ipavec je baje Ferra hotel okrasti, ko je spal na cesti.
Tatvina kave. Tržaški tatovi imajo poseben „lštu do kave in jo kradejo zlasti v prosti luki. V soboto so pa prijeli tri take uzmoviČe, ki so imeli za srajco in po žepih 40 kg kave. Ti možje so 321etni Rudolf Ceglar, 271etni Ivan Sedmak in 431etni Ferdinand Perissini.
K umoru kočijažev v Trstu. Aretirali so nekega Alojzija Žer-gola, ki se je delal blaznega in se izdajal za jestvinčarja Franca Nago det a. Pripeljala sta ga dva tovariša v bolnišnico, kjer so ga prijeli na poziv policije. Pravijo, da je imel Žergol nekaj opraviti pri umoru kočijažev Praznika in Mohoroviča.
Častnik rešil življenje. V nedeljo dopoldne je v blejskem jezeru kadeta Napoleona Miiliga prijel med kopanjem krč, da je izginil pod vodo. Nadporočnik Ar tur Hali a deSzent Demeter je skočil za njim in ga rešil gotove smrti. M'ade-nič je bil že v nezavesti. Rešitelju so vse vprek čestitali, med drugimi tudi podmaršal grof Beok.
Strela je udarila dne 26. t. m.
v grad pok. drž. poslanca viteza Berksa v Blagovni pri Št. Jurju ter omamila sedanjo posestnico vdovo Maro Berksovo, toda ne nevarno. Užgala strela ni ter sploh ni napravila posebne škode.
Samomor. V Ptuju se je zastrupila z iizolom omožena babica Prcsnik. Pred smrtjo je pisala možu pismo, v katerem ga prosi, naj ji pregrešek odpusti ter skrbi za otroka.
Ponesrečen kolesar 211etni trgovski potnik Alojzij Gazvo-dič iz Trsta je na poti iz Doline padel s kolesa 7 metrov globoko in si ubil pri tem črepinjo ter si zlomil 2 rebri in ključnico.
Telefonska zveza Gorica-Sol-kan-Kanal-Tolmin. V trgovski in obrtni zbornici goriški se je razpravljalo v seji v četrtek o tej telefonski zvezi ter sklenilo se obrniti glede te zveze do prizadetih občin; udeleženci bi plačali 6000 K. G. Zornik je predlagal zvezo do Bovca, pa so sklenili, da se za sedaj še ne potegne zveza do tja.
Poskušeno hudodelstvo proti nravnosti, 391etni sobni slikar Viktor Franc v Trstu je opijanil 27-letno veziiko Matildo F. in jo hotel posiliti. Ker se mu je ženska branila udaril jo je po obrazu, da ji je izbi dva zoba. Pohotneža so aretirali.
Zvišanie blagovnih tarifov na južni železnici stopi v veljavo že s 1. oktobrom 1907. Vendar pa zvišanje  ne   zadene prometa s Trstom.
Nemcem se povračuje. Nemški listi strahovito javkajo, ker je bilo nekaj nemških turnarjev in sličnih izzivačev v trentinskem italijanskem trgu Perginu tepenih. Sirovost se mora obsojati, naj pride od katere strani koli. Tako tudi postopanje trentinskih Italijanov ne moremo odobravati, dasi ie njihova ogorčenost pr(j Nemcem opravičena z ozirom na krvave dogodke zaradi italijanske fakultete v Inomostu. Vedeti je tudi treba, da je nemške izletnike vodil Paus Maver, ki hodi vsako leto izzivat v italijanski Trentin ter potem piše sramotilno o Italijanih. Dasi tedaj ne odobrujemo brahijalnoga na-silstva, vendar Nemcem skoraj privoščimo batine, ki so jih skupili med Italijani. Morda jim prerahljane kosti zbude spomin na bestijalne napade celjskih bratcev na Slovence in njihove slovanske goste pri raznih prilikah
Veliko moderno parno opekarno z najnovejšimi stroji, potom umetnega sušenja (Trockenpressung), gradi na svojem posestvu g. Avgust Belle oa Rakeku. Ilovica je od ve-ščakov preizkušena in njena izvrstna kakovost dognana za vse vrste opeke kakor tudi za cevi itd. Strojna opeka (Maschinenziegel) se bode začela izdelovati šele prihodnjo spomlad, med tem ko se bode dobila na roko izdelana opeka že meseca avgusta. Natančneje glej inserat.
O sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori deseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trojni J2 mesecev. Go-
jenke morajo stanovati v zavodu, ki I je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda
sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišea na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora ometi vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za brano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj »'UJO K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belili in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) će ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuhov, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zviševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnalo po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ee bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 19. do 25. julija je dela iskalo <^ moških in 29 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 11 moškim in 30 ženskim uslužbencem. V 29 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 25. julija je došlo 1533 delojemalcev in 1785 delodajalcev. V 982 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški: 2 mizarja, 1 kolar, 4 trgovski shuro. :'. gostilniški sluire, 5 pivovaTeniških delavci'v, 2 kočijaža, 12 konjskih hlapcev, 2 vrtna delavca. Ženske: 1 šivilja, 1 prodaj alka-zaeetnica, :> računske natakarice. 4 podnataka-rice, 2 gostilniški kuharici, (i gostilniških deklic, 1 graščinska gospodinja, 2 kuharici k orožnikom, 2 sobarici. 4 kuharice, 11 deklic za vsako delo, 9 deklic k otrokom, 2 postrež-nici. Dela iščejo, moški: 1 strojnik, 1 pečar, i vrtnar, več pisarniških slug. Ženske: 2 hotelski sobarici, več prodajalk raznih strok in razni drugi posli. Posredovanje stanovanj, mesečnih sob in dijaških stanovanj. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Slovenci v Ameriki. Nagi o-m a je umrl v Clevelnndu 421elni Anton Ž n i d a r š i č iz Logatca. »Slovensko ameriško tiskovno društvo« se je ustanovilo v Jolietu. Vlak je povozil v Forestn 261etnega Ivana Opeko, doma iz Rakitne.
Neprijeten poset. V soboto ponoči je prišel pečarski pomočnik Vin-ceneij Zima k že v postelji se nehajoči delavki Mariji Marovtovi in se vsedel k nji na posteljo. Ta takoj skoči pokonci in beži iz sobe. Zima je iz sobe kmalu odšel, a z njim pa je izginilo Marovtovi tudi izpod zglavja 6 K denarja. Nato je Šel nepoklicani posetnik v Perkovo gostilno na Žabjeku št 3 ter se tam prisedel k nekemu mizarju, kateri ga je imel že toliko pod kapo, da jo kmalu nato pri mizi zaspal. Tudi tukaj je pokazal Zima SVOJO Spretnost. Naglo spečemu mizarju izpelje iz žepa denarnico, v kateri je in ud (J K , vzame iz nje de-nar, denarnico pa vrže pod mizo. Ko se je mizar zbudil in denar pogrešil, je bil Zima aretovan. Prizna le toliko, da je denarnico našel pod mizo in vzel iz nje denar, potem jo pa vrgel proč. Prvi slučaj taji. Oddali so ga sodišču.
Nesreča. Včeraj popoldan je peljal Travnov hlapec Jožef Vrli o veo po Karlovski cesti voz drv. Ko pripelje do Vožarske poti, so konji zavili v to in ker je cesta nekoliko strma, je voz konja zagnal, da sta začela teči navzdol. Ker voz ni imel zavora. Vrhove konj ni mogel ustaviti in tako so začela drva pa-
dati konjema na zadnje noge, kar je bilo povod, da sta se konja splašila in dirjala dalje. Konec ulice sta zadela v ograjo in se je pri tej priliki hlapec, ki je bil preblizu voza, izpod-taknil in padel ter se pri padcu na levi nogi tako poškodoval, da so ga morah* prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Tudi konja sta se poškodovala.
Pas Je vgriznil včeraj krznar-jevo ženo Ano Hebenstreitovo, ko je šla po dvorišču Marije Ahlinove na Karlovski cesti št. 17 mimo priklenjenega psa, kateri je skočil v njo in jo na desni roki znatno poškodoval.
Delavsko gibanje- Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 140 Hrvatov, 40 Slovencev, 25 Črnogorcev in 70 Macedoncev. V Heb je šlo 100 Hrvatov, v Bad-Gastein jih je Šlo 70, v Nemčijo 60, v Meran pa 19. Iz Amerike je prišlo 180 Hrvatov in Slovencev. V Ljubno je šlo 40 rudokopov, v Line pa 17 Kočevarjev.
Ukradena sta bila danes gospodu Hermanu Kranzu na Poljanski cesti št. 15 dva kanarčka in trije liščki. Kdor pove podatke, vsled kojih bi se tatu izsledilo, dobi od oškodovanca 10 K nagrade.
„Društvena godba ljubljanska" priredi jutri v hotelu rLloydu Sv. Petra cesta, društveni koncert za člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost.
* Niti za milijon. Ameriški dijak Emil Simon je v Draždanih povozil z avtomobilom neko gospo do smrti. Zaradi tega so nepremišljenega mladeniča utaknili v preiskovalni zapor. Njegova mati je ponudila milijon mark jamčevine, ako spuste sina začasno iz zapora, toda sodišče je ponudbo odbilo, ker Simon ni nemški podanik.
* Žena — občinski lodnik. Iz
gornjeogrske vasi Kerišovo so se polagoma izselili vsi moški, končno pa še celo občinski sodnik. Ker občina ne more biti brez sodnika, izbrale so si ženske izmed seboj 241etno odločno tovarišico za to mesto. Sedaj je treba še izvoliti namestnika in dva prisež nika, nakar bo cela občinska uprava v ženskih rokah.
* Nov letalni stroj. Znani ameriški zrakoplovec Knabenshoe namerava še ta teden poleteti s svojo ženo iz Toleda v Cleveland in sicer v svojem novem letalnem stroju. Ta pot bo najdaljša, kar jih je dosedaj napravil, kajti vozil bode povprečno po dvajset milj na uro in bode za svojo pot rabil kakih sedem ur. Novi letalni stroj je dolg 45 čevljev in ni opremljen z vijaki, temveč s peruti. Stroj tehta le 45 funtov in ima 16 konjskih sil.
* Povest o hlačah. V nekem morskem kopališču je sedel nedavno v Čitalnici star profesor. Zaglobljen v branje je dregnil s komolcem kup novin, vsled tega pa se je prevrnil črnilnik, da se je črnilo zlilo po hlačah zraven sedečega bankirja. Bankir je začel besneti: „Moje nove hlače so popolnoma uničene! Plačajte mi jih!u Profesor ga je zaman tolažil ter mu obetal, da mu takoj da zahtevanih 30 K, le vizitko naj pošlje v njegovo stanovanje. Bankir pa se ni dal pomiriti, temuČ je kričal: rSaj vas niti ne poznam, plačajte mi takoj na mestu!" Profesor je izvlekel denarnico ter izplačal 30 K, nato pa rekel: „Ker sem vam hlače plačal, imeli bodete pač toliko poštenja, da mi sedaj tudi izročite mojo last. Hlače so moje in hočem, da mi jih tudi takoj izročite. Niste imeli zaupanja do mene, zato ga tudi jaz ne morem imeti do vas. Sem s hlačami!" Zaman je bankir protestiral proti taki hitrici. Občinstvo se je zavzelo za profesorja ter mu dalo popolnoma prav, in bankir je moral med splošnim smehom sleči hlače.
Književnost
— Jugoslovanska ideja in Slovenci je naslov 4* strani obsežni brošuri, ki jo jo spisal goriški deželni poslanec dr. Turna. Ta brošura je vredna, da jo čitajo vsaj vsi naši politični krogi. Sicer se ne vjemamo z vsakim detajlom tega spisa, priznamo pa radi, da je glavna ideja pisateljeva utemeljena. Pisatelj izhaja z znanstvenega stališča In prihaja do zaključka, da smo Slovenci čisto samosvoj narod enega edinstvenega sloja demokratska masa in v gospodarskem oziru masa malega posestnika« Madjari, Nemci in Italijani bi se v smislu svojih imperijalističnih teženj radi polastili jugoslovanskega ozemlja. Temu se morejo vsi Jugoslovani ubraniti le potom zbli/anja. le če postanejo Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari po značaju in jeziku skupen narod. Največja ovira zbližali ju in združenju je historizem. Velika Srbija in velika Bolgarska sta nemogoči radi zemljepisnega položaja in socijalnega sestava jugoslovanskih narodov, do zbližanja pride-
mo le potom integracije. Ker imamo Jugoslovani gospodarsko enoslojnost more biti temelj rešitve jugoslovanske ideje skupni ekonomski razvoj, skupno ekonomsko delo. Skupni gospodarski interes je najmočnejša vez med narodi in ta skupni interes imamo vsi Jugoslovani. Skupni gospodarski cilji približajo jugoslov. narode tudi kulturno. Naš položaj in naše razmere nas silijo, da prevzamemo izvozno trgovino, ki gre skozi naše dežele in izrabimo prirodna bo-gastva naših pokrajin. To so prvi cilji za skupno gospodarsko delo Jugoslovanov, v težnji za temi cilji dobimo skupno vez. Slovencem in Hrvatom je treba zagotoviti Adrijo in Trst, Srbom in Makedoncem Solun, Bolgarom Carigrad. Predpogoj veliki trgovini je lastna industrija. Ker te nimamo, je treba iskati stika s Cehi, ki imajo svojo industrijo. Edino je mogoče po pisateljevem mnenju, da bi Jugoslovani izvažali proizvode češke industrije, uvažali pa na Češko in Poljsko južne pridelke. V to treba organizirati trgovino v Trstu — kar ni drugače mogoče, kakor če se razvijejo hrvatske pomorske moči in zasedejo Slovenci Trst. To sta najbližja cilja, to je prvi korak k oživo-tvorjenju jugoslovanske ideje in zveze s Čehi. To so glavne misli pisateljeve, ki zaslužijo resnega uvaže-vanja.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Dekleta ie šel klicat precej pijani fant France Jeriša iz Moš, in sicer pod okno Knificeve hiše v Val-purgi. Jezen, da se mu niso dekleta oglasila, vrhutega se mu pa še smejala, sunil je v okvir okna tako, da je odletelo eno krilo na posteljo ter tam ležečo hčer na glavi lahko poškodovalo. Vročekrvni fant je bil obsojen na 1 mesec zapora.
Ker se mu je smejal, raztogotil se je precej pijani posestnik Gregor Lavtižariz Mojstrane nad Antonom Vernikom in ga tako močno udaril s palico po desni roki, da mu je stri podlehtnico. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
K naborni stavi ni maral priti postopač France Blažič iz Spodnje Idrije, marveč se je klatil po Italiji, odkoder se je letos meseca rožnika vrnil. Zamudil je tri naborne stave, to pa zaradi tega, ker seje potepanja navadil ter mu vojaška služba ne diši. Obsojen je bil na 3 tedne strogega zapora.
Telefonsko in Brzojavno BorocilD
Budimpešta 30. julija. Srbsk-p atrij ar h v Karlo vcih, Juri Brani kovic, je na smrt bolan. Poklicani so k njemu vsi škofje, arhimandritje in predstojniki samostanov. Patrijarh je že dlje časa bolan, a to se je prikrivalo, vsled česar je nastala govorica, da se je patrijarh zastrupil. Ljudje so to govorico toliko raje verjeli, ker je znano, kako ostro nasprotje vlada med patrijarhom in med srbskim cerkvenim kongresom, kakor je tudi znano, da se patrijarh ni mogel oprati očitanja goljufije in sleparije in se je sploh vzdrževal na svojem mestu samo s pomočjo madžarske vlade.
Budimpešta 30. julija. V De-breezinu je bil velik delavski shod, ki je sklenil, da se tik pred žetvijo začne splošna stavka tovarniških, obrtnih in poljedelskih delavcev, če vlada do tedaj ne predloži državnemu zboru zakona o splošni in enaki volilni pravici.
Petrograd 30. julija. Pri postaji Slavjanskij je pod vlakom, s katerim se je peljal vel. knez P. Nikolaj e-vič, eksplodirala bomba, ki je pa provzroČila samo neznatno škodo.
Petrograd 30. julija. Šef francoskega generalnega štaba je dospel sem. Sprejet je bil prav hladno. Konservativno Časopisje ga pozdravlja z napadi na Clemenceaua in na Picquarta, Češ, da Francija ni dosti vredna kot zaveznica, ko njena vlada noče ali ne 'more nastopiti zoper antimilitaristiČno propagando.
Berna 30. julija. Tu se je podrl visok razgledni stolp. Več turistov je bilo težko ranjenih, žena učitelja Pbgli pa ubita.
Berol n 30. julija. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem se najbrže zopet odgodi in sicer iz ozirov na nameravani a pravočasno razkriti atentat na carja.
Umrli «o v Ljubljani.
V deželni bolnici:
Dne 25. julija: Pavla Žerjav, trg žena. 26 let. Rheumatismns articul. — Karol Kogov-sek, sluga 41 let. Spridenje jeter.
Borzna poročila
Ljubljanska
v Kroditna Dank« v Ljubljani"
?ndnl kuril dun bor te 30. juliji
f Maloibtm papirji.
4*2°/, majska renti. . .
4'2% srebrna renta 4-/t avstr. kronska renta
4»/.    „ zlata 4\ ogrska kronska renta . 4%      „ zlata 4'/„ posojilo dež. Kranjske 41/,0, posojilo mesta Spije? 4V/.       . . Zadat
41/!0 o bos.-herc. železniške posojilo 1902 .   . . 4#/, češka dež. banka k. o
4%        „ n .       Ž. O.
4lf,% zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom.  k. o. z
10- pr......
zast.   pisma Innerst. hranilnice .... zast. pisma ogr. cen1' dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . . 41 ,° , obl. češke ind. banke 4% prior. lok. želez. Trsi-
Poreč......
4*u prior, dolenjskih Žel. . prior. juž. žel. kup. 1 , , avstr. pos. za žel. p. o.
4i, • 't c
4ti O i '« o
41, o-'« C
• (0
4' .
SreCke.
Srečke od 1. 1860' ,   .   . . ,     Od 1. Ib64 .   .   . .
m tizske......
zem. kred. !. emisije H
,    ogrske hip. banke ,   srbske a trs. 100'— 9 turške......
Basi lika srečke .   . .
Kreditne .     .  . .
Inomcške ,    . . .
Krakovske ,     •  • •
Ljubljanske 9 .
Avstr. rdeč. križa 9 ...
Osr.     .      .    .    .  . .
Rudolfove        ,    . . .
Salcburške .     .   . •
Dunajske kom.   9     . .
Delnic«.
Južne železnice.....
Državne železnice .  . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „         a       . • Živnostenske      ,       . -Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan   . . Praške žel. ind. dr.    . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe
Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe
Dos«*
96 9?.
98 30
11Mb
98-46 110 'ftj
9890 104 60,
99- 86!
98*05 99-— 9675
99 25 102 PO
98*50
9 25
98 5')!
99 75
«9 90 98-7 K 296 10 100 —
14885
249 —I U 761 Sfft 50 ?69 —; »34 -I 94 Ura
tOi
422 -j 84
89 50; *9 50: 43 50 ?6«6i 6- J 88—
Bl».
97 10 98-511 97 15 115 35 b2 6 > 11 -75 U9 9 ) 102 -10 -8?>
99 100 -
V7-2B
93 KO 10 i fro
99-1 W 25
995)
**. t -75
99-7* 298? 0 101 —
150 85
263 — 142 75
264 50 275 -S40 — 10050 184-93
82-10
4S8 —
88-
93 50 63*50 4550 28-25 73 — 9* —
456—i 462 -
147
R5i 18^3 647 748 Sil 730 59?
541 254
501 136
•75 5U
50
50
Vaiutc.
C. kr. cekin  ..... U$?>
30 franki......J 19 12
20 marke....... SS'EO.
Sovereigns....... J4-(>2
Marke........ 117-52
Laški bankovci.....1 95 6V
Rnblji........ 1*52
Dolarji........il 4P4
?,tn^ oert© ? &ukđirrspeit!.
Dne 30 juUja
14S75 655 50 813 — 648 50 749 — 8415^ 737 -593 50 16^2 — 542 -257' -5 4-140 ■—
1140 19-16
23 5o
24 10 1J7-72
95 85 253 6
Pšenica Rž
Koruza Ovea
za oktober za , ivgust
» na  1H 8  .   . » oktoh«r
tO in 10 m
50 „
*0
11 26
8 80 6 55 6 58 8-06
10 h višje.
Meteorolosično poročilo,
▼ r.n« n*i morjem 906    Srednji <-rićnl ta* 786 v. mm
%	Cas opazovanja	SUuje barometra v mm	Tempera- j tura v C".	Vetrovi Nebo
29.	9.	736 7	19 1	bI. szah.  del. oblač.
30	7. aj.	! 734 3	160	al. avzh. | megla
9	'2. pop.	730 3	29 4	sr. jvzh. ^skor jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 222 nor male 19 8°. — Padavina v mm 0 0.
Zahvala.
Ob nepozabni izgubi svoje soproge oziroma matere, sestre, svakinje, gospe
pavle Žerjav
trgovke na Vačah
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na katerikoli način izkazali svoje sočutje, bodisi v njen' bolezni kakor ob zadnjem spremstvu. Posebno se zahvaljujemo gg. pevcem za krasno petje in vsem darovalcem prelepih veucevT 2607
Vače, 27. julija 19 7.
Žalujoči ostali.
99
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12- 86
Uelnlika
Podrninioa ¥ SPUSTU.
Stritarleva ulice it. 2.
Podrninioa ¥ CELOVCU.
B%«rwiil   fond  M* Z
obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 4v»°/o od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip-
cijo deležev snujece se   Hotelske družbe z omejeno zavezo Triglav" po K 500*—, 1000-—, 5000 — in 10.000.
Rentnl davek plača banka sama. Rentni davek plača banka sama.
Zahvala.
Usoda je prekruto posegla v našo rodbino. Zadela nas je kakor blisk iz jasnega. Ugrabila nam je najljubšega, zares dobrega sina in brata. Edino, kar nas more še nekoliko tolažiti, je vsestransko izraženo sočutje, zakaj one brezsrčne vrstice, ki so nas do dna duše užalostile — to pa le za moment — smatramo za čutilo polblaznika. V dneh največje žalosti nam je došlo od vseh strank toliko sočutnih izrazov, da nam ni mogoče se vsem p. n. gospodom in damam dostojno zahvaliti Zahvaljujemo se najsrčneje zlasti darovalcem krasnih vencev, vsem cenjenim sorodnikom, Častitim gospodom uradnikom „Ljubljanske kredit ne b anke", slavnima društvoma »Ljubljanski Zvon" zal genljivo petje in „Sokolu" za mnogobrojno udeležbo ter vsem, ki so v toli častnem številu izkazali zadnjo čast našemu ubogemu blagemu Viktorju posebno pa še onim, ki so prišli iz solnčne Dolenjske, krasne Gorenjske in kršne Notranjske. 2510
V Ljubljani, 30. julija 1907.
Prehudo zadeta, neutolažljiva rodbina Viktor Rohr-mannova.
LJUBLJANI
ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
LETNIK XXVII (1907).
-zhaj*  po 4 pole  obsežen  v veliki osmerkj po edeo pot na mesec v zvezkih ter stoji -ae leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h.
I m vse nea.v8trijske deželo n K ao b o« leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna*' v Ljubljani,
s porabo vrta se o d dajo za november
u Rožni dolin! pri Stononlku.
2E06 1
Dobro ohranjena
hišna vrata
s kamenitim okvirom se oddajo. Cena
po dogovoru. 2503—1
Poljanska cesta štev. 12. Večjo množino
sena in slame
k a p S 2609—1
Oton Homan v Radovljici
Sprejme se v lepo mesečno sobo 8 posebnim vhodom
gospod
na hrano in stanovanje. 242U-3
Natančneje se poizve na Starim trgu it. 9, II. nadstropje, med 3. in
5. ure popoldne
Najbolji!
in najmodernejši /
UKI /
KLOB
vseh vrst v najboga-! tejši izberi po gl. 1-20 1 in više
v LJubljani
Zidak
(Mauerzlegel)        2504 1
dobro $gan se dobi v vsaki množini pri
Avgustu Belletu,
parni opekarni na Rakeku.
nun
0
ali boljša varhiuja, ki bi poučevala otroke tudi ročnih del, zmožna Bloven-ščiae in nemščine ter ie tadi pevka, ae Sprejme k d/ema deklicama 4l/2
m 2*/4 J el Htarima.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda. 2485—2
Avstro-ogrska banka v Ljubljani - -
išče za svoje bančno poslopje od 15. avgusta t. 1. zanesljivo zakonsko dvojico brez otrok kot 2500—2
hišnika.
Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prednost imajo mizarji, zidarji itd. Osebna predstava prosilcev dopoldne   od 9.—11. v bančni pisarni.
Dr. Bosdnn Dre
se je preselil s»i-s
na Franca Josipa cesto it 5.
Klobuki se sprejemajo v popravo.
i         Oblastveno dovoljena razprodaja!	
U     Nikar ne zamudite ugodne | 1        Ta ted	irilike za nakup!
se z dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne
opustitve trgovine
moške srajce
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster^ Dunajska cesta ftt. 40. 1666-3:
Stanovanje
obstoječe iz štirih sob in pritiklin ter vrta se odda v I. nadstropju hiše na vogalu Bleiweisowe in Rimske ceste.
Naprodaj ie 45 oralov
lepega lesa
eno uro od postaje.
Naslov pove upravništvo „SIov Naroda". 2490—-;
Sprejmem
2380-.
gospodično
ki je vešča trgovine s čevlji
J MEDVED, Gorica.
L
I
razgled v park pred jnstično palačo ic na Dunajsko cesto, se vsled odpoklica v službeni zadevi odda takoj ali 1 1. avgustom,  eveutueluo tudi s hraii".
Poizve se med 2. in 4. uro oopol dne Sodnijske ulice st. 1, III, 2 vrata desno. 2431—4
Pristni dobri
brinjevec
60 is
se dobi pri
L SEBEH1KUI Spol jttj
Do 25°.
plača trgovsko-denarni zavod privatnim osebam na vloge čez K 1000*—. Od-kaz vsakodobno.
Prijave naj se pnSiljajo na: nDio ničko  drušivo"   Zagreb, poste re stan te. 8*51—3
Odlikovan   z  veliko   zlato   svetinjo in častno diplomo na spomladni razstav, na Dunaju leta 1906.
Hnrounl brinovec borouničnr sliuovec hruševec in draženo vinsko žsonie
:    prodaja :
Franc Pastotnlk u Blagovici
pošta Lukovica, železniška postaja Domžale s5c:>-i
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem In častno diplomo na razstavi v Londonu I. 1906.
Prva domačo slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice stav. 12 m. m tesBfi M""1 —
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
PatanavlfrM Ibta 1854,
»riporola slavnemu občinBtn in spoštovanim gostilničarjem svoje |V izborno
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoa lemfiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne*.
15