Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsiik p»'ti'k oh 14. — Naročnina '/.liiiSa; mesečno po pošli 5 din, v Colju 7, dostavo na dom no raznašalrih 5.50 din, za ino/.cmsivo 10 din — UredniStvo: Ccljo, Strossmayerjevas nlica Slew 1, pritlieje, desno; uprava: lovo —. Telefon Slew 65 — Kučun pri poštncm čekov- iit'in /.avodu v Ljubljani 5tev. 10.6GG Leto XXII. Celie. petek 3. maia 1940 Štev. 19. V IMENU NJEGOVEOA VELIČANSTVA KRALJA! Kšl 17-40. Okrožno sodišče v Celju, odd. V kot zborno sodišče, je po opravljeni javni glavni razpravi dne 20. III- 1940 razsodilo: obt. Rado Fečnik, novinar, stanujoč v Celju, je kriv, da jc kot odgovorni urednik »Nove dobe« priobčil nekaj neresničnejra, kar utegne žkodovati časti, dobre- mu imenu in pridobitnemu kreditu Hmeljarskc zadrugre z o. •/.. v Žalcu s tem, da je 1.) objavil v todniku »Nova doba« St. 44, letnik 21., dne 27. X. 1939^na strani 4, stolpec 4, članek pod zaglav- jem »Čudno postopanje Hmeljarske zadruge«, datiran »Iz Savinjske doline 27. X.«, 2.) objavil v številki 4G, letnik 21., od 10. XI. 1939, na stra- ni 3, stolpec 4, članek pod zaglavjem »Zadnji dopis iz Savinjske doline«. S tem je zakrivil 2 prestopka po čl. 52 zakona o tisku ter se obsodi po Cl. 56-11 zak. o tisku, glede na določb>(o § 63 kz, % uporabo § 71-3 l:z na 360 din dcnarne kaz- ni, plačljive v smislu § 43-1 kz v roku 1 meseca. po pravomočnosti sodbe, ob neizterljivosti pa v smislu § 44-1 kz na 6 dni nadomestnega zapora. Po § 310 kp v zvezi s § 314 kp na plačilo stroS- kov kaz. postopanja in event, izvršitve kazni, ki se v smislu § 309-11 kp izreko za izterljive. Po § 314a-I kp na plačilo povpreCnine v znesku 500 din. Po čl. G2 zakona o tisku na plačilo 400 din materialne odäkodnine. Po § 63 zakona o tisku se mora natianiti sodna sodba ob obsojun- čevih stroškili v »Novi dobi« in sicer na čeiu lista. Po § 65 kz se izvršitev izrečenc kazni od- loži za dobo 1 leta. — Okrožno sodiSče v Celju, odd. V., dne 20. marca 1940. Bogdan Pušenjak: Angleška zunania politika MeSec april predstavlja važno pre- okretnico v sedanji vojni, kajti po veli- ki diplomatični ofenzivi, poostreni an- gleški blokadi in važni konferenci an- gleških balkanskih poslanikov v Londo- nu se je z zasedbo Danske in nemškim vpadom na Norveško preko noči prene- slo težišče diplomatične in vojaške ak- tivnosti iz jugovzhodne v severno Evro- po. Obenem je ponovno stopila v ozad- je zapadna fronta in vse daje videz, da nobena vojskujoča se stran ne name- rava kmalu izsiliti končne odločitve na zapadni fronti. To velja še prav poseb- no za Nemčijo, katere diplomacija se ni odrekla težki nalogi, razdvojiti obc za- veznici in skleniti s Francijo poseben mir. V teh svojih prizadevanjih naglaša nemška diplomacija, da Anglija v seda- nji vojni Francijo izrablja, češ da po- trjuje to povojna angleška politika, ki je bila pogosto v diametralnem nasprot- ju s francosko politiko in njenimi in- teresi. V Franciji še danes prevladuje mnenje, da je angleška Nemčiji prijazna povojna politika dovedla do današnje vojaške moči Nemčije in tako neposred- no tudi do sedanje vojne. Čeprav je izšla Anglija iz svetovne vojne kot zmagovalka, pa je imelo razrvano svetovho gospodarstvo, od ci- gar urejenosti zavisi v prvi vrsti blago- stanje Anglije, tudi za Anglijo prav težke posledice. Tako ni čudno, da je sklenitev lokarnskega pakta izzvala hu- do kritiko dominionov, ki niso hoteli podpisati tega pakta. Tako je bila An- glija prisiljena, da je pričela voditi dvojno zunanjo politiko in sicer posebej kot svetovna vclcsila in posebej kot evropska velesila. Osnovne točke angleš- ke zunanje politike po vojni so bile ohranitev svetovnega miru, morska nad- vlada in zavarovanje njenih trgovskih poti, dočim se je njena evropska zuna- nja politika počasi vračala k tradicio- nalni politiki, imenovani »Splendid Iso- Jation«, vzdrževanju kontinentalnega ravnovesja in načelu »biti na strani sibkejšega.« . smernice angleške evropskc poli- tike so v glavnem vodili interesi angle- sKe svetovne politike. Na delovanje po teh smernicah je močno vplivala tudi Japonska in njeno načdo vAzija Azij. cem« je narekovalo angleški diploma- cy, da si a pomočjo pomirjene Evrope obnovi proste roke 2a eventualnc večje akcije na Daljnem vzhodu. Edino tako lahko razumemo v mnogih poglcdih na- sprotujočo si angleško evropsko zuna njo politiko in tu najdemo izvor povoi' nih nesoglasij med Anglijo in Francijo Po sklenitvi versajskega miru in lo- karnskega pakta si je Francija nepre- stano prizadevala skleniti z Anglijo tu- di močno vojaško zvezo, vendar pa sta Boil na Norveškem Uvedba diplomatskih >dnoSa/ev med Sov/etslro Rusijo in Jugoslavia? — Napetost v Sredozemlju /e popustila Na Norvi škem so nemške čete po nemšldh poročilih zasedle važno želez- niško križišče Dombas ter prodirajo proii Trondhjemu In iz Bergena v notra- njost. Po istih poročilih so Nemci v Čc- trtek popoldne zasedli Andalsness. Po angleških in norveških poročilih pa so norveške in an^lcške čete pri Körosu prisililc Nerace k umiku. Pri Naniku so nemškc čete obkoljene in jim je začelo primanjkovati hrane. Trgovinska pogajanja med sovjetsko in jugoslovenslio delegacijo v Moskvi se razvijajo prav povoljno in bodo najbiž kmalu uspešno zaključena. Ju^osloven- ski delegaciji posvečajo v Moskvi veliko ' pOKoniost. lx Moskve poročajo, da bodo 1. junija uvcdeni redni diploinatski od- nošaji med Sovjetsko Rusijo in JuROsla- vijo. To vest je sprejela jup;oslovenska javnost z veülvm zadoščenjem. Svctovni tisk napoveduje, da bo zbližanje med Sovjetsko Rusijo in Jusoslavijo izrednc- ^a pomena za ves Balkan in da bo ime- lo tudi važne posledice za ostalo Evropo. Napetost med Anglijo in Italijo, ki je nastala konec aprila, je po razgovoru ameriškega veleposlanika v Rimu z Mussolinijem in groiom Cianom ter po sestanku anglcškega odpravnika poslov v Rimu z grofom Cianom nekoliko po- pustila. Celiski kulturni teden III. celjski kulturni tcden je bil otvor- j jen v nedeljo 28. aprila z likovno raz- stavo, ki bo danes zaključena. Likovna razstava V nedeljo ob 11. dopoldne se je zbra- lo v mali dvorani Celjskega doma mno- go kulturnih delavcev ter prijateljev in ) prijateljic umetnosti k otvoritvi Celj- skega kulturnega tedna ter razstave celjskih slik mojstra Riharda Jakopiča in kipov Franceta Bernekerja. Razsta- vo je otvoril umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran Šijanec. V otvoritvenem govoru je prikazal lik Riharda Jakopiča in njegovo delo. Razstava je prirejena v počastitev mojstrove lanske 70-letni- ce, mojster pa se zaradi bolezni žal ni mogel udeležiti otvoritve razstave. Go- vornik je omenil, da tako sijajne in bo- gate zbirke umetniških del Celje še ni doživelo. Razstava predstavlja le izbor Jakopičevih del in ne vsebuje vsch del, ki so v Celju. Celjski lastniki Jakopi- čevih del so se odzvali vabilu CKT sko- raj polnoštevilno. Razstavljenih je bilo blizu 70 Jakopičevih slik, 4 Bernekerje- vi kipi in Gasparijeva risba »Jakopič«. Vsa razstavljena dela so last Celjanov. Jakopičev večer V okviru CKT je bil v ponedeljek v zvezi z Jakopičevo razstavo prirejen v mali dvorani Celjskega doma Jakopičev večer, ki je bil žal le srednje obiskan. Predsednik CKT prof. dr. Strmšek je pozdravil vse udeležence, predvsem pa umetnostnega zgodovinarja dr. Fr. Me- sesnela iz Ljubljane, pesnico Ružo Lu- cijo Petelinovo in pisatelja Jožka Jurača in se zahvalil prof. dr. Franu Šijancu, ki ie organiziral Jakopičevo razstavo. Posebno zahvalo pa je izrekel mojstru Rihardu Jakopiču, ki mu žal bolezen brani, da bi se udeležil Vvjčera. Z Jako- pičevega večera je bila poslana mojstru prisrčna pozdravna brzojavka. Pesnica Ruža Lucija Petelinova je recitirala svojo fino nastrojeno pesem »V muze- ju«. pesnik Jožko Jurač pa je čital iz razgovorov Ferda Kozaka z Jakopičem in Jakopičev »Še nekaj« iz Jakopičeve- ga zbornika. Umetnostni zgodovinar dr. Me3esnel je sporočil pozdrave mojstra Jakopiča ter v tehtnih, temeljitih in globoko zasnovanih izvajanjih prikazal j-nojstra Jakopiča kot cloveka in umet- nika ter njegovo umetniško rast in de- lo, 3 katerim je dal slovenskemu narodu neminljivo bogastvo. Ob prcdvajanju skioptičnih posnetkov Jakopičevih slik je pokazal razvoj in izpopolnjevanje Ja- kopičeve visoke umetnosti. Poslušalci so se oddolžili predavatelju za njegova lepa in zanimiva izvajanja s hvaležnim odobravanjem. Koncert Roberta Soetensa in Suzane Rocheve Tretja in zadnja prireditev letošnjega Celjskega kulturnega tedna je bil kon- Pazite na spijone! Prijavljajte samljivce! Ne širite nepotrjenih vesti! cert francoskega violinskega virtucza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Rochevej ki je bil v torek zvečer v in- timno aranžirani mali dvorani Celjskega doma ob zelo lepi udeležbi občinstva. Soetens je pokazal, da je od svojega uspelega nastopa pred nekaj leti v Celju še močno napredoval in se razvil v vio_ linista največjega formata. Njegovo tehnično obvladanje instrumenta je po- polno in izpiljeno do podrobnosti. Umet- nika odlikuje poln, zmagovit ton, odlič- na stilizacija in pristno, močno občutje. Soetensu umetniško dorasla spremlje- valka je pianistka Suzana Rocheva, ki razpolaga z izvrstno tehniko, močnim osebnim poudarkom in krepko doživlja- no igro. Ta umetniška dvojica je nudila Celjanom in obiskovalcem iz drugih kra- jev, ki so se udeležili koncerta, večer izrednega umetniškega užitka. Soetens je najprej izvajal klasično sonato Fran- coza Quentina iz 18. stoletja, ki jo je odkril in harmoniziral Soetens sam. To delo je podal v cistern klasičnem stilu in z vso plemenitostjo tona. Popoln uspeh je dosegel z mojstrskim izvaja- njern komplicirane sonate Cesarja Fran- cka. Pianistka Suzana Rocheva je za- igrala Chopinove tri etude in balado štev. 2. z vso fineso, briljantno tehniko in močno učinkovitostjo. Robert Soetens je podal Škerjančev komplicirani Ro- mantični intermezzo s svojskim nastro- jenjem. Zelo učinkovito je zaigral Štol- cerja-Slavenskega Jugoslovensko pesem in pies, prav tako Musorgskega »Ho- pak«. Z vso nežnostjo in toplino je podal Debussyjevo »Mesečino«, dobro karak- teriziran hi ljubek je bil Delannoyev »Pies zamorčkov«. Umetnika sta prejela več šopkov in sta bila po vsaki točki de- ležna navdušenin aplavzov. Ob koncu sta morala dodati dve skladbi. Po kon- certu jima je Francoski krožek v Celju priredil v Celjskem domu zakusko, ki je potekla v prisrčnem razpoloženju. angleško javno mnenje in tudi angleška vlada odločno in negativno reagirala že na vsako možnost sklenitve take zveze. Incident na pomorski razorožitveni kon- ferenci v Washingtonu 1. 1922. med an- gleškim in francoskim delegatom je končno izločil prizadevanja za sklenitev take vojaške zveze z dnevnega reda francoske zunanje politike, ki je nato prenesla vse težišče svojega delovanja na evropski vzhod in jugovzhod. Na- sprotno pa je Anglija načrtno nadalje- vala svojo politiko kontinentalnega rav- novesja in izvajanja načrta »biti na strani šibkejšega.« *>¦'**«* y .Uf^ ^J -. ¦. ¦;L&.'> iSUtr ',... Cms ..• ¦•- •* v3!4V-«v, swi S&& ¦•-ws«-^. fcif*3 t., ;.ir ••>'"- -\ ,• ' ¦ w^ v .u'.".?' 5 K?z r ' . . - ""¦ •. :\* *:~- 7i angleškim načelom kontinen- talnega ravnovesja tudi ni bila v skladu preslaba Nemčija, ker bi to moglo do- vesti do nadvlade Francije v Evropi. Na posledice te nadvlade so imeli Angleži kaj slabe spomine iz dobe Ludvika XIV. in Napoleona. Na drugi strani pa bi slabljenje Francije dovedlo do nemške hegemonije nad Evropo, kar bi imelo končni učinek tudi v ponovni zgraditvi velike nemške mornarice, proti čemur pa se je najbolj borila ravno Anglija. In tako vidimo, da si je angleška evrop- ska politika prizadevala ustvariti poleg močne Francije tudi močno Nemčijo, kar bi prisililo ti dve večno sprti državi, da bi osredotočili vse svoje sile na moč- no suhozemsko vojsko in tako ne imeli možnosti, da bi si zgradili močno mor- narico. Prihod Hitlerja na oblast je ponovno postavil na dnevni red francoske zuna- nje politike sklenitev vojaške zveze z Anglijo. Ze Barthoujev obisk v Londo- nu 1. 1934. je imel glavni namen prido- biti Anglijo za pristop k Vzhodnemu paktu. Javno mnenje pa je na ta obisk ostro reagiralo in Chamberlain je na dan obiska označil v Birmingham!! vse vesti o bližnji vojaški zvezi med Angli- jo in Francijo za fantastične. Slično iz- javo je podal nekaj dni po Barthouje- vem obisku v parlamentu tudi tedanji angleški zunanji minister Simon. Nem- ška odpoved petega dela versajske mi- rovne pogodbe o vprašanju državne o- brambe 16. marca 1935 je bila brez dvo- ma izvršena, če ne v sporazumu, pa go- tovo z vednostjo angleske vlade. O tem priča dejstvo, da jc angleška vlada ob obisku Flandina in Lavala v Londonu v februarju 1935 skušala pridobiti oba francoska državnika za ukinitev tega člena versajske pogodbe. To kaže tudi obisk angleških državnikov v Berlinu 25. in 26. marca 1935, ko je zunanji mi- nister Simon izjavil, da Anglija ne po- zna več niti zmagovalcev niti premagan- cev. Tudi skoraj istočasni Edenov obisk v Moskvi in njegove tamkajšnje zuna- njepolitične izjave so dokazovale strik- tno izvajanje angleške politike evrop- skega ravnotežja z usmerjevanjem nem- ške ekspanzije proti vzhodni in jugo- vzhodni Evropi. Ogromni porast nemške oborožene si_ le in italijansko-abesinska vojna sta še- le odprla Angliji oči in ji predočile vso usodnost njene povojne evropske poli- tike, ki je bila odgovorna za vse diplo- matične neuspehe glede ohranitve in spoštovanja versajskega miru. To spo- znanje pa je prišlo tako pozno, da An- glija ni več mogla rešiti Avstrije, Če- škoslovaške in Poljske, vendar pa še dovolj zgodaj, da je bila obnovljena predvojna »Entente cordiale« med Fran- cija in Anglijo in to celo na mnogo sir- si osnovi nego pred svetovno vojno. Po- sebne zgodovinske važnosti je bilo v tem pogledu šesto zasedanje zavezni_ škega vrhovnega vojnega sveta, na ka- terem je bila podana slovesna izvaja, da ne bosta zaveznici sklenili ločenega premirja ali miru, temveč da bosta tu- di po sklenitvi miru vzdrževali medse- bojne zveze v vseh svojih akcijah, dokler bo to potrebno za njuno varnost, za svobodo vseh narodov, za spoštovanje zakonitosti in za ohranitev miru v Ev- ropi. Ta odločna izjava potrjuje dokon- čni preokret v tradicionalni angleški politiki kontinentalnega ravnotežja spoznanje Anglije o istovetnosti nje- nih interesov s francoskimi in pogrešnost njene povojne politike. Ta zgodovinska izjava vodi obe zaveznici v še tesnejši objem in tako že v kali zadušuje priza- devanja Nemčije, da bi zasejala neza- upanje in nesporazum med oba zavez- nika ter vrača Francozom zaupanjc v iskrenost angleškega zavezništva. Za nas pa je glavni pomen te izjave v dejstvu, da ta izjava ne veže obeh za- veznikov samo za čas sedanje vojne, temveč tudi za dobo po vojni. Stran 2. »NOVA DOBA« 3. V. 1940 Štev. 19. Celiski mestni svet Gradnja vo(lo\'oda pri Celjski koči in dograditev novega planinskega doma — Nova proga za pogrebe — Povečanje tekstilne tovarne Bergmann in drug — Vprašanje cetrte lekarne v Celju — Borba proti sladoledarjem — Razdelitev podpor iz Westnovega fonda — Spremcmba cestnega policijskega reda — Tlakovanjc Mariborske ceste in hodnika za pešce — Vprašanje Glazüjc' Celjski mestni svet je imel v petek zvečer javno sejo. Zupan je v začetku zaprisegel na novo imenovane člane mestnega sveta g%. ključa^oičarskega mojstra Andres Jl&'zmana, višjega pošt- nega kontrc^spja^Leopolda Višnerja in šol. upr. v p. Janka Kramerja. Občina bo zgradila pri Mestnem zave- tišču v Medlogu centralno greznico s prostornino 200 m;j. Fekalije bodo za- časno izvažali še s konjsko vprego. Na prošnjo SPD bo občina zajela studenec pod Tovstom in zgradila vodovod do Celjske koče; proračun znaša 7.700 din. Občina bo začela letos graditi cestno zvezo čez Pratnemerjevo zemljišče na Dobrovi do Permozerjevega travnika; predvidena je tudi gradnja polstabilne- ga mostu čez Koprivnico. Veliko skalo na ovinku ceste pod Starim gradom nad Savinjo bodo razstrelili in porabili ka- menje za obnovo dovozne ceste na mest- no pokopališče. Občina bo razpisala na- tečaj za izdelavo idejnih osnutkov za parcelacijo in zazidavo predela med Sa- vinjo, Ložnico, državno cesto in Mest- nim zavetiščem. Nagrade bodo znašale skupno 21.000 din. Ta izdatek bo občina krila s povišanjem cene za parcele za 1 din od m-. Cesto od Detičkove vile do mestnega pokopališča bodo uredili in vodili pogrebe na mestno pokopališče odslej po tej cesti in ne več skozi Čret. Pogrebe na okoliško pokopališče bodo vodili namesto po Mariborski cesti od- slej po Zrinjskega in Kersnikovi, pozne- je pa po Komenskega ulici. Občina je podražila vse svoje še neprodane par- cele za 10 do 30 odstotkov. Novo po- slopje na dvorišču mestnega poglavar- stva so dali zavarovati pri Vzajemni za- varovalnici. Mestni konjač mora do 1. maja odstraniti mrhovišče na Dobrovi. Ponudba akademskega kiparja Božidar- ja Pengova za nakup plastičnega por- treta kralja Aleksandra je bila odklo- njena. Trgovec in posestnik Anton Pe- tek v Celju je bil sprejet v članstvo mestne občine. Odobrene so bile naslednje izredne podpore: Sokolskemu društvu Celju - matici 1.000 din za pokrajinski zlet v Celju, javni mestni knjižnici 1.000 din, Celjskemu kulturnemu tednu, akcijske- mu odboru za rešitev Aškerčeve doma- čije in delavskemu godbenemu društvu v Celju po 500 din, Društvu absolventov drž. trgovskih šol v Celju, Vincencijevi konferenci za akademike v Ljubljani in Akademskemu domu sv. Cirila v Ljub- ljani po 300 din, reviji »Jugoslovanski biseri« pa 100 din. Prošnji Jegličevega akademskega doma in Doma sv. Tere- zije v Ljubljani za izredno podporo sta bili odklonjeni. Mestni svet je dovolil čevljarskemu mojstru Josipu Kosu gradnjo dvonad- stropne hiše med Znidaršičevo in Maje- tičevo hišo na Bregu, vendar pa mora predložiti nov načrt po predlogu mest- nega tehničnega oddelka. Parcelacijski načrti za zemljišča Franca Kopušarja v Medlogu, Filipa Pukla na Ložnici in Ane Šmidove v Novi vasi so bili odo- foreni, vodji mestnega tehničnega oddel- ka inž. Pristovšku pa je bila dovoljena delitev njcgove parcele na hribu sv. Jo- žefa. Mestni svet je dovolil tekstilni to- varni Bergman in drug v Ipavčevi ulici gradnjo dozidka, ki bo stal okrog 900 tisoč din. Za pogajanja z zastopniki Sa- vin jske. podružnice SPD zaradi dogra- ditve planinskega doma pod Tovstom sta kot zastopnika mestne občine po- oblaščena župan in finančni referent. Mag. ph. Ivan Hubad iz Kranja na- merava otvoriti četrto lekarno v Celju in sicer na,.koncu Prešernove ulice ob Dečkovem trgu. Na predlog zdravstve- nega referenta odvetnika dr. Skoberne- ta je mestni svet z večino glasov potrdil potrebo te lekarne, čeprav je mestni fi- zik kot strokovnjak izjavil, da take po_ trebe v središču mesta ni, pač pa bi bilo treba ustanoviti četrto lekarno v moč- nem industrijskem predelu v Gaberju. Proti ustanovitvi lekarne na koncu Pre- šernove ulice so glasovali m. s. Holo- bar, Rozman, Berger, Plankar in Repnik. Prodaja sladoleda z vozički je pred kolodvorom, v ulici dr. Gregorja 2er- java, Prešernovi ulici, Vodnikovi ulici, na Cankarjevi, Kralja Petra in Mari- borski cesti,ter \r okoliŽu vseh šol pre- , povedana. Tržni odbor bo še sklepal, ali bi ne kazalo sploh prepovedati prodajo sladoleda z vozički, ker vpliva ta pro- daja kvarno na mladino. Industrijec Avgust Westen je poklo- nil občini lani 200.000 din. Ta znesek naj bi občina porabila predvesm za pod- poro revnim delavcem, zlasti rodbinam z bolnimi rodbinskimi člani. Izmed 988 prošenj za podporo je občina pozitivno rešila 728. Med drugimi so prejeli Vin- cencijeva konferenca 20.000 din, oko- liška deška in sola šolskih sester po 10.000 clin, obe mestni šoli po 6.000 din za božičnico, misijonska hiša na hribu sv. Jožefa in kapucinski samostan po 1.500 din za kosilo revežem, čevljarski mojster in clan fantovskega odseka Vik- tor Veber pa 2.000 din, ker mu je žena lani rodila trojčke. Občina bo vstavila v prihodnji občinski proračun večji znesek za izredne podpore revnim družinam ter uvedla posebne nagrade za zakonce, ki se jim bodo rodili dvojeki ali trojeki. Zupan je bil očividno zado- voljen in je z rokami markiral ploska- nje ... Mestni svet je odobril spremembo cestnega policijskega reda. Odslej bodo smeli motociKlisti voziti po vseh mest- nih ulicah. Parkiranje motornih vozil pa je odslej prepovedano v Kolenčevi ulici, na prostoru med kolodvorom in poštnim po3lopjem, v Aškerčevi ulici, ulici dr. Gregorja Žerjava in Prešernovi ulici. Kakor znano, je v Kolenčevi ulici vhod v Celjski dom. Za namestitev medna- rodnih prometnih znakov je mestni svet odobril 50.000 din. Na predlog kmetijskega odbora so bile določene naslednje pristojbine za sušenje sadja v sadni sušilnici v Mest- nem zavetišču v Medlogu: za 1 škaf sve- din, brez kurjave in s strežbo 4 din, s din, brez kurjave in strežbo 4 din, s kurjavo in strežbo 8 din. Mestni svet je odobril naslednje podpore: čebelarski podružnici v Celju 400 din, društvu Re- jec malih živali v Celju 473 din, Francu Ocvirku 1.000 din in Aygustu Riicklu 600 din za napravo vzornega gnojišča, Jožetu Pavlinu 1.205 din za nabavo ple- menskega bika, Francu Fazarincu 500 din za nabavo sadne škropilnice in An- tonu Tomanu 150 din za nabavo trav- nega semena. Odobreni sta bili dve vzdrževalni nagradi in sicer Francu Kli- narju za vzdrževanje bika 300 din in Mariji Glinškovi za vzdržcvanje mer- jasca 400 din. Kmetijski podružnici v Celju bo prispevala občina za nabavo dveh travniških bran 500 din. Poleg te- ga bo občina nabavila dve travniški brani za 3.010 din in ju bo oddala v oskrbo z&nesljivima kmetovalcema v Lokrovcu in Košnici. Tečaj za obvezno telesno vzgojo, ki se je pričel 1. aprila, obiskuje 186 ob- veznikov, ki so razdeljeni v pet oddel- kov. Mariborsko cesto bodo začeli v najkrajšem času tlakovati v odseku med Prečno ulico v Gaberju in Cesto na pokopališče na Sp. Hudinji. Stroške bo krila tvrdka Westen. Obcnem bo začela mestna občina tlakovati hodnik za pe- šce ob Mariborski cesti od rudarske so- le do Kovinarske ulice. V tajni seji je bilo sklenjeno, da bo občina s 1. julijem zavarovala vse svoje pragmatične in pogodbene nameščence pri Trgovskem bolniškem in podpomem društvu. Pri mestni elektrarni sta bila sprejeta v službo elektrotohnik Franc Žagar in uradnik Edvard Rupnik. Mestna občina je prejela odlok f inanč_ nega ministrstva, ki je v sporazumu z notranjim ministrstvom odklonilo sklep prejšnjega mestnega sveta z dne 31. ja- nuarja 1935, da podaljša mestna občina zakupno pogodbo za Glazijo s Sokol- skim društvom in SK Celjem za 25 let. Vino — tresnjicana lasten pridelek 1939, rdeče in belo, kakor tudl izvrstno PARAČINSKO KRVNO VINO prodajam na litre in v večjih mjiozinah. Naprodaj imam tudi sladho krmo. FHÄNC ZHNGGER - CELJE Politika Rusko-jugoslovensko zbliianje Beograjski »Trgovinski glasnik« raz- pravlja o obnovi odnošajev s Sovjetsko Rusijo in pravi med drugim: Že s samim dejstvom, da želi velika Rusija svobodo balkanskih narodov in njihovih držav, je ta svoboda v dobrš- nem delu tudi zajamčena. Čeprav naše sile v primeri z izyestnimi sosedi niso zelo velike, tudi niso tako male, da bi ne mogli krvavo braniti svoje svobode in neodvisnosti. Obenem z izraženo ru- ska željo, da Balkan ne postane plen drugih, to povzroča, da postaja v per- • spektivi ta del sveta trd oreh. Zato lah- ko upamo, da moremo ohraniti svoj mir in svojo svobodo. Zares, riskantno bi bilo uspavati se s pretiranimi nadami, bilo bi pa tudi zelo nevarno živeti brez njih. Naša javnost se je po prvi vesti o obnovi trgovinskih odnošajev z Rusijo predramila in bolj vedro gleda v bodoč- nost. To pa je barometer, ki skoraj ni- koli ne. vara. Narod instinktivno čuti, da je na poti k velikemu delu. To delo je tudi zares veliko. Zaradi tega je bila odločitev kneza namestnika, da obnovi odnošaje z Rusijo, izredno dobro spreje- ta in je v narodni zavesti okrepila ne samo občutek varnosti države, , H*«*."• *¦>- Prepričani smo, da bomo šele takrat, ko bo vse zaključeno, videli, kako velikega pomena je bilo to delo tudi z gospodarskega stališča. Rusija, pa naj jo vodi kakršna koli vlada, ostane za naš narod samo in ved- no Rusija. Ne maramo se mešati v ru- ske notranje zadeve. Vsaka ruska vla- da, ki se naslanja na voljo večine, a tega ne moremo oporekati današnji, predstavlja za nas Rusijo. In tako bo vedno. Umerjenost, ki jo je pokazala Rusija ob ureditvi svojih odnoSajev z malimi, šibkimi baltskimi državami, daje jamstvo, da je taktika vmešavanja v tuje zadeve opuščena. Kri ni voda. Rusko-jugoslovensko zbližanje se bo razvijalo v hitrem tem- pu, če se bomo znali čuvati tujih intrig. Samo sloga rešuje Slovane! Tega tudi ne bi smeli pozabiti v naši notranji po- litiki. .. Ni prepozno! Resnica o nail ladranski obali Ob otvoritvi Italijanskega instituta v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je ca- sopis »Jadranska straža«, ki izhaja v Splitu zahteval, da se v Rimu osnuje Jugoslovenski institut, cigar cilj bi bil, da pove italijanski javnosti resnico o naši državi, zlasti pa o naši jadranski obali. Tako bi italijanska javnost izve- dela, da ni na vsej nasi obali več kot 4.000 Italiianov in da so vse statistike, ki so bile italijanski javnosti doslej ser- virane, samo plod pretirane propagande. Oblskovalci beograjskega velesejma »Nova riječ« poroča, da so bili na le- tošnjem beograjskem pomladanskem ve- lesejmu zastopani v ogromnem številu tuji turisti, trgovski agenti, aranžerji paviljonov, seimski strokovnjaki in dru- gi poslovni ljudje. Brez komentarja Zagrebška »Nova riječ« objavlja: Italijanski tisk je objavil vest o hišni preiskavi pri dr. Milanu Stojadinoviču in njegovem interniranju brez vsakega komentarja. Omenil je samo, da je bil dr. Stojadinovič velik graditelj beograj- skega pakta prijateljstva z Italijo, ki je temelj italijansko - jugoslovenskega so_ delovanja. Čefil in Poljaki »Polska Walczaca«, organ pol jske voj- ske, objavlja: »Zbližujemo se s Čehi in moramo v bodočnosti korakati skupaj. To nam na- rekujeta razum in osnovni interes obeh narodov. Izkušnje sedanjosti ne smejo biti pozabljene. Spoznajmo Čehe in uvi- deli bomo, da se moramo od njih na- učiti mnogih dragocenih stvari, kakor se morejo tudi oni marsičesa naučiti od nas«. iz ce&kega sokolstva Kakor poročajo iz Prage, je starešina Česke obce sokolske univ. prof. dr. Tru- hlaf še vedno v zaporu v Pragi, a ga nameravajo v kratkem prepeljati v Nemčijo. V zadnjem času so bile raz- KINO METROPOL CELJE Danes zadnjikrat najlepši film sezone Materina Hubexen Visoka pescm, posvečena vzvišcni rnaterin- ski Ijubezni, zlatemu materinemu sreu... Käthe Dorsch Paul Hörbioer Hans Holt ltd. Od 4. do 7. maja Anton Poslednji Naš dobri znanec Hans ÄLoser v vlogi konscrvativnega sluge ! — Zagreb se je smejal celili 14 dni pri predvajanju tega imenitnega filma. Hans Moser in njegova garda puščene tri sokolske župe in sicer Bla- nicka, Zižkova in Jerolimova. Zaplemba dragocenih pred' metov na Poljskem Varšavski organ okupatorskih obla- stev »Novi kurier warszav/ski« je pred dnevi objavil naredbo, s katero se za- plenjujejo razni predmeti na vsem oku- piranem področju Poljske. Seznam teh predmetov navaja zlato, srebro, slike, rokopise, star denar in slično. Ta na- redba se ne nanaša na Nemce, ki živijo na Poljskern. Sofafa v Nemiiji »Berliner Zeitung am Mittag« piše pod naslovom »Slanikova solata mora •vsebovati najmanj 20% slanikov« o okrožnici nemškega notranjega ministr- stva, ki se nanaša na vprašanje kako- vosti ribje in mesne solate. Solata je danes v Nemčiji važna življenjska po- trebščina, ki jo čedalje bolj jedo, ker jo dobivajo brez kart. Omenjena okrož- nica navaja, da mora slanikova solata vsebovati najmanj 20% slanikov. Okrož- nica govori podrobno o šestavi majone- ze, ki se dodaje solati. Pri mesni solati je prepovedana uporaba želodca, pljuč, vimen, žil, redkve, repe, karfijole, zele- ni in buč. Ministrstvo upa, da bo tako preprečilo zlorabo in poboljšalo kako- vost teh življenjskih potrebščin. Domače vesfi — Prijavljanje inozemcev. S čl. 2. uredbe ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. IV. 1940 je predpisano, da se mora tuj državljan V roku 12 ur po dohodu v mesto stano- vanja, najkasneje pa v 36 urah po pre- hodu državne meje o s e b n o javiti pri pristojni krajevni policijski oblasti, ki ji mora pokazati svoje listine. V istem roku se mora osebno prijaviti tudi, ka- dar spremeni kraj stanovanja. V me- stih, kjer so posebna policijska obla- stva, se mora prijaviti pri teh obiastvih, v drugih krajih pa pri pristojnem ob- činskcm uradu. Daljši, a najvec 36-urni rok velja samo tedaj, kadar je od vhod- ne postaje do kraja bivališča dolga pot, Ce inozemec med potom kje i.zstopi za dalje kakor 12 ur ali kje prenoči, se mo- ra tudi v tistem kraju osebno prijaviti. Bivati sme samo v kraju, za katerega se glasi dohodni vizum in samo dokler velja dohodni vizum. Bivanje preko ro- ka dohodnega viza odobrava po mini- strskem pooblastilu ban. Na isti način se mora osebno prijavljati tudi inoze- mec, ki ima dovoljenie za bivanje, a potuje v drug kraj po svojih poslih, ne da bi sicer spremenil kraj običajnega bivanja. Vsak inozemec, ki se ne bi pravočasno osebno prijavil, ali ki bi bi- val v kraljevini preko roka viza in ni dobil za podaljšanje bivanja posebnega dovoljenja, bo kaznovan z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine. Stanodajal- ci naj inozemca opozore na te dolžnosti takoj, ko se pri njih nastani. — Kr. banska uprava dravske banovine. — Bhiuije inozemcev. Po uredbi mi- nistrskega sveta o ibivanju in kretanju inozemcev z dne 17. aprila 1940 sme tuj državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljcnju za bivanje. Vsi oni inozemci, ki imajo veliavna dovolje- nja za bivanje, morajo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označen v njiho- vem naslovu v dovoljenju za bivanje. Ce hoče inozamec spremeniti svoje bi- vališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo na bansko upravo. Inoze_ mec, ki bi brez dovoljenja banske upra- Stev. 19. »NOVA DOBA« 3. V. 1940 Stran 3. ve premenil mesto bivanja, bo kaznovan po čl. 3. navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznljo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni iz- gnan iz kraljevinc Jugoslavije. — Kr. banska uprava dravske banovine. — Uvedba brezmesnih dni. Po poro- čilih iz Beograda bo vprašanje uvedbe brezmesnih dni v Jugoslaviji rešeno v najkrajšem času. Ni pa še storjena končna odločitev, ali dobimo dva ali tri brezmesne dneve v tednu in ali bo razen telet izpod enega leta starosti prepo- vedano tudi klanje druge živine. — Za bana dunavske banovine jc imenovan dr. Branko Kjurina, odvetnik in notar iz Stare Pazove. Dosedanji ban dunavske banovine dr. Jovan Radivo- jevic je bil upokojen. — Umrl je v četrtek v Laškem trgo- vec in posestnik g. Josip Osolin. Pokoj- ni je bil odločno naroden, značajen in marljiv mož. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen in spoštovan. Pogreb bo v soboto ob 16.30 na župno pokopa- lišče v Laškem. Pokojnemu bodi ohra- njen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! — Požar v Stranicah. Dne 26. aprila popoldne je zgorelo v Stranicah pri Konjicah gospodarsko poslopje posestni- ka Šmida. Na kraj požara so prihiteli konjiški gasilci, ki so požar omejili in rešili bližnjo hišo. Skoda je znatna. Vzrok požara ni znan. — Šoferji, avtomobilisti in mebaniki, ki žele biti premeščeni (prekomandira- ni) k avtotransportnim edinicam ali v mehanične delavnice, naj takoj zahteva- jo potrebne tiskovine pri Šoferskem društvu »Volan« za dravsko banovi- no v Ljubljani, Čopova ul. 2. Istotam dobe potrebne tiskovine poklicni šoferji, ki nameravajo nastopiti službo v vojski kot plačani šoferji. — O prehrani. Vitamini regulirajo delo žlez. Potrebni so za zelo važne fi- ziološke razvojne funkcije. Vitamini so obramba pred boleznijo in obnavljajo tkiva. V mlečni moji »Bracu« je uspe- lo ohraniti občutljive Vitamine mleka in izklilega ječmena v naravnem stanju. Celiemolrolfca c Inž. Westen, kavarna »Merkur« in »Sokolski glasnik«. Glasilo Saveza So- kola kraljevine Jugoslavije »Sokolski glasnik« citira poročilo »Nove dobe« o znanem incidentu, ki ga je izzval inž. Maks Adolf Westen, sin veleindustrijca in rezervni oficir jugoslovenske vojske. »Sokolski glasnik« navaja, da je celjska polieija kaznovala inž. Westna zaradi omenjenega incidenta s 500 din globe in da se bo moral inž. Westen tudi pred sodiščem zagovarjati zaradi svojih žali- tev. List pripominja: Smatramo, da bi bilo mnogo važnejše, če bi se zagovar- jal tudi pred javnostjo, ki bi morala na njegove žalitve odgovoriti s stališčem napram industriji njegovega očeta in napram vsemu njihovemu zasluževanju denarja v deželi, ki jo grdijo in žalijo. Mimogrede omenjamo, da je kavarna »Merkur« ravno v preteklih dneh de- monstrativno odklonila prejem »Sokol- skega glasnika«. c Tednik »IVIurska krajina«, ki izhaja v Murski Soboti, omenja uvodnik »Pst, sovražnik prisluškuje!«, ki smo ga ob- javili v zadnji številki »Nove dobe«, in pravi: »Uvodni članek zadnje celjske »Nove dobe« je v vsakem pogledu prav pomemben in posebno primeren za da- našnje case. Gospodu uredniku tega li- sta čestitamo na objavi tako stvarnih odstavkov v uvodnem članku.« c Zanimiva sprememba v tajništvu JRZ v Celju. Posle tajnika JRZ v Celju je pred kratkim prevzel upokojeni žup- nik g. Miloš Cars. Kakor znano je bil g. Miloš Cars prej župnik v Galiciji pri Celju. c Akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije bo priredil na binkoštni pone- deljek 13. t. m. izlet v Veliko Širje nad Rimskimi toplicami. Z ljubljanskim vla- kom bodo prispeli udeleženci v Rimske toplice ob 9.44, z mariborskim vlakom pa ob 11.12, nakar bodo skupno krenili v tri četrt ure oddaljeno Veliko Širje. Ob 12.30 bo skromno slavje na novem domu rodbine pokojnega Mihe Aškerca. Predsednik akeijskega odbora g. Rajko Turk bo imel kratek nagovor, nakar bo družini izročil spominsko knjigo in da- rilno listino, hkrati pa bo odkril na hiöi spominsko ploščo pesnika Antona Aš- kerca. Svečanost bo združena s petjem in slavnostnim govorom o pomenu Aš- kerčevega življenjskega dela za naš na- rod. Govorili bodo tudi odposlanci po- sameznih nacionalnih društev, ki so so- delovala v akeiji. Po svečanosti se bodo izletniki vrnili v Rimske toplice, kjer bo skupno kosilo z družabnim sestan- kom. Vabimo narodno prebivalstvo Ce- lja in vsega celjskega okrožja, da se udeleži svečanosti v Velikem Širju na binkoštni ponedeljek v čim večjem šte- vilu. c Akademija podmladka Jadranskc straže na celjski gimnaziji bo v sredo 8. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Udeležite se akademije v čim večjem številu in izkažite s tern priznanje kul- turnemu in nacionalnemu udejstvova- nju našega dijaštva! c Slava pravoslavne cerkve. Pravo- slavna cerkev sv. Save v Celju bo sla- vila v petek 10. t. in. svojo hramovsko slavo v spomin na dan sežiganja reli- kvij svojega patrona — prvega srbske- ga arhiepiskopa in prosvetitelja sv. Sa- ve na Vračaru 1. 1594. V četrtek 9. t. m., na predvečer slave, bo ob 18.30 v ccrkvi bdenije, v pctek 10. t. m., na dan slave, pa bo ob 10. saborna liturgija. Po liturgiji bo procesija, nato pa rezanje slavskega kolača. c Na Djurdjevdan v ponedeljek 6. -t. m. bo ob 9. liturgija v pravoslavni cer_ * kvi sv. Save. c Dnižaben večer v Oficirskem domu. Uprava Oficirskega doma in pododbor UROIR v Celju priredita v soboto 4, t. m. ob 21. družaben večer v vseh pro- storih Oficirskega doma na Deekovem trgu. Vabljeni so vsi aktivni in rezervni oficirji z rodbinami in po njih vpeljani gostje. Vstopnine ni. Obleka prome- nadna. Posebna vabila se ne razpošil- jajo. c Uprizoritev dveh operet. Maribor- sko Narodno gledališče bo ponovilo v nedeljo 5. t. m. ob 15. v celjskem gle- dališču Straussovo opereto »Cigan ba- ron«. Ob 20. pa bo uprizorilo najuspe- lejšo domačo opereto zadnjega časa »Vse za šalo«, ki jo je napisal Celjan Danilo Gorinšek in uglasbil kapelnik J. Jiranek. Opereta »V3e za šalo« je do- segla v Mariboru, Ljubljani in na Jese- nicah rekordne uspehe. Obe predstavi sta izven abonmaja. Nabavite si vstop- nice takoj v predprodaji v Slomškovi knjigarni! c Občni zbor Društva hišnih posest- nikov za Celje in celjski okraj je bil v torek 30. aprila zvečer v restavracijskih prostorih hotela »Evrope« v Celju. Iz- med 307 članov se je občnega zbora'ude- ležilo le 27 članov, kar ne kaže, da bi bilo vladalo za društveni občni zbor med članstvom posebno zanimanje. Obe- ni zbor je otvoril in vodil predsednik g. Anton Fazarinc, tajniško poročilo je podal g. Jakob Blazon, blagajniško g. Ivo Gams, revizijsko g. Anton Grajželj. Na predlog g. Grajžlja je prejel dose- danji odbor razrešnico in blagajnik po- hvalo. Vsa poročila so bila odobrena brez debate in soglasno. Pri volitvah so bili na predlog g. Draga Gamsa sogias- no izvoljeni za dobo 2 let sledeči funkci- onarji: predsednik Anton Fazarinc, od- borniki Franc Dobovičnik, Ivo Gams, Konrad Gologranc, Branko Kosrnač, ravn. Drago Kralj, Vinko Prelog, Bran- ko Zemljič in Franc Žohar ter namest- niki Cvahte, F. Prelog, Skale in Zupan- čič. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena Anton Lečnik in Anton Graj- želj. Proračun za novo poslovno leto iz- kazuje 7100 din dohodkov in ravno to- liko izdatkov. Pri slučajnostih je stavil g. Ivan Skale pismen predlog glede iz- vrševanja dimnikarskih opravil. Ta predlog je bil priključen predlogu upra- ve, da se na pristoinih mestih zahteva sprememba v izvrševanju dimnikarske obrti na ta način; da se sedan je rajo- niranje kot neumestno in za hišne last- nike neprimerno opusti in se tudi v dimnikarski obrti uvede prosta konku- renca, kakor je to v vseh drugih obr- tih. Na predlog nekega člana so raz- pravljali tudi o društveni imovini, ki je znašala na dan občnega zbora 8.750 din. aic. c Tujski promet, umrljivost in brez- poselnosfc. V mesecu aprilu je obiskalo Celje 1059 tujcev (935 Jugoslovenov in 124 inozemcev) nasproti 862 v letoš- njem marcu in 1088 v lanskem aprilu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 45 oseb in sicer 9 v mestu in 36 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. aprila na novo prijavilo 82 brezposelnih, delo je bijo ponujeno za 47 oseb, posredovanj je bilo 18, odpo- tovalo je 35, odpadlo pa 90 brezposel- nih. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 726 brezposelnih (596 moških in 130 žensk) nasproti 787 (659 moškim in 128 ženskam) dne 20. aprila. Delo dobi 20 do 30 ključavničarjev in kovačev ter Važno je, da zobe temeljito cčistimo nc samo ijutraj, J^; ampak tudi vsak večerr -f predno gremo spat. Chlorodont 2<)bha p as t a več orodnih kovačev in železostrugarjev za Vinkovce, po 10 težakov in hlapcev, 4 poljski delavci, po 2 krojaška in mi- zarska pomočnika, po 1 kovač in žagar, 10 kmečkih dekel, 8 kuharic, 7 služkinj ter po 1 vzgojiteljica, sobarica in po- strežnica. c Za šefa davčne uprave v Celju je imenovan višji daveni inspektor g. Josip Stare. c Materinski dan proslavi Kolo jugo_ slovenskih sester v Celju v nedeljo 12. t. m. Počastite ta dan svoje matere s cvetjem! Ce kupite to cvetje od proaa- jalk Kola, pomagate s tern onim naj- revnejšim materam, ki žive s svojo deco v pomanjkanju, in onim, ki so v svoji starosti osamljene in brez sredstev, kaj- ti prispevki, ki jih zbere Kolo ta dan, so namenjeni njim. c Občni zbor Slovenske šolske matiee bo v nedeljo 5. t. m. ob 9. dopoldne na I. deski narodni šoli v Celju. Razen po- ročil in volitev sta na dnevnem redu predavanje univ. prof. dr. Karla Ozval- da v vzgajanju »boljšega« človeka in spominski govor prof. Gustava Siliha ob 20-letnici smrti Henrika Schreinerja. Clane — zlasti prosvetne delavce — va- bi odbor k udeležbi, saj je to prvi občni zbor Slovenske šolske matice v Celju. c Kedni letni občni zbor celjske po- družnice »3Ierkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije, bo v sredo 8. t. m. ob 19.30 v mali dvo- rani Narodnega doma v Celju z običaj- nim dnevnim redom. Če bi obeni zbor ob napovedani uri ne bil v smislu pravil sklepčen, bo občni zbor ob 20.30 v istih prostorih in bo sklepal pravnoveljavno ob vsakem številu navzočih članov. c Trgovsko društvo v Celju bo imelo 31. redni občni zbor v četrtek 9. t. ni. ob 19. (v primeru nesklepčnosti pa ob 20.) v posvetovalnici Združenja trgov- cev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Obeni zbor podružnie CMD. V četr- tek 16. t. m. ob 20. bo v mali dvorani Narodnega doma obeni zbor moäke in ženske podružnice Družbe sv. Cirila ih Metoda v Celju. Poleg običajnega dnev- nega reda bo tudi zanimivo in aktualno predavanje. Podružnici pozivata svoje članstvo, da se letošnjega občnega zbo- ra zanesljivo udeleži. To zahteva narod- na dolžnost! c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 7. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v Razla- govi ulici. K.: Davorin Fermevec V knjigi »Savinjska dolina« je poseb- no poglavje z naslovom »Spominu za- služnih pokojnikov«. Tam je tudi kra- tek življenjepis pokojnega Zalčana, vi- sokošolea Davorina Fermevca, ki je ži- vel od 1. 1855. do 1878. Po končani srednji soli v Celju je nadaljeval študi- Je na filozofski fakulteti graške univer- se. Bil je odločen nacionalist in je živel ^ za Povzdigo svojega naroda. 2e leta '"*• je priredil s svojimi tovariši, zla- s« s pokojnim prof. Antonom Bezen- SKom »Besedo« v Zalcu. Sorodniki po- Kojnega Fermevca Se hranijo njegovo korespondenco in tudi njegove pesnitve. Po njegovi smrti - podlegel je jetiki — sta bila objavljena v »Slovenskem Narodu<< dva dopisa, ki sem ju prenisal v Studijski knjižnici v Ljubljani. Prvi dopis poroca o Fernievčevi smrti drugi pa vsebuje daljši nekrolog izpod peresa pokojnikovega zvestega prijätelja Anto- na Bezenška. Oba dopisa objavi jam v izvirniku. I. »Slovenski Narod«, stev. 227., XI. letnik 1878. Ljubljana, četrtek 3. oktobra (Iz Zavca) se nam piše 1. oktobra: Mi imamo denes britko izgubo zazna- movati: umrl je denes tukaj po dolgej bolezni, jetiki, jurist gosp. Davorin Fer- mevec, v 23. letu svoje starosti. — Bil je nadepoln, talentiran, povsod priljub- Ijeni mladenič skoz in skoz narodnjak. Bodi njemu zemljica lehka; velika škoda zanj slovenskej domovini, ki nema pre- več navdušenih sre za njeno delo, kakor je bil mladi pokojnik. II. »Slovenski Narod«, štev. 244., XL let- nik 1878. Ljubljana, sreda 23. oktobra. Davorin Fermevec. (Nekrolog. Spisal Anton Bezenšek.) Naj se nikdo spoštovanih čitateljev ne začudi, ako čita na naslovu ime, ki rau še morda doslcj nij bilo prebližno zna- no. Ne bode mu žal, ako se z njim upozna. In verjetno je, da mnogim to ime še ni znano, ker blagi pokojnik zaradi svoje skromnosti nij s svojim imenom stopal v javnost, nego je delal za svojo slovensko domovino, katero je iz dna duše ljubil, na tihem, t. j. v ož- jem krogu svojih rojakov, a delal je tam z velikim in srečnim uspehom, tako da zasluži, da se njegovo ime ne poza- bi med Slovenci. A njegovo življenje in njegov vrli značaj naj bode za primer in v zgled naši mladeži! Ako sem si torej vzel* za sveto zada- čo, da napišem o Davorinu Fermevcu malen nekrolog, vezala me je na to dolžnost, katero imam nasproti blagemu pokojniku kot njegov iskreni prijatelj, a ker sem ga kot takov predobro po- znaval, veže me druga in še lepša dolž- nost, da kot domoljub drugemu vrlemu in plemenitemu domoljubu i rodoljubu v teh vrsticah vsaj skromen spomenik postavim. Dne 3. t. m. čital sem v »Slov. Naro- du« pretužno vest, da je moj Davorin dne 1. t. m. v gospodu zaspal. Nij mi sicer došla ta novica iznenada, ker sem poznal njegovo nevarno boležljivo sta- nje, a vendar me je neizmerno pretresla, ko sem zvedel, da nam je smrtna kosa tako vrlega Slovenca, a meni tako mile- ga prijatelja, uže v tako ranih letah pokosila. — Pokojnikovo življenjc bilo bi meni jako lahko pravedno tu točno opisati, ker sem — kakor gore rečenu — bil njegov iskreni prijatelj, a se lepše bodo se njegov značaj in okolno- sti, v katerih je živel, pokazali, ako na- vedem v sledečem izvadke iz njegovega poslednjič pisanega mi lista; v katerem meni celo stanje svoje opisuje, in celo svoje sree odkrije, kakor bi bilo za slo- vo, — kakor bi bil v naprej vedel, da mi piše poslednjikrat. List je pisal dne 6. sušca t. 1. v Zavcu, na svojej domačiji, kder je zadnje case svoje bolezni preživel. In v njezn pravi mej drugim sledeče: »Dragi mi prijatelj! Ce tudi to pismo pričenjam sam soboj, z mojo osebo, ali na ravnost rečeno, z mračnim toževa- njem nad svojo nemilo osodo, mislil si bož, da sem postal nestrpljiv, nezado- voljnež in pesimist v najožjem pomenu besede. In vendar bi se motil, kdor bi me tako sodil. Ti, predragi moj, vem dsf me uže od nekdaj dobro poznaš, in če Ti danes odkritosrčno povem, da se od takrat nijsem spremenil, ko sva se še na čarobnih obalah mile Savinje hla- dila, ko sva tuhtala in ugajala, kako bi se svet na korist Slovanstva prenare- diti dal. Jaz Te zagotovim, da sem še vedno tistih mislij, če tudi malo hladne- jega temperamenta ko takrat —«. :>In kljubu tej mojej izpovedanej ne- izpremembi v načelih postal sem ven- dar v nekih obzirih drugačen. Sam sebi bi moral namreč srce odrekati, če bi se ne zmeml za šibo, s katero me uže od nezne mladosti osoda tepe!« »V 12. letu, tedaj še v otročjej dobi, 'zgrabila mi je smrt predobrega očeta, in ko sem kljubu tej nezgodi vendar še posiloma dalje študiral in brez pomoči od doma v največjej sili in potrebah gimnazijo dovršil, sedaj sem mislil, da si bom malo oddahnil.« »S težkim sreem, a v največjih- nadah zapustil sem meni uzq jako priljublje- no starodavno Celje, negotov še sicer, kam se čem v prihodnje obrniti, ali s trdnim sklepom v sreu, da naj uže bom Stain 4. »NOVA DOBA« 3. V. 1940 Štev. 19. c Žetev smrti. Na hribu sv. Jožefa *je umrla 26. aprila 64-letna bivša kuharica Neža Špornova. V celjski bolnici so umr- li: v soboto 64-lctni Mihael Hafner, dni- nar brez stalnega bivališča, in enolctna Marija Kudrova, hčerka posestnikovega sina iz Levca pri Celju, v ponedeljek pa 40-letni posestnik Štcsan Jevšenak iz Pletovarja pri Dramljah. V Ipavcevi uii- ci 6 v Celju je umrl v četrtek po dol- gem trpljenju v starosti 32. lr: zasebnik g. Adolf Ogrizek. Pogreb bo v soboto ob 16. iz mrtvaenice na mestnem poko- palisču. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! " c Tragična smrt. Ko se je 56-letni Martin Gajšek, bolniški strežnik v umo- bolnici v Novem Celju, v nedeljo 21. aprila popoldne vozil z motornim kole- som po cesti iz Zalca proti Petrovčam, je izgubil öblast nad vozilom in padel tako nesrečno, da je dobil težke poškoii- be na glavi in po ostalem telesu. Prepc- ljali so ga v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek podlegel poškodbam. c Prijava posevkov v pmnanje pu Okoscmu. Mest.no poglavarstvo v Celju razglaša: Osrednia komisija za semeno- gojstvo bo tudi letos priznavala eiste posevke rži, psenice, jeemena in ov3a ter nasade krompirja (oneidovec, kres- nik, rani in pozni rožnik, jubel, Böhmov rani in ackersegen). Napredni kmeto- valci iz celjske okolice naj poäljcjo za- devne ponudbe do 20. t. m. mestnemu poglavarstvu, kjer dobe tudi podrobna pojasnila. c Dijaški kuhlnji v Celju so darovali v počastitev spomina pokojncga g. pod- ravnatelja Matka Šmida njegovi keglja- ški tovariši 300 din. Iz obiinstva Nedostatkh ki bi se daii pray lahko ©d- praviti Pred leti je bil objavljen sklep mest- nega sveta, da se smejo i'ekalije izva- žati le do določene ure, pozneje pa ne več. Po tem predpisu pa se oni, ki fc- kalije izvažajo, že davno več ne ravna- jo. Izvažajo fekalije, kadar jim je všeč, kadar imajo čas in kadar najmanj za- mudijo. Da se to dogaja tudi ob toplem vremenu, v največji vroeini, da ti vozo- vi včasih tudi promet sam zastavljajo, ker stojijo preko ceste, jim ni mnogo mar. Ze ponovno je bilo grajano dejstvo, da švigajo kolesarji v temi brez luči na svojih kolesih po mestu. Zgodi se tu in tarn, da kolesar, če vozi ravno mimo stražnika, potegne iz žepa svojo žcpno električno svetilko in jo drži v roki. Ko pa je mimo stražnika, jo vtakne spet v žep in se vozi dalje brez luči. To je seveda v nasprotju s predpisom cestne- ga reda, kajti kolö mora biti razsvet- ljeno, svetilka pa mora biti pritrjena na kolesu. Cesto vidimo dvojno vprego, tako da je prvemu vozu, v katerega je vpreže- na živina, priklopljen še drug voz, prav tako tudi, da je enemu tovornemu av- tomobilu priklopljen drug. Tudi to je proti cestnemu redu. Zgodi se, kar bi tudi ne smelo biti, da imajo tovorni avtomobili naložene dro- gove, drevesa, traverze, ki daleč molijo ecz zadnji rob voza. Ker ti avtomobili često tudi v mestu hitro vozijo, so pešci zlasti na ovinklh v veliki nevarnosti, da jih ta preko' roba stoječi tovor zadene in poškoduje. Ti nedostatki, ki nasprotujejo cest- nemu redu, bi se dali lahko odpraviti. Pričakujemo, da bo pristojno obla- stvo to zadevo hitro uredilo. Cestni red velja za vse, za pešce, ko- lesarje, avtomobiliste in motocikliste. Pešci nc morejo spraviti koga drugega tako hitro v nevarnost ali napraviti škode, pač pa kolesarji in avtomobilisti in ta škoda je navadno velika, vcasih nepopravljiva. Zadnjič srao grajali, da so si dijaki izbrali prostor za staro gimnazijo na Masarykovem nabrežju za nogomet. Zadevnih ukrepov še nismo opazili. Na- sprotno, sedaj imamo že kar tri taka igrišča: ob Savinji v začetku Masary- kovega nabrežja, v parku na strani pru- ti hribu, drugo v začetku in tretje ob koncu parka. Kaj poreče k temu Olep_ ševalno društvo? —-h— $okolstvo Pokraiinski slet taveza Sokola kr aliasi- ng Jugoslaviie v Celiu v dneh 29. in 30. junija f 940 Odsekom zletnega odbora otežkoča priprave negotovost, kaksna bo udelež- ba gostov v predzletnih dneh, ko »bo treba vsem preskrbeti prenočišca. Kok za prijtive bo zaključen 15. maja. V prijavnicah bodo nevedene toene številke, koliko udeležencev, predvsem telovadečih, bo nastanjenih v skupnih prenoeiščih, koliko bo navezanih na skupno prehrano in koliko na gosülne. Tudi število zletnih znakov bo s prijav- nicami ugotovljeno. Banska uprava je medtem že dovolila uporabo celjskih äol za prenočišča v zletnih dneh. Za skupna prenočišča bo treba nekaj vago- nov slame, na kar mora stanovanjski odsek že sedaj misliti in si jo zagoLoviti, ker bo slamo čedalje težje dobiti in ni izključeno, da bo cena spet poskočiia. Zletni odbor oziroma tehnični pdsek namerava izdati brošurico, ki bo vsebo- vala vsa podrobna navodila, v prvi vrsü glede nastopa, zbirališč k skušnjam in k povorki, razpored javnega nastopa na glavni zletni dan, razstavo, razdelitcv prenočišč, železniških zvez itd. Ce bo mogoče bodo v brošurici opisane tudi zanimivosti Celja in okolice, bližnje pia- nine in zdravilišča. Izšla bo tudi jubi- lejna številka »Zupnega vestnika«, za katerega se zbirajo že sedaj podatki. Predavanje za radio o zgodovini Celj- skega Sokola bo sestavil brat prof. Jan- ko Orožen, 14 dni kasneje bo sledilo enako predavanje o zgodovini celjske župe. Beograjski radio oddaja že nekaj časa vsakih 14 dni reportažo o našem jubilejnem zletu, na kar brate in sestre posebej opozarjamo. Izhirn* tekme vrhunskih fefovadcev v Celju V nedeljo 28. aprila so bile v telo- vadnici Sokolskega društva Celja-mati- ce izbirne tekme telovadcev zahodnih žup za sestavo vrste za tekmo proti vzhodnim župam, ki bodo 12. t. m. v Beogradu. Tekmovalci so prišli v Celje že na predvečer. Matično društvo Celje jim je priredilo v Narodnem domu po- zdravni večer. Pred pričetkom tekem je načelnik Ljubljanskega Sokola br. dr. Pustišek pozval telovadce, naj zastavijo vse svo- je sile in sposobnosti za uspeh tekem. Vsak si naj prizadeva, da bo dosegel največ točk. Starosta Sokola Celja - ma- tice br. dr. Milko Hrašovec je izrekel bratom tekmovalcem in sodnikoma do- brodošlico in jim želel najlepše uspehe. tekem se je udeležilo 13 bratov, ki so tckmovali na bradlji, drogu, krogih, ko- nju in v prostih vajah. Prvenstvo si je priboril znani ülimpijec in mednarodni tekmovalec br. Miro Forte (Ljubljanski Sokol) s 45 točkami, drugi je bil z 41.7 točke br. Janko Priatov z .Jesenic, tretji s 37.7 br. Malnarič (Ljubljanski Sokol). Sledili so: kot 4. Wildmann (Ljubljan- ski Sokol), 5. B. Josipovič iz Zagreba, 6. Vitek (Sokol Ljubljana II), 7. Šega (Ljubljanski Sokol), S. Franc Sfavbej (Celje-matica), 9. Valand (Ljubljanski Sokol), 10. 11. in 12. vsi z enakim šte- vilom točk Flis in Kremesec (Ljubljan. Sokol), Noč z Jesenic in kot 13. Dnago- vec iz Zagreba. Brat Forte je dosegel prva mesta na bradlji, konju in krogih in v prostih vajah, na drogu pa je bil prvi brat Pristov z Jesenic. Sodila sta brata Stukelj in Antosievicz. Tekem bi se moral udeležiti tudi br. Konrad Gri- lec, a se zaradi poškodbe na roki ni rnogel. Tekme so trajale od 9.30 do 12.45. K tekmam z vzhodnimi župami bodo bratje pozvani po načelništvu Ljubljan- skega Sokola, ki bo tudi sestavilo vrsto. SokoSsko društvo Celie-matica Razstava Društvo bo priredilo v zletnih dneh razstavo v Narodnem domu v Celju. V 50 letih se je nabrala kopica zanimive snovi, ki bo na razstavi prikazala vse ogromno delo, ki ga je opravil v tem razdobju Celjski Sokol. Ze leta 1922., ko je bila v Narodnem domu v Celju predhodna razstava za vsesokolski zlet v Ljubljani, smo bili iznenadeni nad bo- gato vsebino, ki jo hrani društveni ar- hiv. Na žalost se je nekaj teh predme- tov na razstavi na vsesokolskem zletu izgubilo in društvu kljub večkratnim proänjam ni uspelo, jih dobiti nazaj. V 18 letih, odkar je bila prirejena zadnja razstava, se je društveni arhiv izpopol_ nil s slikami, diplomami, listinami in edieijami iz novejše dobe. Mnogo slik, fotografij in podobnih predmetov, ki jih društvo nima, zlasti iz starejše dobe, bo pri posameznikih, ki bi jih lahko po- grešili, na ralistavi bi pa odlično služili svojemu namenu. Brat Matija Benčan je zbral svojo bogato zbirko razne sno- vi, ki jo bo prepustil za razstavo Sokola Celja-matice in bo tudi sam sodeloval. Da bi bil uspeh razstave popoln, prosi- mo brate in sestre, ki so nekdaj delo- vali v Celjskem Sokolu in imajo uporab- ne razstavne predmete, da jih posodijo ali prepustijo Sokolskemu društvu Ce- lju-matici, ki mu bodo storili lepo uslu- go. x Sokolski majniški izlot. Sokolsko društvo Celje-matica vabi članstvo in naraščaj, da se v čim večjem števiiu udeleži majniskega i z 1 e t a, ki bo v nedeljo 5. t. m. Odpotovali bomo z vla- kom, ki odhaja iz Celja ob 6.40, do La- škega, od tarn se bomo napotili mimo bivše Delniške pivovarne po grebenih nad rudnikom Hudo jamo k Sv. Jederti. Po odmoru se bomo podali na Dol in v Sokolski dorn v Hrastniku. Sokolski dorn bomo zapustili tako, da bomo pra- vočasno na kolodvoru v Hrastniku in da bomo prispeli z večernirn vlakom v Celje. Vsa hoja od Laškega do Hrast- nika bo trajala pičle 4 ure. Bratje in sestre si naj kupijo nedeljsko povratni- co iz Celja do Hrastnika morda že na predvečer na postaji v Celju, da jim na dan odhoda ne bo trcba dolgo čakati pri blagajni na kolodvoru. Na veselo svide- nje v nedeljo! Pričakujemo, da se narn bodo priključili tudi bratje in sestre, ki bivajo ob progi in v krajih, ki jih bomo obiskali. Iporf Offmp ; Cef/e Na Olimpovem igrišču v Gaberju se bo pričela v nedeljo 5. t. m. ob 16. od- ločilna prvorazredna prvenstvena tekma med celjskima lokalnima rivaloma SK Olimpom in SK Celjem. Ta tckma bo odločila, ali bo Olimp definitivno ostal na drugem mestu ali pa bo Celje zased- lo to mesto in si tako priborilo vstop v slovensko ligo. Ker hočeta seveda oba kluba prcprečiti izpad iz alovenske lige, bo srečanje njunih moštev izredno ži- vahno in napeto. Pričakujemo pa tudi, da bo tekma lepa in fair. Razumljivo je, da je za to važno tekmo v Celju in okolici zelo mnogo zanimanja. * V tekmovanju za prvenstvo hrvat- sko-slovenske lige so bili v nedeljo do- seženi naslednji rezultati: v Osijeku Sla-' vija (O) :Ljubljana 7:0 (3:0), v Zagre- bu Gradjanski:Hašk 9:0 (2:0) in Sla- vija (V) :Concordia 6:2 (2:2), v Subo- tici Split:Backa 1:1 (1:0) in v Splitu Hajduk:Sašk 8:0 (2:0). S tem je tek- movanje v glavnem zaključeno. Prvak je Gradjanski s 33 točkami pred Haš- kom in Hajdukom, Ljubljana pa je na zadnjem mestu. * Tekmovaiije za prvenstvo srbske lige je dalo v nedeljo naslednje rezulta- te: v Beogradu BSK:Zemun 6:0 (3:0) kar hočem, povsod mora mi doniovnia prva skrb biti. — Oh, kako so šle hitro vse moje nade po vodi, kakor pena iz- ginile so moje mladostne sanje! — Ka- ko se mi je namreč v prihodnje godilo, znano Ti je dobro po mojih pismih. Ko- liko sem jaz v smrtnih težavah in .v strašnej negotovosti pretrpel, mej tem, ko so vsi moji tovariši kakor metulji med srkali iz polnih čaš, katcre mi jc »alma mater« na vseučiliščih ponujala! In ko sem potem zopet nekoliko okre- val, hitel sem v Gradec, da bi vsaj ne- kaj zamujenega popravil, a sei sem na vseučilišče le toliko, da sem se skoraj še huje bolan domov vrniti moral. Ce ti povem, da se mi je letos vsa lanska bolezen še huje povrnila, bodi Ti dovolj. Vsi ljudje so me uže obsodili, da nc bom letošnje pomladi doživel, in kdo ve, če nemajo prav?! — Vendar jaz še života- rim, in če tudi v največjih težavah, mi- slim vendar vedno na svoje prijatelje in se jih spominjam, če le mogoce tudi pi- smeno. Najhujše rane seka mi spomin na mojo pred kratkim umrlo mater, ka- tera so me tako radi imeli in tolažili. Sedaj pa, kamor pogledam krog sebe, vse prazno, vse mrtvaško. Cc se spom- nim, da se mi tako godi v mojih najlcp- ših letih, ko sem stoprav dovršil 22. le- to, izdihnil bi tudi jaz z našim Prešir- nom: »Okusil zgodaj sem ivoj sad, apo- znanje!« »Tako zapuščen, brez očeta, brez ma- tere, brez vsake prave rodbine, veže me malo še na ta svet! — In vendar bi še rad živel! — Zakaj ? Tega Ti ne morem povedati. Zakaj beži muha, če jo hočeš ubiti? Zakaj se krivi črv, če ga hočeš poteptati? In vendar te živalice ne po- znajo niti domovine, niti prijateljev. To dvoje, moj dragi, so torej še magneti, kateri me še nekoliko na ta svet vlečejo — in po pravici.« »Z žalostnim sreem moram videti, ko- liko jo so mej Slovenci neobdelanega, nezrelega, kar vse bi se še obdelovati in gojiti moralo. V sree me nasprotno zo- pet veseli, kcr vidim. kako se tukaj in tarn celina orje, kako ae uže gojijo krasne cvetličice, ki so na našem vrtu rasti počele. Kako i*ad bi pri takem pre- inlšljevanju stopil mej delavcc na tem aii na onera polju! S kakim poželenjem bi se tega ali onega poprijel, — ali mr- zel pot na čelu opominja me bridko, d\x imam jaz vse svoje moči izključivo lc boginji Morani posvetiti, da za me ni trava zrastla! — In če kljubu temu ro- ki povzdigniti hočem, da bi vsaj prija- lelju svojo osodo potožil, opadeti mi utrpli roki in me tako siliti, da moram tak le list po tri in še več dnij pisati.« ... Presrčno Te pozdravlja Tvoj ne- srecni, a do smrti udani Davorin Fermevec m. p.< Iz tega pisma se lehko vsak prepriča, da sem imel prav, kar sem v »Narodu« trdil. Blaga duša si bil, predragi moj Davorine! Solze mi igrajo v očeh, ko si zmislim, da te nij več med živimi! Ko- like lepe nade, ki sem jih jaz in vsi, ki smo te poznali, v tebe stavili, izginile so mi zdaj, kakor se potopi val na morju. Težko mi postane pri sreu, če vidim, da osoda mojej domovini tako jedncga za drugim, ki bi jej mogli biti prej ali slej krepki stebri, nemilosrčno pobira. — Počivaj sladko! Spavaj mirno! A mi tvoji preostali prijatelji, ki se niti nismo moglo udeležiti pogreba, po- kazali bodemo, da si nam nepozabljiv, a tem, da bomo obiskali tvojo gomilo, odkrili glavo in rekli: Slava tvojemu spominu! ¦X- Na koncu tega spisa pa le mislim, da govorim iz srea vseh slovenskih domo- ljubov, ako rečem, da bi bilo vredno po- staviti našemu Davorinu spomenik. Ne morem sicer misliti, da bi mogli posta- viti na grob kak večji spomenik, nego leak manji ali dostojni spomeni kamen moremo mu postaviti. Prosim vas torej, Slovenci, darujte po svojih močeh neko- liko novcev, da čim preje to realiziramo. Nade jam se, da bi bilo uredništvo »Slo- venskega Naroda« pripravno, novce sprejemati in javno kvitirati, kar bo tudi uredništvo »Jugoslovanskega ste- nografa« rado storilo, in ob jednem se morda stvori v Zavcu kak odbor, ki se bo pobrinil za spomenik. Prosimo! V Zagrebu, dne 10. oktobra 1878. V krstni knjigi žalske župnije so o pokojnem Fermevcu sledeči podatki: Martin Fermeutz, rojen 26. oktobra 1855. na štev. 29. v Zavcu. Oče: Seba- stijan Fermeutz, tržan. Mati: Marjeta Fermeutz, roj. Verdovšek. Botra: Vin- cenc Zottel, kovač in Frančiška Zottel, žena. Krstil: Franc Ferenčak, kaplan. Slike za legitimacije in amatersko d«lo najhitreje, točno in dobro izvršuje Foto PELIKAN CELJE - RAZLA60VA ULICA DOPISE ZA »NOVO DOBO« sprejemamo samo do srede dopoldne, zares nujne dopise pa še v četrtek do- poldne. Posebno nujne, kratke dopise sprejemamo izjemno še v četrtek popol- dne. V petck dopoldne nc sprejemam» več dopisov in oglasov za številko, ki izide tisti dan. Štev. 19. »NOVA DOBA« 3. V. 1940 Stran 5. in Bask: ŽAK 1:1 (1:0), v Sar"ajevu Slavija (S):Jugoslavia 1:1, v Skoplju Gradjanski (S):Vojvodina 3:0 (1:0) in v Borovu Bata:Jedinstvo 1:0. Tudi v srbski ligi je tekmovanje končano. Pr- vak je BSK z 31 točkami pred Jugo- slavijo in sarajevsko Slavijo, Zemun pa je na zadnjem mestu. * V tekmovanju za prvenstvo Sloven- ske nogometne zveze so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Celju Olimp:Amater 2:2 (1:1), v Mariböru Ze- lezničar:Mura 5:0 (3:0), v Ljubljani Hermes :Disk 1:0 (1:0), Svoboda:Reka 2:0 (1:0) in Mars:Jadran 1:1 (1:1), na Jesenicah pa Kranj :Bratstvo 2:1 (2:1). * V drugorazredni prvenstveni tekmi je SK Laško v nedeljo v Celju prema- galo enajstorico SK Štor s 4:2 (0:2), mladina SK Celja pa je v prvenstveni tekmi premagala mladino SK Jugosla- vije s 3:1 (1:1). * Na table-teniškem turnirju za prvenstvo Ljubljane, ki je bilo v soboto in nedeljo na Rakovniku pri Ljubljani, si je priboril med seniorji prvenstvo član zagrebškega Haška Zarko Dolinar, med juniorji pa clan SK Celja Vrečič. Tekmovali so člani devetih klubov iz Ljubljane, Celja, Murske Sobote in Za- greba. * Moštvo SK Celja je gostovalo v nedeljo v Krškem in igralo prijateljsko tekmo s SK Brežicami. Tekma se je kon- čala neodloeeno 3:3 (2:2). Celjani so igrali precej ležerno. Brežičani, ki so igrali požrtvovalno, imajo v svojem mo- štvu nekaj prav dobrih igralcev. Sah Celjski šahovski klub : ŠK »Vidmar« 4 : 4 V nedeljo je gostoval Celjski šahov- ski klub v Mariboru in igral semifinalno tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze s šahovskim klubom »Vidmar- jem«. Zelo zaniraiva in napeta tekma se je končala z neodločenim rezultatom 4:4. Posamezni rezultati so naslednji: prvo imenovani so Celjani, drugi Mari- iborčani: Cijan : Gerželj 1:0, Poljanec : Kukovec 1:0, Šmigovc : Marvin 1:0, inž. Sajovic : Lukež st. 0:1, Diehl : Küster 0:1, Modic : Lukež ml. 0:1, Graser : Pe- če 1:0, Fajs : Čertalič 0:1. Revanžna tekma bo v nedeljo 5. t. m. v Celju. Prinašamo s tekme partijo Graser (Celje) : Peče (Vidmar), ki jo je gosp. Grašer v odločilnem napadu odločil v svojo korist. To je bila obenem prva zmaga Celjanov na, tej tekmi. Beli: Graser : črni: Peče 1. Sf3, Sf6; 2. d4, e6; 3. Lg5, Le7; 4. Sbd2, d5; 5. e3, Sbd7; 6. Ld3, 0—0; 7. c3, c6; 8. Dc2, h6; 9. h4, c5; 10. b3, Te8; 11. Se5, Se5:; 12. d:e, Sd7; 13. Sf3, h:g; 14. h:g, Lg5:; 15. Th5, aö; 16. Sg5:, Se5:; 17. LU7 + , Kf8; 18. f4, g6; 19. Sf7:, Kf7:, 20. f:e, TfS; 21. Lg6: + , Kg8; 22. Lh7+, Kf7; 23. Lg«-|-, Kg8; 24. g4, Dc7; 25. 0—0—0, d4; 25. Tdhl, Dg7; 27. Tg5, Dd7; 28. Lc3-I-, Dg7; 29. Dh7, mat. Šahovski brzi turnir. Celjski šahov- ski klub je zaradi prevelikega števila udeležehcev določil dva igralna dneva v mesecu za redni mesečni brzi turnir. Dne 26. aprila zvečer je odigrala skupi- na B pod vodstvom gosp. Černelča brzi turnir za prvenstvo v mesecu aprilu. Prvo mesto si je priboril mladi Janko Jazbec s 13 točkami od 16 dosegljivih, drugo mestd pa Davidovac z 12 točkami in pol. Kai se dogaia v eni uri? »Gotovo nie posebnega«, bi morda od- govorili naši čitatelji v prvem trenutku. "a ura- ^aj je ena ura? Samo šestde- set mmut, ki hitro pretečejo, če se bavi- mo s pnjetnbn poslom, ki pa izgledajo brezkonene, čc ae dolgoč Jimo bali & f™ V ^bncm položaju. Seveda se iahko vcasih kaj 2godi v eni uH dst _ ^ Ameriski statistiki so podrobno nro- ucevali vse kar se dogaja v enf uri na vsem svetu, in ko bomo prečitali nji- hove rezultate, bomo ostrmeli. Tako na primer odpremijo v eni uri ZA BIRMO si oglejte bogato zalogo molitvenikov in rožnih vencev pri tvrdki KAEL GORlCAR vdv., Celje, Kralja Petra cesta štev. 7—9. na vsem svetu 14.000 brzojavk in od- dajo na pošti 1,141.000 pisem, dopisnic in paketov. V eni uri natisnejo 60 mili- jonov časopisov in opravijo 1250 porok. Na vsem svetu pojedo v eni uri 35 milij. kilogramov kruha, ravno toliko riža, 25 milij. kg krompirja, 4 milij. kg mesa in 1,500.000 jaje. V Združenih državah prežvečijo v eni uri za 2000 dolarjev gumija! ' V eni uri se rodi na vsem svetu 5440 otrok in umre 4650 oseb. Veliko število teh smrtnih primerov se dogaja vsled prometnih nesreč in vsled starosti, a skoraj vse ostale je treba pripisati bo- leznim. Tako so statistike ugotovile, da umre samo v Prednji Indiji v eni uri 120 oseb za malarijo. Ta bolezen zahteva na vsem svetu več človeških žrtev nego druge bolezni, ki se jih bojimo mnogo bolj, kakor kuga, koze, kolera itd. Raz- ne države, v katerih je malarija na dnevnem redu, so začele sedaj odločno borbo prnti tej bolezni. Komisija Dru- štva narodov za pobijanje malarije je ugotovila, da zadostuje, če jemljemo v sezoni mrzlic preventivno vsak dan do- zo po 40 centigramov kinina. Za zdrav- ljenje v primeru obolenja zadostuje, če jemljemo doze po 1—1.30 grama kinina dnevno 5 do 7 dni. Iz nasih kraiev Koniice Uspeio zborovanje in teiaj JNS Konjice, 3. maja. Na Štefanovo je bilo v Konjicah zadnje zborovanje JNS. Na tem zborovanju, ki je bilo, kakor vedno, zelo dobro obiska- no, sta med drugimi poročala gg. Slav- ko Bučar in Ciril Žagar iz Ljubljane. Od tega časa g. Žagarja nismo več vi- deli v Konjicah. Zaradi tega je tudi na- stalo neko politično mrtvilo. Od vseh strani so se pristaši oglašali z željo, da bi jih spet obvestili o zunanji in notra- nji politični situaeiji. G. Zagar je svoj redni dopust porabil za to, da je v Ko- njicah skupno s funkcionarji OJNS in JNS organiziral na Jurjevo nedeljo po- litično zborovanje, združeno s političnim tečajem. Zborovanje se je začelo ob 8. zjutraj. Kljub slabemu vremenu in občnim zbo- rorn (kmetijske podružnice in koroških borcev) je bila dvorana napolnjena. Zbralo se je staro in mlado iz vseh ob- čin v srezu. Zborovanje je otvoril agilni predsed- nik sreske OJNS, tov. Franjo Berton- celj. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen g. Ciril Žagar, ki je pozdravil gg. dr. Vrčona, inž. Sancina in Andrcja Uršiča iz Ljubljane, dr. Sbrizaja iz Ko- njic, Slavka Cižka iz Maribora in za- stopnika oblasti g. Lipovška.' Nato je podal podpredsednik banovinskega od- bora OJNS g. dr. Vrčon pregled medna- rodnega položaja. O notranjepolitičnem položaju je poročal tajnik banovinskega odbora OJNS g. Uršič. Predscdujoči je zaključil zborovanje ob 11. s pozivom vsem, da utrjujejo nacionalno in držav- no misel v sedanjem času. Po zborovanju se je pričel omladin- ski politični tečaj, ki se ga je udeležilo nad 30 fantov in mož iz vseh občin v srezu. O nacionalno političnem in soci- alno gospodarskeni programu stranke, o narodno obrambnih vprašanjih in o organizaeiji stranke so poročali gg. dr. Sbrizaj, dr. Vrčon, inž. Sancin in Andrej Uršič. Pri skupnem kosilu in večerji Je bila izgovorjena marsikatera lepa in koristna beseda. Ob koncu sta že gg. Zagar in Bertoncelj vzpodbujala tečajni- ke k resnemu delu ter širjenju nacional- ne in državne misli med ljudstvom. Predlagala sta tudi, da se prično obeni zbori organizacij po vseh občinah v srezu, da se tako poglobijo stiki z ljud- stvom in da bo mogoče informirati ljudstvo o vsem, kar je koristno za na- rod in državo. V imenu tečajnikov se je zahvalil prirediteljem in predavate- ljem tečaja tovariš Slavko Višner iz Konjic. Med zborovanjem je bila poslana mini- stru v p. dr. Albertu Kramerju pozdrav- na brzojavka z zahvalo za njegovo na- klonjenost stranki v konjiškem srezu. Obe prireditvi sta pokazali, da se na- cionalna misel v konjiškem srezu krep- ko razvija in z njo tudi Jugoslovenska nacionalna stranka, ki docela razume današnji položaj ter vzgaja ljudstvo v nacionalnem in državnem duhu. k Sokolsko društvo v Konjicah prire- ja za svoje Clane vsako soboto družaben večer v dvorani Narodnega doma. Ob tej priliki so na sporedu razna nacional_ na predavanja. Tudi preteklo soboto je bil družaben večer. Članice in člani So- kola so napolnili dvorano do zadnjega prostora. To pot se je konjiški Sokol lahko ponašal z odličnim predavateljem g. dr. Brankom Vrčonom, urednikom :>Jutra« iz Ljubljane. G. dr. Vrčon je predaval o mednarodnih problemih in je bil za svoja zanimiva izvajanja nagra- jen z dolgotrajnim aplavzom. Starosta Sokola brat dr. Ivo Rudolf se je preda- vatelju iskreno zahvalil za njegov trud in ga prosil, da bi še večkrat prišel v Konjice in s svojimi izvajanji poživil nacionalni cut. Po predavanju se je raz- vil vesel družaben večer. Za dobro raz- položenje je skrbel brat Slavko iz Pr- lekije s svojim instrumentom, lepim petjem in vedno vedrim humorjem, za kar mu je Sokolsko društvo zelo hva- ležno in mu izreka prisreno zahvalo. Ta- ke'prireditve so nam ravno v teh re3nih časih zelo potrebne. k Dva občna zbora smo imeli v nede- ljo 28. aprila v Konjicah. V prostorih Kmetijske družbe je bil obeni zbor njene konjiške podružnice. Izčrpno in strokov- no poročilo je podal posle vodeči pod- načelnik notar g. Rado Jercb. Izvoljen je bil po večini dosedanji odbor z načel_ nikom Antonom Bercetom, posestnikom iz Špitaliča, in posle vodečim podnačel- nikom g. Radom Jerebom, notarjem in posestnikom v Konjicah. Na novo je bil izvoljen v odbor tudi g. Alojzij Sivec, posestnik iz Stranic. V šolski telovadnici je bil obenem občni zbor organizacije koroških borcev za konjiški srez. Tudi tukaj je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Jožo Ledererjem, biv- šim orožniškim vodjo v Velikovcu. k Gostilna Narodni dorn v Konjicah je že od novega leta v rokah zakoncev Domitrovičevih, ki skrbita, da so gostje kar najbolje postreženi in da zadovolj- ni odhajajo ter se spet radi vračajo v gostilno, ki je vzorno vodena in sedaj tudi dobro obiskana. Zafec ž Zvočni kino Zalec. V soboto 4. t. m. ob 20. in v nedeljo 5. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Trasedija Šangaja«. Velefilm iz življenja v velikem kitajskem mestu. V glavnih vlogah Inkišinov in Louis Jou- vet. Za mladino neprimerno. tloveni Gradec Zbor Cifjlmefodar/ev Sloven j Gradec, 3. maja. Slovenjegraška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je pred dnevi polagala obračun svojega narodno obrambnega dela v minulem letu. ObČnega zbora, ki je bil v Sokolskem domu in ki ga je vo- dil predsednik g. Miloš Grmovšek, se jc udeležilo lepo število članov. Po pozdravu prisotnim in zlasti za- stopniku oblasti sreskemu načelniku g. dr. Franu Hrašovcu je podal predsednik izčrpno poročilo o podružničnem delova- nju v minulem letu. Iz tega poročila po- snemamo, da je štela podružnica lanl 164 članov, med temi štiri ustanovnike. Razne zadeve narodno obrambnega zna- čaja je odbor obravnaval in reševal na štirih sejah. Po delegatih je bila po- družnica zastopana tako na glavni skup- ščini CMD v Ljutomeru, kakor tudi na dveh taborih na Plešivcu (Uršlji gori) in na taboru slovenjegraške krajevne organizacije Legije koroških borcev in na taboru SPD. Oba tabora sta se pre- tvorila v mogočno manifestaeijö narod- ne misli ob severni državni meji. Poro- čilo omenja nädalje Ciril-Metodovo kre- sovanje na Rahtelu in na Plešivcu ter dobro uspeio narodno obrambno preda-> vanje delegata CMD. ' Blagajniško poročilo je podal g. Al- fonz Debelak st. Omenil je, da se zbira- njc denarnih sredstev ni omejevalo sa- mo na pobiranje članarine, temveč da je obsegale tudi denarne zbirke, tako ob priliki občnega zbora, ob kresovanju in pri narodno-obrambnem predavanju. Bilo l»r.•¦/.., .... \M%jßvae&i HU "W& V ._ '. I .V;} -\K". '¦•".„, 0*^>--^ ¦- '»».. Na- cionalisti apeliramo na oblastva, da iz- dajo potrebne ukrepe in določijo mini- malne dimenzije odprtin cestnih podvo- zov v vseh izpostavljenih delih države. Tudi v tern oziru je treba misliti na vsako eventualnost. 1 Poroka. V četrtek 2. t. m. sta se poročila na Brezjah na Gorenjskem dim- nikarski mojster g. Josip Benedek iz Laškega in gdč. Fani Peterlinova, tr- govska sotrudnica iz Roba na Dolenj- skem. Pred osmimi leti, še kot mlad fant, je g. Benedek prevzel dimnikarsko obrt za svojim pokojnim očetom. S svo- jo vestnostjo v izvrševanju poklica si Je kmalu pridobil ugled in spoštovanje pri prebivalstvu vsega okraja. Politično se ni eksponiral. Kljub temu je kot znača- jen mož korakal ravno v življenju. Pre- brodil je vse viharje, ki so mu izpod- kopavali eksistenco in ga pri tem občut- no oškodovali. Ostal je zvest svojim na- čelom. Njegova soproga ga. Fani iz- haja iz ugledne napredne rodbine Peter- linovih na Dolenjskem in je sestra so- proge tukajšnjega trgovca g. Herlaha. Ze več let se z vso vnemo udejstvuje pri tukajšnjem Sokolu kot aktivna čla- nica. Mlademu nacionalnemu paru že- limo vsi, ki ga poznamo, obilo zakonske srece! 1 Planinci, pozor! V nedeljo 5. t. m. bo polaganje temeljnega kamna za nov planinski dom na Šmohorju. Prijatelji lepega Šmohorja, pridite, da položimo temelj že dolgo zaželjenemu domu! 1 Zdrtavje dojenčka in otroka je goto- vo vsaki skrbni materi pri srcu. Koliko- krat prebdi zaskrbljena mati vse noči ob svojem ljubljenčku, ki je bolan in si ne ve pomagati iz zagate. Vse nasvete, ki jih kje čuje, skuša uporabiti, in prav često se zgodi, da dete ne uspeva pravil- no, da boleha, da nima teka in da je naj- večkrat vzrok temu nepravilno zdrav- ljenje. Vsem tem ncprilikam se izognc- mo, ako si nabavimo knjižico »Zdrav in bolan otrok«, ki jo je spisala specialist- ka za otroške bolezni, primarij drž. bol- nice v Ljutoljani dr. Sabina Praprotni- kova. V tej knjižici najdete vse polno preizkušenih nasvetov preprosto pisanih, tako da si more vsak ob vsaki priliki pomagati. V knjigi je govora o negi, odgoji in vzreji dojenčka, napisani so vsi znaki bolezni in hkrati zdravljenje vseh najvažnejših nalezljivih otroških bolezn;. Navedena knjiga, bi morala kra- siti vsako družinsko knjižnico, kjer ima rodbina otroke. Knjižica se dobi v vsa- ki knjigarni, v Laškem pa pri g. Els- bacherju. 1 Kako je bil ustvarjen Sueški prekop, ki deli dva kontinenta in obenem spaja dvoje svetov, boste videli v največjem filmskem delu poslednjih let, velcfilmu »Suez«. Delo in napori Ferdinanda de Lessepsa za uresničenje njegove velike zamisli. Milijonska inscenacija, mojstr- ska režija! V glavnih vlogah Tyrone Po- wer, Loretta Yuong in Annabella. Foxov tednik. Ta film bo predvajal kino Laško v soboto 4. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 5. t. m. ob 16.30 in 20.30. Hrastnak h Beg fa življenja. Okrog 20. aprila sta nenadoma, izginila iz Hrastnika 34- letni poročeni rudar Anton Lipovšek in 26-letna samska delavka Justi Gričar- jeva, oba zaposlena pri tukajšnjem rud- niku. Lipovšek se je še prav ljubeznivo poslovil od svoje žene in svojih dveh otročičkov z izgovorom, da gre po svo- jem privatnem poslu v Trbovlje. Lipov- šek je odšel in se ni več vrnil. Ker se Lipovaek in Gričarjeva nista več javila na delo, so bili njuni svojci mnenja, da sta pobegnila. Orožniška postaja v Sev- nici pa je pozneje sporočila. v Hrastnik, da sta Lipovšek in Gričarjeva skočila 25. aprila ponoči na tamkajšnji postaji pod tovorni vlak. Kolesa so ju grozno razmesarila in na mestu usmrtila. V smrt sta šla očividno zaradi nesrečne ljubczni. h Na obenem zboru podružnice Na- rodne strokovne zveze, ki je bil 21. apri- la v Roševi gostilni v Hrastniku, je na- rodno delavstvo polagalo račun o svo- jem delovanju. Poročila funkcionarjev so bila razveseljiva in sprejeta z zado- voljstvom, zlasti zato, ker je podružnica tako napredovala, da ima svoje zastop- stvo v tukajšnji bratovski skladnici in večino rudarskih obratnih zaupnikov. Število članstva podružnice je znatno naraslo. Izvršni odbor je zastopal g. Ambrožič iz Ljubljane. Izvoljen je bil večinoma dosedanji odbor podružnice z g. Čatrom na čelu. Dos pri Hrattniku o Podružnica Dmžbe sv. Cirila in Me- toda bo imela redni letni občni zbor v sredo 8. t. m. ob 20. v soli kraljice Marije. Po/ie ob lots j Obsotelsko pismo Sedlarjevo, 3. maja. Odkar so bile v časopisju objavljene vesti, da bodo občinske volitve morda že kmalu, je pričelo v naši občini mrgoleti kakor po mravljišču, ko ga ob- sije solnce. Da so obeinske volitve že res potreb- ne, ne more zanikati noben obean, ki želi, da bi se naše občinsko gospodarstvo postavilo na trdnejše temelje. Zelimo le, da bi se časopisne vesti pretvorile v res- nico. Ni potrebno. da bi moral biti opazova- lec izvajanja naše gospodarske politike bogve kak .strokovnjak, vsak, ki se hoče malo pozanimati za to vprašanje, bo lah_ ko na prvi pogled videl, da gospodarstvo v naši občini ni baš dobro. Prejšnja le- ta smo v »Novi dobi« večkrat grajali gospodarstvo naše obeinske uprave toda naš župan g. G. Dobravc se na take stva_ ri menda ne ozira. Kaj pa mu je to po- trebno, saj ima za seboj absolutno veči- no odbornikov! Večkrat smo se morali zaradi neracionalnega gospodarstva tudi pritožiti pri nadzornem oblastvu, ki pa do daaies žal še ni ugodilo našim upravi- Lepe tiskovine, kakor: lepakc, Ietake, prospekte, stenske m žepno koledarje, diplome, srečke, časopise, knjigo, cenike ter vse reklamne tiskovine za trgovce v eni in več barvah vam solidno izgotovi ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA UL 1 LASTNA KNJIGOVEZNICA čenim pritožbam. Zakaj se to ni zgodilo, dobro vemo. Vemo pa tudi, da bo prišel čas, ko bo ljudstvo izreklo svojo sodbo. Če pogledamo stanje naših občinskih cest in ga primerjamo z izdatki, ki gre- do vsako leto v lepe tisočake, se nam vsiljuje vprašanje, zakaj so naše občin- ske ceste v tako slabem stanju, stroški za vzdrževanje pa tako visoki. Znano nam je tudi, da je banska u- prava že lansko jesen nakazala obejni 4000 din podpore za tiste, ki so bill oško- dovani po poplavi. Ni nam pa znano, v katere svrhe in kako so ta znesek upo- rabili. Tudi je občina lani prejela 1500 din podpore za sadno sušilnico. Kako nam je sadna sušilnica potrebna, je po- kazala sadna letina. Koliko dobrega sa- dja je moralo segniti zaradi pomanjka- nja posode, posušiti pa ga ni bilo mo- goče. Znano nam je tudi, da ima občina že načrt za sadno sušilnico. Ka.kor pa iz- gleda, niso za gradnjo sušilnice storili še nobenih korakov. Bojimo se, da bi tistih 1500 din morda ne pogoltnil sam načrt. Mnogo je š edrugih perečih vprašanj, ki jih pa to pot ne bomo navajali. Ob pravem času bo prišlo vse na vrsto. Ze iz navedenega je razvidno, kakšno je naše občinsko gospodarstvo. Zato pa ob- čani, ko bo napočil plačila dan, Vsi na plan! Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga iuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitelji: Sokolske župc: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-matica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. KLINAR MJLOŠ KlJuCovnlCar • Celje, QregorcICeva 4 Izdelujem Štedilnike iz nerjavečega jekla, kakor: navadne Stedilnike, vsakovrstne ograje, obešala za perilo, reklamne transparente itd. * Z ahtevajte ponudbe! Prodam 2 posteljl, omaro za knjige, omaro, umival- nik, mizo, 2 nočtii omarici, veliko pisalno mizo, stole, mizico za cvetlice, igrače, pe- resno žago, kino projektor »Kodak« 16 mm. Celje, ulica dr. Grcgorja Žerjava 11/11. Lepo trisobno sfianovanje parketirano, s kopalnico, kuhinjo in priti- klinami v Gosposki ulici 19 I levo se s 1. ju- nijem odda. Vprašati istotani v dvoriščni stavbi I. nadstropje desno ali v trgovini s kolesi BriSček, Celje, Gosposka ul. 32. 1- ali 2" sobno stanovacje se iSče za takoj ali pozneje. Naslov v upravi lista.J Prosim gospoda, ki je 29. aprila pomotoma zamcnjal dežtriik v kavarni »Evropi« v Celju, da ga t a m v r n e. Samo še kratek čas laliko nabavite la semenski krompir, banaško moko, oveS; koruzo in semenski fižol po najnižji ceni pri tv. Jugopromet- Celje, Krekova c. 11. KAVCT- turško fino mleto, mešano, priporočam kavarnarjem in gostilničarjem. K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 »PRI ZVONCU« ------ TELEFON 120 Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lecnik zaloga up, zlata, srebrnine, opiika itd. Celje, Glayni trg Izkušen optik na razpolage! Vodovode Rleparska dela Strelovoci*» Vam naredi solidno in po konkurenčnl ceni, ravno tako tudi izvrSuje vsa popravila Dolžan Fran|° Celj e# Za kresljo 4 Telefon 215 I Zafiteva/te ponudbe in proraiune I I .in ' ' i —»,——.—ammmmJ Celjskaposojilnicaddü Celju 1 JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNIZAVOD V CELJU | Vse hranilne ( vloge, vložeue pri ¦ CELJSKI POSOJILNICI D. D. V CELJÜ | so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini J Denar, naložen v domač denarni zavod, donaSa koristi vsemu domačemu narednemu gospodarstvu | Celjski pOSOJilnici d.d. vCeljU-Narodni dom I CENTRÄLÄ: CELJE, NARODN1 DOM PODRU2NICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ ^ NÄLAGÄJTE SVOJE PRIHRÄNKE V TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RKČ. 10-591 Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju