76
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
JOS. BERTOK — KRONIKA DVORAZREDNE LJUDSKE ŠOLE NA SPODNJIH ŠKOFIJAH
Gradivo za podobo Škofij in Plavij v Slovenski Istri 1900—1913
BRANKO ŠUŠTAR
Od vse šolske dokumentacije je najmikavnejša kro-
nika, ki je tudi pomemben vir za zgodovino kraja. Ne
le odlična vezava, temveč tudi vsebina vrste zapisov iz
posameznih šolskih let ji daje posebno veljavo. Šolni-
ki jo hranijo posebej skrbno in med gradivom arhiv-
skih fondov šol je na prvem mestu.^ Tudi raziskova-
lec preteklosti šole ali kraja najprej povpraša po njej.
Tako ni čudno, da so o pomenu kronik pisali šolski
časopisi že v prejšnjem stoletju; dva prispevka o tem
pa je prinesla tudi revija Kronika v svojem prvem in
desetem letniku.^ Številni so članki, v katerih so kro-
nike šol uporabljene kot vir, od teh vsaj dva objavlje-
na v zadnjem času.' S področja Primorske zahodno
od nekdanje rapalske meje se je ohranilo v naš čas
Naslovni list Kronike dvorazredne ljudske šole na Spodnjih Škofijah.
precej manj arhivskega gradiva in med njimi tudi
šolskih kronik iz obdobja avstrijske oblasti, kakor s
področja ostale Slovenije. Tako je vsak tak doku-
ment dragoceno poročilo o slovenski šoli in o krajev-
nih razmerah.
Kronika ljudske šole na Spodnjih Škofijah je pisa-
na v temu namenjeni zvezek formata 21 x 33,7 cm, ki
gaje kot tiskovino izdal Rudolf Milic v Ljubljani. Čr-
no vezane platnice krasi reliefno vtisnjena dekoracija
ob spodnjem in zgornjem robu, sredi pa prav tak na-
pis »Šolska Kronika« ter secesijska vinjeta pod njim.
Ta dva sta opremljena še s pozlato. Kronika časovno
obsega pripoved o nastajanju šole na Spodnjih Škofi-
jah od zadnjih let 19. stoletja naprej do zadnjega vpi-
sa v šolskem letu 1912—13. Od septembra 1960 na-
prej jo hrani arhiv Slovenskega šolskega muzeja v
Ljubljani.^
V uvodu je najprej opisan nastanek šole, nato sle-
dijo zapisi o posameznih šolskih letih, sestavljeni za
nazaj. Zletom 1903—04 je bila kronika pisana za vsa-
ko leto sproti. Vpisi so razdeljeni na posamezne teme:
prazniki med šolskim letom, razni obiski sprememba
šolskega osebja, včasih tudi dodatek. Od leta 1906—
07 ima kronika poglavje učiteljstvo, uk, uspeh in
obisk. Z letom 1910—11 pa je pri pisanju upoštevan
odlok istrskega deželnega šolskega sveta o razdelitvi
šolske kronike. Tako je v zadnjih letih kronika se-
stavljena po temah: » šolski prazniki, pouka prosti
dnevi, šolski izleti, šolske veselice in zabave, razni po-
seti, učiteljsko osobje in šola, pouk, uspeh in obisk,
spremembe v višjih šolskih oblastnijah ter razno.«
Tekstualni del vedno zaključuje statistični pregled.
Uvodni del kronike predstavljamo malo skrajšano,
besedilo kasnejših šolskih let pa po posameznih te-
mah skozi vsa obravnavana leta, deloma dobesedno
(in brez lektorskih popravkov), deloma s povzetki
vsebine. Kaj manj pomembnega je tudi izpuščeno, ta-
ko uvodi posameznih letnih vpisov, spremembe v
državnem in deželnem političnem vodstvu, nekatere
stvari pa so podane strnjeno (statistični podatki,
pouka prosti dnevi). Z roko šolskega nadzornika pa
je vpisano tudi nekaj (slovničnih) popravkov ali pa
označen del teksta, ki naj bi ne sodil v kroniko. A te-
ga ni bilo prav dosti (npr. o volitvah 1895 v uvodu, o
nadzorovanju verouka 1909—10, dekretu o vzpored-
nici in o občinskih volitvah 1911—12). Kronika je pi-
sana zavzeto in zanimivo, mestoma kar kramljajoče.
Včasih poseže tudi v splošno problematiko Istre ali
nas seznanja z bližnjo okolico, ne manjka pa v njej
tudi sodb zapisovalca, čeravno naj bi bile »polemične
opazke in kritične presoje«^ v kroniki izključene.
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
77
JOSIP BERTOK
Kronika je scela delo ene roke. Pisal jo je Josip
Bertok, ki je od začetka leta 1903—04 služboval na
spodnješkofijski šoli kot šolski voditelj. Rojen je bil
pri Cezarjih v dolini Rižane leta 1882 v kmečki dru-
žini. Obiskoval je pripravnico in učiteljišče v Kopru,
kjer je maturiral 1901, nato pa učiteljeval na enoraz-
rednici v Kubedu do poletja 1903. O tem je pisal tudi
v škofijski šolski kroniki. Kot šolski voditelj dvoraz-
rednice na Spodnjih Škofijah je služboval od šolske-
ga leta 1903—04 naprej ter jo vodil tudi kasneje, ko
je v šolskem letu 1912—13 prerasla v trirazrednico.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran.^ V
vojski si je nakopal kal bolezni, ki se mu je razvila v
neozdravljivo jetiko. Po koncu vojne je zopet nasto-
pil svojo službo, ter jo, dasi zelo težko, opravljal do
šolskega leta 1920—21. Zaradi bolezni se je preselil v
Koper, kjer je 30. julija 1921 umrl v 40. letu starosti.
Zapustil je ženo in tri hčerke, stare 15, 14 in 12 let.'
Njegova polsestra Eva ga je ohranila v spominu kot
strogega in zavzetega učitelja, ki so ga »Skofjoti imeli
dosti radi. «' Nekrologa v tržaških glasilih Edinost in
Učiteljski list omenjata Josipa Bertoka kot krepkega,
močnega in zdravega moža vesele narave in smehlja-
jočega se obraza. Kot učitelj se je trudil, »da bi mla-
dini vsadil v srce ne le eno znanje, ki mu gaje predpi-
soval zakon, temveč tudi ljubezen do svojega mate-
rinskega jezika, do svojega naroda.« V tem duhu je
deloval tudi zunaj šole ter ustanovil na Sp. Škofijah
pevsko, bralno in godbeno društvo »Istrski grmič«,'
kateremu je bil pevovodja. Vodil je tudi posojilnico
in hranilnico^" na Škofijah ter bil (menda) več let za-
stopnik v miljskem občinskem svetu" ter odbornik in
nekaj časa tudi predsednik Slovenskega učiteljskega
društva za koprski okraj. Skratka bil je »duša vsemu
narodnemu delu na Škofijah, ustvaritelj in prebudi-
telj narodnega življenja v tem kraju«.^^
Zapis v Edinosti omenja, da ga je ljudstvo »ljubilo
in spoštovalo, ker je rad vsakemu pomagal, kjer je le
mogel.« Nato pa opiše pogreb z ogromno udeležbo,
godbo, petjem in govorom učitelja Venturinija. Uči-
teljski list je svoj zapis zaključil: »Kdo bo danes iz-
polnil praznino, ki jo pušča, ko se od dne do dne bolj
redči število naših kulturnih delavcev?«}^ Josipa Ber-
toka ml. omenja tudi Primorski slovenski biografski
leksikon, ko našteva osnovnošolske učitelje, ki so de-
lovali pri prosvetnem delu na vasi, in sicer v zapisu o
Josipu Bertoku st. (1877—1955). Ta je bil ne le soi-
menjak in rojak nadučitelju na Sp. Škofijah, temveč
tudi šolnik v slovenski Istri, nekaj let v Bertokih.^*
ŠOLA NA PLAVJAH DO 1900
Osnovna šola na Škofijah se omenja že 1820,^^ na
Plavjah pa 1864, a tedaj na Škofijah šole že ni bilo
več. Leta 1864 pa so bile šole na tem področju v Ko-
pru, Rižani, Dekanih, Plavjah, Tinjanu, Ospu in v
Miljah.^^ Več podatkov o šoh na Plavjah imamo od
Josip Bertok 1882—1921, uCitelj na Spodnjih Škofijah (fotografijo
hrani dr. Igor Kosmina, Izola—Trst).
srede 80. let 19. stoletja naprej, ko je tam delovala
»šola za silo s slovenskim učnim jezikom«, kakor se
omenja v imenikih ljudskih šol.^' Najprej jo je oskr-
boval Bartolomej Križaj,^^ (kaplan), od 1887 do 1900
pa duhovnik Anton Notar.Po dostopnih podatkih
je imela najprej okoli 40 učencev (1886: 41, 1887: 49), {
v 90. letih 19. stoletja pa okoU 75; v šolskem letu j
1896/97 le 64. Šoloobveznih otrok je bilo od 118 do !
90, več na začetku in manj ob koncu 90. let. Obisk je i
bil od 61 do 63% (1890—1892) in od 78 do 71% j
(1894—1896). Šola se omenja še ob koncu šolskega >
leta 1899—1900, nato so po ustanovitvi šole naj
Spodnjih Škofijah to obiskovali tudi otroci s Plavij,
dokler ni bila s šolskim letom 1904—05 odprta plav-
ska šola kot podružnica spodnješkofijske. '
ŠKOFIJE IN PLAVJE V LETU 1900 IN 1910
Področje Škofij in Plavij je upravno sodilo k obči-
ni Milje (Muggia) v sodnem okraju Koper, cerkveno
pa so bile Škofije del župnije Lazaret-Bertoki (Risa-
num, kakor je omenjena v cerkvenih šematizmih; ital.
Risano, slov. Rižan). Plavje s kaplanijo sv. Lucije pa
so bile v okviru župnije Osp. In kakšno sliko kraja
nam ponujajo statistični podatki iz let 1900 in 1910?^°
Škofije so imele leta 1900 v 266 hišah 1426 prebi-
valcev, deset let zatem pa 313 hiš in 1675 prebivalcev.
Na Plavjah pa je bilo leta 1900 v 127 hišah 609 prebi-
valcev, po desetih letih so našteli 145 hiš in 771 ljudi.
78
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
V tem času je naraslo število hiš na Plavjah za 14%,
prebivalcev pa je bilo za dobro četrtino več. Na Ško-
fijah pa je v desetletju 1900—1910 tako število hiš ka-
kor ljudi naraslo za dobrih 17 Vo. Zanimivo je sprem-
ljati razmerje med pripadniki slovenskega in italijans-
kega občevalnega jezika, ne da bi načenjali vprašanja
verodostojnosti popisovanja. V letu 1900 predstavlja-
jo Italijani tako le dobrih pet procentov, leta 1910 pa
že čez 15 Plavčanov. Na Škofijah pa je bilo Italija-
nov leta 1900 za dobrih 18 deset let zatem pa jih je
bilo že čez 28 % prebivalstva.
Število hiš in prebivalcev na Škofijah in na Plavjah 1900 in 1910
Vrste zemljišča v k.o. Plavje in Škofije leta 1910 (v ha)
Čeprav je bÜa škofijska katastrska občina precej
večja od plavske (867 : 642 ha), je bilo davku zaveza-
nega zemljišča na Škofijah le nekaj več. Leta 19(X) je \
bilo na Škofijah od tega za skoraj tretjino vinogra- '
dov, precej vrtov in pašnikov (prvih za dobro in dru- ;
gih za slabo tretjino), manj pa travnikov, njiv in goz- i
dov. Na Plavjah je nad polovico površine predstavljal ;
gozd, dobro petino je bilo vinogradov, okoli desetine
površine so predstavljali travniki in pašniki, manj pa
je bilo njiv in vrtov. Na Škofijah je bilo tudi eno vele-
posestvo. Od živine je bilo le nekaj konj, zato pa več i
govedi — na Plavjah 122, skoraj toliko kot hiš, na j
Škofijah pa 155. Tam so redih še precej svinj (115), \
skoraj za trikrat več kot na Plavjah. Leta 1910 je bila :
na Škofijah poštna nabiralnica (poštni urad za oba :
kraja je bil v Zavljah — Zaule), hranilnica in posojil-,;
niča (slov.), babica in železniško postajaUšče.^^       j
kronika dvorazredne ljudske šole
na spodnjih škofijah
Spomina vredni šolstvo zadevajoči dogodki pred
ustanovitvijo tukajšnje šole.
Po preteku celih pet šolskih let bi bil vendar enkrat
čas napisati par vrstic o ustanovitvi, razvoju in ob-
stanku tukajšnje ljudske šole. Da pričnemo s prvo to-
čko, bomo skušali isto razviti z naravnimi dokazi. Na
delo tedaj! (.. ./^ Mnogo je ljudij na svetu, kateri se
gmotno uškodujejo, kateri veliko dragega časa potra-
tijo v blagor svojemu bližnjemu.-/ Bližamo sesedaj k
stvarnemu našemu poročilu. Evo nas na delu--
Tu na Škofijah je živel in še živi g. Ivan Spagnolet-
to," kateri je mnogo pripomogel svojim soobčanom
s tem, da se je ustanovila tukajšnja šola. Zvest njegov
podpiratelj in sodrug v vseh zaprekah, katere je mo-
ral prvoimenovani gospod prodreti, bil je tačasni žup-
nik v Lazaretu č.g. Jakob Kocijan." Trden mož stare
kraške rodovine preminul je 1. 1904 v Trstu kot upo-
kojenec. Ni-li dovolj pomagano bližnjemu če se mu
preskrbi kraj, kjer njegovi potomci nabirajo si nau-
kov za prihodnje njih življenje!—
Mimogrede bodi povedano, da plavski so na lastne
stroške sezidali si lepo šolsko poslopje^^ brez, da bi
jim bila zagotovljena od istrskega deželnega odbora,
kateri plačuje iz deželnega šolskega fonda učiteljstvo,
kaka učna moč. Mnogo so delali na to, da bi vdobili
lastnega učitelja, a vse zastonj. Gorje Je dan-danes
Slovencem v našej tužnej deželi, gorje! Podpirani so
bili po tedanjem in še sedanjem deželnem poslancu
č.g. Josipu Komparet-u,^^ osapskem dekanu. Na roki
bil Jim je tudi tedanji okrajni šolski nadzornik našega
okraja g. profesor Josip Kožuh. — Drugi imenovanih
gospodov bilje profesor na c.kr. možkem učiteljišču
v Kopru." Sedaj Je profesor v Celju na Sp. Štajers-
kem. O tem spregovorimo več na drugem mestu. —
Plavčani so se obrnili celo do družbe »Sv. Cirila in
Metoda za Istro«. Ista družba jim je po prizadevanju
prej imenovanega dekana in dičnega nam Spinčiča res
ugodila. Pričetkom šolskega leta 1904—05 imela Je
nastopi svojo službo na Plavijah družbina učiteljica
gospica A. Žic— Še prej preskrbeli so si na lastne
stroške privatnega ex-učitelja g. Josipa Pečariča.^^—
Učiteljica Žic imela Je že vso svojo sobino in kuhinjs-
ko opravo na novem njenem stanovanju. Vtem času
pa poči glas kakor iz oblakov strela, da na Plavijah
odpre dežela občno ljudsko šolo. Bodi, za zdaj pusti-
mo to na miru in preidimo k našemu Spagnolettu!
Povedali smo že, da ima kmet na polju veliko za-
prek preden se mu poplača trud za njegovo delo. Tu-
di našemu Spagnoletu bilo se je boriti proti vetru,
proti raznim glodavcem i. t.d. Mnogo je moral ome-
njeni pretrpeti in tudi časa in denarja je moral mnoga
darovati preden Je prišel do zaželjenega mu cilja. V to
svrho je rabil i mnogo nemoških dejanj. Oni »mno-
go« v ravnokar navedenem stavku najbrže ne bode na
pravem mestu, pa napisan je in bodi, zgodi se naj kar
hoče. Skoro gotovo je on s tedanjim vaškim županom
in občinskim odbornikom Antonom Bertok-om na
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
79
Skica področja Škofij in Plavij z okolico. Stanje okoli leta 1910.
kompetentnih Straneh, da bodo njegovisoobčani, da-
siravno Slovenci po narodnosti in po jeziku, volili v
V. kurijo z gospodovalno stranko, t.j. z istrskimi Ita-
lijani, kar se je tudi zgodilo. To je največ pomagalo,
da se je ustanovila tukaj sedanja šola. L. 1895. res je
volilo tukajšnje prebivalstvo z italijansko stranko in
to prvič ob času volitev. Takrat so pa tule propadli, in
zmagala je slovanska stranka. Drugače pa je bilo šest
let za tem. Za leto 1901. so bile na novo razpisane vo-
litve za v državni zbor. Tukajšnji vaščani ostali so pri
starem in volili proti svoji svojej lastnej narodnosti,
proti svojim rojstnim bratom in premagali so tudi ter
pridobili devet volilnih mož, kateri so s Krstičevo
stranko^^ izpodrinili dičnega našega Laginjo^° in po-
sadili na njegovo mesto g. Srečka Benati-ja,^^ advo-
kata v Kopru. Kakor Vam vže povedano Škofijci so
poslali Bennatija v državni zbor in s tem so se priku-
pili deželni gosposki. Spagnolettu bil je sedaj pot gla-
ji, jedna največjih zaprek bila je odstranjena. Poslu-
šajte in strmite! Vse okoličanske vasi so volile za slo-
vensko stranko, le tukajšnja vas in nekaj kolonov
proti in vendar so prodrli. Potrpeti se mora, to je po
istrsko. Skofijci so se deželni gosposki prikupili, kdo
se jim je pa zameril, to prav lahko uganete. Prosto
Vam bodi!
Ravno sem povedal, da so se prikupili tukajšnji va-
ščani deželni istrski gosposki. Navedli smo tudi
vzrok, radi katerega so postali Spodnji Skofijci tako-
rekoč miljenci istrskih Italijanov. Da pa isti zadostijo
dejanju tuk. prebivalstva, dovolil je deželni odbor
odprtje nove ljudske šole v škofijski davčni občini.
Ta je pa precej razsežna. Središče iste je bilo po
mnenju raznih oseb tudi razno. Nekateri so hoteli
imeti jo na Miljskem hribu, drugi na Srednjih Škofi-
jah, tretji pri Marinu, četrti na Plavijah, dasiravno
tvori ta vas z okolišem svojo posebno davčno občino.
Tudi za tu se jih je veliko potezah in v prvi vrsti pa
Spagnoletto in vaški župan in občinski odbornik An-
ton Bertok. Kožuh sam je tudi meril razdaljo med po-
sameznimi naselbinami ter vdolbil središče na Sr.
Škofijah. Njemu je prav pridno pomagal narodni iz-
daj Ica g. Albin Postogna kot tedanji občinski sveto-',
80
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
valeč in tej lastnosti sodrug Spagnoletto-v. Ta gospod
bil je, dasiravno po narodnosti in jeziku Italijan, na
strani Slovanov.—
Dobro se spominjam kako je čakala pobežanska
narodna godba slovanske volilne može /: to je mora-
lo biti okolu leta 1895. :/ blizu koperskih vrat ter jih
vzprejela z »Naprej zastava Slave«. Premagala je oni-
krat slovanska stranka, in dični Laginja, kije bil pri
naslednjih volitvah izpodrinjen po g. Srečku Bennati-
ju, romal je v državni zbor zagovarjat narodne pravi-
ce tužnega in tlačenega Istrana. One dne se je pridru-
žila godbi velika množica narodnih možakov, mlade-
ničev in seveda, da otroci niso tudi zaostali; mej
zadnjimi bil sem i jaz. Vsa ta narodna masa odkora-
kala je ob igranju godbe k Postogni, kije stanoval na
svojem posestvu pri Marinu. Pri njem bila je mala
pojedina. Razni govorniki so naglašali v svojih govo-
rih pomen onega dne. Ko je bil vsemu konec, posetili
smo vsi skupaj še druge bližnje narodne vasi kakor:
Plavije, Badiho in Škofije, a ne teh. Bilo je petja, bilo
je zasramovanja Dolenjim Skoßjscem na račun brez
konca in kraja. Iz več kot stotih grl si slišal »Živijo
Spinčič,^^ Mandič^^ in Laginja!« Postogna je bil oni-
krat Slovenec, in danes pa je je socijalist. Vsi tedanji
slovanski prvaki istrski so mu šli na roko ter ga pod-
pirali tudi v tem, da bi se zidala slovenska ljudska šo-
la v kaki bližnji slovenski vasi.—
Kakor ne miruje nikdar sreča, takisto ne ni nesre-
ča. Od onega časa, ko smo se radovali prodrtja naše-
ga Laginje, je preteklo že celih šest let. Razpisane so
bile več nove državne volitve. Vse vasi iz bližnje oko-
lice so volile za narodno slovansko stranko, le tu-
kajšnje prebivalstvo je volilo proti. To je vže na dru-
gem mestu povedano.—
Sola je bila vže od deželnega odbora in deželnega
šol. sveta sistimizirana: dekret z dne . Gospod
Spagnoletto si je toliko prizadeval in nagovarjal ob-
činsko starešinstvo, da se isto izreklo za sezidanje no-
vega šolske poslopje na Sp. Škofijah. Miljski občin-
ski zastopje bilin je še po večini italijanski, oziroma
italijansko-socijalističen. Občinski zastop bil je res za
sezidanje šol. zgradbe na Sp. Škofijah, a temu so pro-
tivili davkoplačevalci ter zahtevali naj se odpre šola
kje drugje in ne ravno na Sp. Škofijah. Najhujšipod-
pihovalec in hujskač bil je seveda g. Postogna. Spag-
noletto je več obupoval. Mislil je in sklepal kaj mu je
narediti. Svoje stanje potoži župniku Kocijan-u. Ta
je bil prebrisan človek. Reče mu: »Znesle kaj, Vanik,
Vi treba, da greste v Parenzo in, ko Vam drago poj-
dem tudi jaz z Vami.« Dobro. Sporazumela sta se in
določila dan za odhod. — Spagnoletto je parkrat tudi
sam tam.— Ko sta prišla s pokojnim Kocijanom tja,
napotila sta se naravnost do deželnega glavarja. Te-
danji deželni glavar g. CampitellP* ju je prav prijaz-
no sprejel. G. Spagnoletto mu je potožil kaj in kako
delajo, da bi se ne sezidala nova šola v njegovej vasi.
Glavar malo pomisli ter pravi na-to: »Lei vada a casa
tranquillo che la scuola verra fabbricata nela localita
di Scoffie di sotto.«^^ Oba tukajšnja odposlanca
vrnila sta se pomirjena po besedah Campitellijevih na
svoja domovanja. Kmalu za tem dobila je miljska
občina nalog naj prične z zidanjem novega šolskega
poslopja na Sp. Škofijah. Spagnoletto sam je zabil
kline, kateri so kazali kot naj se izkoplje jarek za
stavbino podlago. Prvi kamenje tudi položil on sam,
blagoslovil pa ga je vže mnogokrat imenovani žup-
nik. Ta dan bil je zopet praznik tuk. vaščanov. God-
ba je svirala celi dan, možaki in mladeniči s(o) kora-
kali pražnje po vasi, žene in dekleta so se zbirali terse
pogovarjale čemu se bode zidalo novo poslopje.—
Pričelo seje zidanje. Vse delo je prevzel podjetnik
g. Degrassi, kateri še danes v taki lastnosti stanuje v
Miljah. Delalo se je z največjo natančnostjo in sigur-
nostjo in, ker se je delalo še precej hitro, imeli so
Spodnje Skofijci v par mesecih novo zgradbo, v kate-
ro naj bi pošiljali svojo deco, da si tam nabere nau-
kov za prihodnje njeno življenje. / Dozidano je tedaj
bilo šolsko podlopje, dokončana je bila šolska opra-
va, in manjkal je samo še učitelj. Preden postavimo
pa učitelja v novosezidano šolo, hočemo se malo
vrniti k nadzorniku Kožuhu in povedati kaj se je ž
njim zgodilo!
Ko je bila sistimizirana šola na Sp. Škofijah, bil je
še Kožuh^^ nadzornik a v takej lastnosti ni dočakal
nje odprtja. Imenovanec moral je pobrati svoja »šila
in kopita« terse podati na Sp. Štajersko, v Celje, kjer
uživa danes med učiteljstvom veliko spoštovanje.
Tam danes profesoruje na gimnaziji. V Kopru bil je i
moj učitelj. Kot tak nam gojencem ni bil preveč pri-
ljubljen. Sicer mu naša nenaklonjenost ni škodovala,
pač pa preganjanje in sovraštvo deželne naše gospos-
ke. Kjer koli je bilo jim mogoče so mu nagajali in na
zadnje so so ga tudi iznebili. Čemu toliko sovraštva
proti g. Kožuhu? Evo uzroke! Ta nadzornik je kjer
koliko in kadar koli je le mogel zagovarjal interese
istrskega Slovana. Poležal se je preočito proti ustano-
vitvi nove šole v tej vasi — zahteval je namreč naj se
zida kje drugje—. Ko je pa ob prej navedeni priliki g.
Spagnoletto obiskal deželnega glavarja v Poreču, po-
vedal je istemu vsa dejanja Kožuhova. Campitelli —
to je meni osebno pripovedoval Spagnoletto —je od-
govoril in nekako odločno zatrdil, da Kožuh se ne bo-
de postaral v Kopru in to radi njegovega početja. Kaj
je napravil hudega? Ni-li vsakemu človeku sveta dol-
žnost zagovarjati svoj narod, svoj jezik? Seveda, da
je, a v naši Istri tega človek ne sme in posebno še ne,
še je plačan od deželnega fonda kakor je bil plačan g.
Kožuh. Tedaj: kar je deželni glavar zatrdil Spagnolet-
tiju se je zgodilo vže v naslednjem letu — bržkone v
letu 1899. Kožuh službuje sedaj na Štajerskem, in
plačuje ga pa Istra. Kaj mar deželi, če tudi plača par
tisoč na leto, samo, da se iznebi človeka, kateri jej ni
po volji. Se boljše godi našemu tovarišu Lapajne-tu?^^
Ne; tudi on je postal žrtva dež. gosposke.—
Po Kožuhovem odhodu ostal je naš okraj brez
okrajnega šol. nadzornika. Imenovati je bilo treba
drugega. Ministerstvo res ni bilo odlašalo in imenova-
lo je tedanjega glavnega učitelja na učiteljišču v Ko-
pru g. Franca Finžgarja^^ okrajnim šol. nadzornikom
slovanskih ljudskih šol koperskega okraja. Blaga du-
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
81
Šolsko  poslopje  na  Plavjah
(1989).
Saje imenovani gospod. Ker je bil sam ljudski učitelj
ter dobro poznal njega težave, bil je učiteljstvu jako
naklonjen. Služboval je celih sedem let v enem naj-
bolj zapuščenih krajev našega okraja in to v Černoti-
čih. V tem pustem kraju ni znal s čim naj bi se pečal.
Priskrbel sije knjig in se pripravljal na izpit za meš-
čanske šole. Dostalga je z dobrim uspehom in potem
je bil pozvan na c.kr. učiteljišče v Kopru kot vadnični
učitelj. Poučeval je i po razredih. Kako umljivo je
zanl on tolmačiti matematiko! Tu, v Kopru namreč,
postal je nadzornik slovanskih ljud. šol okraja Ko-
per. Malo časa je nadzoroval naše šole. Kmalu po
njegovem imenovanju ostali so brez nadzornika v
okraju mesta Gorice, in ministerstvo pozvalo je Finž-
gerja na izpraznjeno mesto v Gorico.—
Kakor je bila navsezadnje sezidana šola v tej vasi
ravnotako bilo je tudi izpraznjeno nadzorniško mesto
v koperskem okraju. — Povedal sem vže, da je Finž-
ger odšel. — Ministerstvo pa je takoj imenovalo nove-
ga šolskega nadzornika v osebi g. Henrika Domini-
co,^^ tačasnega vadniškega učitelja v Kopru. Ta go-
spod moral je sedaj sporazumno z okrajnim šolskim
svetom preskrbeti učni moči za tukajšnjo dvorazred-
nico. Bilo je sicer malo težko, ker imenovana bi mo-
rali biti izprašani tudi iz lascine, tukajšnja nova šola
bila je namreč utrakvistična. V Istri pa ni vdoboti uči-
telja-učiteljici, kateri bi imel skušnjo kot učni jezik iz
slovenskega in italijanskega jezika. Zadovoljiti se je
moral okrajni šolski svet tedaj tudi z učitelji-učite-
Ijicami, kateri so imeli iz lascine izpit kot učni pred-
met in celo še s takimi bres vsacega izpita iz lascine.
Da tedaj okrajni šolski svet zadosti svojej dolžnosti,
imenoval je dve učni moči z dekretom od dne /prav
rečeno deželni šolski svet na predlog okrajnega/ 25.
aprila 1900 št. 466/ J.S. Imenovanca sta bila g. A.
Tut*° kot nadučitelj in Marija MozetiC^^ kot poduči-
teljica. Prvi bil je brez vsake skušnje iz lascine v tem,
ko učiteljica je imela skušnjo iz iste kot predmet. Na-
stopila sta svoji novi službi dne 1. maja 1900. Sola bi-
la je odprta omenjenega dne s sveto mašo ob 8. v tu-
kajšnjej podružnici; daroval jo je Kocijan. Po sveti
maši priredil je g. Spagnoletto veliko pojedino, na
katero je bilo povabljenih i več občinskih svetovalcev
in odbornikov. Isti je prisostvoval tudi tedanji nadžu-
pan miljski g. A. Cruziani. Marsikatero so bržkone
zinili, dobro so pili in še bolje jedli. Vaška godba je
tudi svirala razne komade samo narodnoslovenskih
težko. Vsa vas je bila tega dne po koncu: vse pražnje
oblečeno, vse v zastavah. Možki, večinoma zidarji in
dninarji v ladjedelnici Sv. Marka, ostali so doma ter
se radovali, da bo mogoče njihovim naslednikom se v
šoli kaj naučiti v tem, ko oni ne poznajo ni »i«. V celi
vasi, katera šteje približno 600 duš, ne dobiš niti 10
moških in ženskih nad 20. leti, kateri bi znal citati in
še manje pisati. V bližnji vasi, t.j. na Plavijah, so
tamkajšnji kapelani poučevali za silo, a tukajšnje
prebivalstvo se ni zmenilo za ono šolo. Pohajkovali
so kot otroci in sedaj kot možje in žene vidijo na-
sledke.—
Ob odprtju nove šole vpisalo se je v slovenski odde-
lek 96 otrok, italijanskega pa bi moralo obiskovati le
16 učencev. / Da je vdobila tuk. šola svoj poseben
okoliš, odvzele so ostale Škofije Dekanim oziroma
Tinjanu ter priklopile k novemu šol. okrožju. Istota-
ko pridodeljena bila je tukajšnjej šoli davčna občina
Plavije z vasmi in naselbinami na Miljskem hribu. /
Navadno se sklene vsako šol. leto dne 15. Julija. V
tem letu seveda bi ne smela delati izjemo samo tuk.
šola, ker Je c.kr. deželni šol svet za Istro v Trstu odre-
dil zdekretom od dne 6. Julija 900št. 14783/J. S. zapr-
82
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
le so se vse šole — mej temi tudi ta — vže dne 14. juli-
ja. Doba pouka na Škofijah je trajal le od I. maja —
14. julija 1900 tedaj: le 2.5 meseca. S prvim septem-
brom i.l. pričelo se je zopet z rednim poukom ter
odprli takorekoč 1. šol. 1.
K dodatku hočem še navesti kratek statističen pre-
gled o uspehu šol. mladine v tem kratkem času. Bili
so to že mladeniči in mladenke po 15—16 let. Zvečer
so obiskovali večerno šolo celo stari možje.—
Šolsko leto: 1900—1901
je pričelo dne 1. septembra z običajno sv. mašo ob os-
mih zjutraj v župnijski cerkvi na Lazaretu. Nastopilo
je isto učiteljsko osebje kakor lanskega leta. Dne 4.
oktobra in 19. novembra, o priliki godov Njiju Veli-
čanstva presvetlega nam cesarja in blagopokojne ce-
sarice, udeležila se je šol. mladina sv. maše v
župnijski cerkvi. V teku tega šolskega leta opozorilo
se je večkrat otroke na to, da je obhajal naš presvetli
cesar dne 18 avgusta svoj sedemdeseti rojstni dan. —
Tukajšnji voditelj in učiteljica ravno te šole živela
sta v vednih prepirih med seboj — bila sta namreč na-
sprotnega narodnega mišljenja in sicer: ona strastna
Italijanka, seveda poturica, on pa trden slovenski na-
rodnjak. Da bi ju pomiril, sklenil je c.kr. okrajni
šolski svet v Kopru ju ločiti. S svojim dekretom z dne
15. 2. 901, št. 158 premestil je iz službenih obzirov
učiteljico Mozetič na Lazaret, in imenoval je tamoš-
njo učiteljico Josipino Gržiginič^^ na izprazneno me-
sto v Škofijah.— / Kakor ne nikdar miruje sreča, ta-
kisto ne ni nesreča. Tul se je radoval dne prvega mar-
ca, ko se je odslavljala Mozetič, a bržkone dne 1. ma-
ja bil je malo tužen, ko se je sam odslavljal ter se pri-
pravljal v zapuščene Černotiče. Tudi Tula je namreč
prestavil c.kr. okrajni šol. svet iz službenih obzirov z
dekretom: Komaj eno leto je služboval imenovani na-
dučitelj in tuk. šoli in vže se je moral umakniti novo-
imenovanemu nadučitelju Gregoriju Leonardis-u,*^
do tedaj voditelju v Lazaretu.
Veronauk je poučeval kaplan župnije g. Anton Sla-
mič** po tri ure na teden in sicer samo v italijanskem
oddelku.—. Skupne šol. spovedi so bile dne 24. 4. in
3. 7.—. Sklep šolskega leta je bil vsled ministerijalne
dredbe z dne 16. 4. 901., št. 11040 vže 13. 7. namesto
15 i.m. / Členom dež. šol. sveta bilje imenovan z naj-
višjim dekretom z dne 1. 3. 901. č.g. V. Zamljič, de-
kan na Volskem. Imenovani gospod je še danes člen
istega dež. šolskega sveta. / Tukajšnja šolska knjiž-
nica je prejela brošurico »Sunto storico della Contea
Prisicipesca di Gorizia e Gradišča.«
statistični pregled
Vsakoletni vpis v kroniko je zaključeval statistični
pregled, ki je obsegal rubrike: vpisani, preseljeni,
umrli, sposobni, nesposobni in neredni, znotraj teh
pa še ločeno po spolu, v letih 1900—1904 za sloven-
sko in italijansko skupino, 1904—1913 pa posebej za
Škofije in posebej za Plavje. Tu predstavljeni tabeli
sta tako le zbirni prikaz vpisanih in uspešnih učencev
in učenk, narejeni na osnovi štirinajstih obsežnejših
preglednic v kroniki. Razmerje med slovensko in ita-
lijansko skupino je bilo v letih 1900 do 1904 za 3- do
6-krat večje v korist slovenske. Uspeh slovenske sku-
pine je bil najprej 76%, v letih 1900—01 in 1901—02
med 52,6 in 58,3%, nato se je v letih 1902—03 in
1903—04 zvišal (77% in 66,6%).
Staro šolsko poslopje na Spod-
njih Škofijah (1989).
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
83
Iz kronike: statistični pregled s podpisom Jos. Bertoka ob koncu vpisa v šolskem letu 1907—08.
Število vpisanih (in uspešnih) učencev slovenske in italijanske skupi-
ne dvorazredne ljudske šole na Sp. Škofijah 1900—1904
Število vpisanih učencev (in število uspešnih) na ljudski šoU na
Spodnjih Škofijah s podružnico v Plavjah 1904—1913.
Število šolarjev na Sp. Škofijah in Plavjah je bilo v
šolskem letu 1904—05 praktično enako (123 oziroma
124) — v šolskem letu 1905—06 je bilo na Plavjah ce-
lo 142 otrok, na Škofijah pa dobrih 100 — nato pa se
je število otrok v šoli na Plavjah ustalilo pri številu
100 ali nekaj več, na Sp. Škofijah pa venomer raslo.
Ko je bilo na Sp. Škofijah v šolskem letu 1909—10 že
185 šolskih otrok, je nadučitelj prvič dobil pomoč, a
le začasno. Že naslednje šolsko leto je število šolarjev
na Sp. Škofijah preseglo 200, šele v začetku leta 1913
pa je bilo tam troje učnih moči. Uspeh je bil okoli
70%, največji v letih 1906—07 in 1909—10 ter naj-
manjši leta 1910—11 (63%).
šolski pouk
Pričetek in zaključek pouka, prosti dnevi
S šolskim poukom so začenjali navadno 1. septem-
bra z mašo v župnijski cerkvi v Lazaretu (Bertoki), od
šolskega leta 1906—07 pa sredi septembra. Tedaj so
namreč podaljšaU letne počitnice za dva tedna. Poleg
zaključka šolskega leta (sredi julija) so praznovali »z
običajno cerkveno slovesnostjo« še oba cesarska go-
dovna dneva: 4. oktobra cesarja Franca Jožefa in 19.
novembra »blagopokojne cesarice Elizabete«. Proste
84
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
dneve so imeli tudi za šolske spovedi, navadno trikrat
letno (v novembru, pomladi in v začetku julija), ki so
jih opravljali v lazaretski župnijski cerkvi, Plavčani
pa v »kapelanijski cerkvi na Plavijah«. Redni pouka
prosti dnevi so bih tako četrtki, nedelje in zapovedani
(cerkveni) prazniki, počitnice pa so imeli za božič (od
24. do 28. decembra), po teden dni za veHko noč (od
veUke srede do vehkonočnega torka), na pustni torek
in pepelnično sredo »v času norih pustnih časov«, te-
den dni za binkoSti in glavne počitnice od 15. julija
do 15. septembra."^ Priložnostni prosti dnevi pa so
bili ob prostih dneh učiteljev (zaradi bolezni ali zadr-
žanosti), zaradi bolezni v kraju, praznovanj (birma)
ali volitev.
1905—06. Po sveti maši napotili so se otroci
spremljani od učiteljskega osobja v šolske prostore,
kjer so jim učitelji polagali na srce sledeče: » Vedite se
i v ravnokar nastopivših počitnicah kot mirni, pridni,
postrežljivi, da si bodo ljudje mislili, posebno pa tuj-
ci: to so res uzor-učenci.« Starejšim se je svetovalo
kazati z dobrim ugledom pot svojim mlajšim součen-
cem. Otrokom, kateri letos dovrše dvanajsto leto ter
zadoste zakonu, opozorilo se jih je na izrek: »Mnogo
bogastva si človek pribori s čitanjem dobrih učnih
knjig.« Polagalo se jim je tedaj na srce, da naj ne po-
zabijo i nadalje izobraževati ter učiti se. Na-to sva z
učiteljico predočila svojim učencem v kratkih pote-
zah življenje presvetlega nam cesarja Pranja Josipa
ter mu sklepčno z otroci zavpita skupni trikrat »Sla-
va.« Sledila je cesarska himna, katero so otroci peli
stoje. Potem so otroci zapustili šolsko sobo ter se na-
potili vsak na svoj dom, čakaje in nabiraje si svežih
močij za novo šolsko leto.
Obisk in uspeh pouka
V letu 1906—07 je bil obisk pouka zaradi »prehude
zime jako nereden. Tedni so včasih prešli brez da bi
bilo rednega pouka. To je mnogo uplivalo tedaj na
vspeh, ki je bil po izražanju g. H. Dominca, povo-
Ijen. (...) Iz jednega se da sklepati drugo, kajti od
obiska je odvisen uk in od uka uspeh.«
V šolskem letu 1907—08 pa je bil obisk precej re-
den in zato tudi uspeh »povoljen«. Naslednje leto pa
beremo: »O obisku veljajo stare opombe namreč: Vsi
so redno prihajali, le razni Pohleni, Sekuliči, Božiči
in Bondeli ter Hrovatini bili so malokedaj prisotni
pouku.« Še slabše je bilo v šolskem letu 1909—10, ko
je bil obisk pouka »posebno na Sp. Škofijah, skrajno
nereden. Uzrok? Nemarnost starišev, v prvi vrsti onih
iz Zg. in Sp. Škofij.« Ce ne bi bilo že omenjenih in
raznih Brajnikov — piše v letu 1910—11 — »bi pa
lahko imenovali obisk prav reden. Ker imamo pa teh
ljudij v izobilju, zadovoljiti se moram z gornjo iz-
javo. «
Leto zatem je bil obisk v razredu voditelja »prav
dober; v vzporednični višji skupini je bil pa naravnost
graje vreden. Nesrečo je imela vzporednica s tem, da
je imela med svojimi učenci razne Pohlene, Sekuliče,
in Elerje, ki so pričeli tudi družiti se s prvoimenovani-
mi. Na plavski šoli je bil obisk tudi reden. Izjemo sta
delali le dve družini, namreč Brajnik in Samec. Da bi
se pripravilo zanikarne starše do spoznanja, da ško-
dujejo svojim otrokom s tem, da jih zadržujejo do-
ma, poskusilo je vodstvo in učiteljstvo vse možne na-
čine kakor: pismene opomine, povabila k voditelju in
konečno tudi predloge za kazni. Največ sta izdala
prva dva načina, slednji imel še slabe posledice, zakaj
naša občinska uprava vabila je starše na to v svoj
urad ter jim kratkomalo dovolila, da smejo i nadalje
odvračevati svojo deco od šole. Tužno — a istinito!«
Po voditeljevem mnenju je bil uspeh posebno v dru-
gem šolskem letu »prav izvrsten«, peto šolsko leto pa
zaradi nerednega obiska »najbolj zanemarjeno«.
»Ostala učeča se mladina napredovala je povoljno.«
Podobno je bilo v šolskem letu 1912—13, ko je bil,
obisk, »razen par izjem — dober na obojih šolah«,
pa tudi uspeh.
Pouk je bil navadno do začetka maja ali junija de-
ljen (poldneven), nato pa je krajni šolski svet iz Milj
izposloval uvedbo dopoldanskega nedeljenega pouka
»vsled prevelike vročine«, kot se omenja 1910—11.
V šol. letu 1911—12 je bil pouk poldneven, razde-
ljen, do 25. junija, nato pa dopoldanski tudi razdel-
jen pouk tako, »da je pohajalo šolo višja skupina od
71/2.—91/2. nižja pa od 10.—12. V ti dobi do skle-
pa šol. leta odpadli so pouka prosti četrtki.«
1906—07. Sklepčno. Na Plavijah bil je uveden
za odraslo mladino moškega spola nadaljevalni, ve-
černi tečaj. Trajal je 4 mesece po 2 uri na teden.
Udeležencev je bilo 40.
PRIPOMOČKI ZA POUK IN SOLSKI VRT
Šolska kronika omenja tudi nekaj knjižic, ki jih je
prejela šola. Tako v šolskem letu 1900—01 že ome-
njeno brošurico, v naslednjem letu pa od okrajnega
šolskega sveta »Šola v boju proti pijančevanju«.^* Ta
jim je ob koncu leta 1902 poslal še »Glavni naputci,
da se očuvaš malarične bolesti« in »Splošna navodila
o odvračanju jetike«. Kar dvakrat se je zapisalo kro-
nistu, da je (v šolskem letu 1907—08 in še v nasled-
njem) okrajni šolski svet iz Kopra podaril brošurico
»Zatiranje nekaterih živalskih škodljivcev sadnega
drevja«, on sam pa še A. Peskovo knjigo »Slepa lju-
bezen«.*'
V začetku šolskega leta 1906—07 je »slavni kraj-
ni šolski svet miljski (...) pustil tuk. učence in učenke
cela dva meseca brez knjig in drugih potrebnih pripo-
močkov. Tužna nam majka! Milje so Milje in ostane-
jo najbrže še delj časa, kar so. Basta!« / 1907—08
»Tekom tega šolskega leta pomnožil se je šolski in-
ventar za jeden termometer ter za jedno magnetno
iglo (: Dar koperskega c.kr. okrajnega šol. sveta:)« /
Ko je okrajni šolski svet poskrbel za sobo za novoot-
vorjeno vzporednico v šolskem letu 1912/13, je »isto-
časno i nabavil potrebno opravo takoj. Čast mu!« /
Nekaj pripomočkov je okrajni šolski svet poslal juni-.
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
85
Učenci šole na Škofijah z učite-
ljem, o. 1917 (original hrani Vi-
dojka Milok, Sp. Škofije)
ja 1906 tudi šoli na Plavjah, ki ji je v šolskem letu
1906—07 namenil za vzdrževanje šolskega vrta še 20
kron.
Roditeljski sestanek
1910—11. Dne 30. aprila 1911 imel bi se vršiti v
plavski šoli roditeljski sestanek s temama: / 1. Tobak
in alkohol, predavatelj podpisani (kronist) in /2. Red
in snaga, (predavatelj)ica gospica Furlan.*^ / Starisi
so se pa toliko zmenili za naš trud, da jih ni bilo na se-
stanek in to zbogtemu, da smo dvakrat poskusili svo-
jo srečo. Kaj hočemo, živimo v Istri!
PROSLAVE
1908—09. »Praznik: šestdesetletni jubilej vla-
darja N. V. presvetlega nam cesarja Frana Jožefa I. /
Da smo ta praznik praznovali s posebno slovesnostjo,
ni treba povdarjati na tem mestu posebej. Kako smo
pa v resnici počastili ta dan, napišem v nastopnem.
Evo!
Na predvečer tega praznika zbrala se je skoro vsa
mladina v šolo, kjer smo ovenčali cesarjevo podobo z
zelenim cvetjem. Nato se jim je v kratkih besedah po-
jasnilo pomen jutrišnjega dne ter jim polagalo na
srce, naj gotovo vsi pridejo jutri k sveti maši, kjer se
naj vsakdo od nas zahvali vsevečnemu za vse dobro,
kar je podarjenega presvet. naš. cesarju. In res: zju-
traj vže ob 6. uri bilo je zbranih na dvorišču pred šolo
vse polno otrok, ki so v z radostjo v srcu pričakovali
trenotka odhoda proti župni cerkvi, kjer se je imela
citati slovesna sv. maša. Točno ob sedmih smo odko-
rakali proti Lazaretu, a ob osmih smo pa prisostvova-
li slovesni službi božji istotam. Po končanem cerkve-
nem opravilu napotili smo se paroma zopet v šolo,
kjer je sledila ta-le domača šol. slavnost:
L Nagovor nadučitelja Bertoka. V tem svojem go-
voru popisal je v kratkem vse življenje slavljenčevo. /
II. »Avstrija moja«, deklamovala učenka Pečarič
Ana. / III. »Cesarska pesem«, petje. / IV. »Cesar na
Tirolskem«, dogodek iz cesarjevega življenja, govoril
učenec Eler Ivan. / V. »Pozdravljam, domovina te!«
petje. / VI. »Domovini«, deklamovala učen. Pavla
Spagnoletto. / VII. Pesem: »Jesen«, petje. / VIII.
»Cesar v Trstu«, smrtna nevarnost cesarjeva, govori
učen. Piciga Marija. / IX. Sklepni govor nadučite-
Ijev. / X. Zahvalna pesem, petje. / Po odpeti zadnji
pesmi razšli so se otroci; s tem je bil, upam vsaj, ta
dan ki ostane meni in učencem v večnem spominu do-
volj dostojno praznovan.
1910—1911. Izredno je bilo naloženo vsled de-
kreta C. kr. okr. šol. sveta iz Kopra (...), da se praznuj
istočasno z imendanom N. V. cesarja Fr. Jožefa i Nje-
gov rojstni dan i.s. z ozirom na Njegovo osemdeset-
letnico. Učiteljstvo, kakor tudi šol. mladina tuk. šole
podala seje k svečani službi božji, odtod potem zopet
v določenem redu v šolske prsotore, kjer je imelo uči-
teljstvo na šol. mladino primerne nagovore. Po teh
odpeli so otroci pod voditeljevim vodstvom par pat ri-
jotičnih pesmi.«
ODPRTJE ŠOLE NA PLAVJAH
»Izvanreden in za Plavčane posebnega pomena vre-
den blagdan bilo je odprtje tamošnje ljud. šole. Po
večletnem čakanju, drezanju in mešanju se jim ven-
dar enkrat odpre tam šola, a ne samostojna; njihova
šola spada namreč pod tuk. šolsko vodstvo. Tukajš-
njemu vodstvu je došel dne 19. oktobra 1904 dekret
c.kr. deželnega šolskega sveta za Istro v Trstu (...),
86
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
Šolsko naznanilo plavske šole 1917/18
kateri proglasi tuk. šolo v dvorazredno slov. šolo s
podružnico na Plavijah in jednorazredno ljudsko šo-
lo z italijanskim učnim jezikom. Nadučitelj dvoraz-
rednice bil je pomaknjen v II. plačilni razred, učitelji-
ca pa je ostala še vedno v III. Istotako se godi itali-
janskemu, i on ostane še vedno v III. Tuk. učiteljica
Marija Mozetič sprejela je po nalogu imenovanega
okrajnega šolskega sveta z istim dekretom poučevan-
je na podružnici v Plavijah, katero je pričelo dne 5.
novembra 1904 s sv. mašo istotam. Po maši je sledilo
vpisovanje in vpisanih je bilo 112 otrok, kateri so bili
leta in leta brez vsakega pouka. Škoda je bila za iste,
a sedaj jim je pomagano.«.
izleti
»Dne 11. maja 1907 udeležilase je mladina višjesku-
pine z učiteljem izleta k izviru Rižane. Dan je krasen;
nebo ažurno čisto. Ob 4 1/2 so se zbrali vsi, izuzemši
dve učenki, v šolskej sobi. Od tod, ob pevanju raznih
pesmic, smo se napotili čez Plavije, Badiho, Urbance
pa v 372 m visoki Tinjan. Ko smo dospeli tu sem, bil
je prvi glavni odmor. Bilo je okolu 6. Krasen je bil od
tu razgled! Pred nami v dolini reka Reka, ob nje robu
pod steno skriti Osp, malo bolj proti zahodu veličast-
ni Trst z veliki tovarniškimi dimniki. Od tod smo
ugledali i starosto istrskih gora mater Učko. Tudi Na-
nos se nam je poroglijivo smehljal. Tu smo počivali
skoraj celo uro. Dano je bilo znamenje za odhod.
Odrinili smo proti Črnemkalu. Tu smo spet si odpoči-
li malo, in potem smo napotili proti Rižani. Okolu 10
1/2 došli smo k mali cerkvici, zraven katere izvira iz
skale Rižana. Zamaknjeno se gledali otroci ta prizor!
Čudili so i vertikalno odrezani skali nad nami. Nič
manj jih ni iznenadila čudovita prikazen nad Podpe-
čem, namreč tamošnji grad. Dovolj, kajti ako bi ho-
teli vse napisati (...) Kratko še pripomnimo, da so
nas tu posetili i otroci loške šole z učiteljem, in da
smo imeli skupno, ceno, a izvrstno kosilo v Dekanih
pri g. Lovru Grižon ob 3. Otroci, dasiravno od preve-
like poti vsi izmučeni, vendar živahni in veseli, zavžili
so vsaki svoj delež, in ob 5. smo odrinili proti domu,
kamor smo prišli okolu 7. zvečer.
To je bil za otroke dan veselja! Spremljala sva jih z
tuk. italijansko učiteljico M. Provini — peljala je
namreč i ona svoje otroke. Bila sva midva, bila je
šolska mladina zadovoljna ter naju prosila, naj jih
povedem čimprej kam drugam. Obljubila sva jim, a
ostalo je le pri obljubi. Čemu? o tem zamolčim, in s
tem bodi konec o tem! / Za tuk. šol. mladino ni za-
stala ni ona plavske podružnice. Da celo še pred na-
mi, namreč vže dne popeljala je g. M. Mozetič
svojo šolsko deco v Trst gledati neki, tedaj tam naha-
jajoči zverinjak. / O tem vem le-to, in le-to i zabilje-
žim. / Sedaj pa : Učitelj, ki prideš za mano na to me-
sto, izleti v bližnje kraje s svojimi učenci! S tem jim
napraviš veliko veselje. Ne zmeni se, kaj ljudje o tem
govore, kajti ako njih poslušaš, minila ti bode volja i
hoditi v šolo! Konec«
Dve leti zatem se je nižja skupina spodnješkofijske
šole odpravila na vrh Sv. Ivana pri Žavljah (5. maja
1909), nato pa je imela vsa šolska mladina 8. junija
izlet v Lazaret. »Tega leta pa ni izletela šolska mladi-
na plavske šole«, a tudi šolski voditelj s Škofij ni ve-
del vzroka. O šolskih izletih zvemo nato še v šolskem
letu 1910—11, ko so v maju 1911 načrtovah dva izle-
ta. V Socerbsko jamo in v Milje. Šolsko vodstvo se je
obrnilo na krajni šolski svet s prošnjo za podporo, saj
je izlet povezan s stroški, a ker odgovora ni prejelo,
so nameravana izleta opustili. Imeli pa so v času pred
pustom za vso šolsko mladino »eno skioptično pred-
stavo — predavatelj g. Zavrtanik — v prostorih g.
Ražem.« »Šolska mladina tuk. vasi pa je celo nasto-
pila s prostimi telovadnimi vajami in s petjem od jed-
ni zabav tuk. pevsko-bralnega društva "Istrski
Grmič". «*^
V maju in juniju 1912 pa so učenci višje skupine s
Plavij obiskali — kakor pred petimi leti — »neki, te-
daj v Trstu se nahajajoči zverinjak.« Maja 1913 pa so
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
87
imeli izlet v Ospizio marino in v Koper. Zjutraj so se
odpravili »peš po Ankaranu do Sanatorija v Oltri,
kjer s(m)o si ogledali uzorne nasade, lepo urejeno ži-
vinorejo ter krasne zdraviliške paviljone.« Nato so se
podali v Ospizio marino ter ob 12.15 odpluli s parni-
kom Oltra v Koper, kjer jih je pričakalo »borno, a
zadostno kosilce pri J. Urini, gostilničarju "Al merlo
vecchio".» Po ogledu mesta so odšli do koprske po-
staje, od koder jih je »ponesla ozkotirna železnica do
Sp. Škofij.«^° Manj navdušujoče sta omenjena izlet v
Milje k predstavi v tamkajšnjem kinematografu 17.
decembra 1912 in predstava nekega it. profesorja —
magistra 16. junija 1913. »Bilo je nekaj, a bore
malo!«
OBISKI
Navadno je šolo enkrat letno obiskal okrajni šolski
nadzornik. Aprila 1902 je bil tako na Škofijah Henrik
Dominico, okrajni šolski nadzornik za slovanske
ljudske šole, julija pa Anton Kumar, okr. šolski nad-
zornik za italijanske ljudske šole. Naslednje leto sre-
čamo novoizvoljenega nadzornika italijanskih šol Jo-
sipa Parentina (aprila 1903), ki je tudi v šolskem letu
1903—04 »jedenkrat mej šolskim letom nadzoroval
(je) v italijanskem oddelku« pouk. Od ustanovitve
šole na Plavjah je nadzornik H. Dominico obiskal tu-
di to, navadno vsako leto. Ko je 21. februarja 1910
obiskal škofijsko šolo je imela pouk ravno nižja sku-
pina. »Prisostvoval je pri pouku iste ter tu pa tam
zahteval i kaka vprašanja od mladine. Na odgovore
bil je popolnoma zadovoljen. Kar se tiče pa vspeha
nasploh, ni mogoče napisati tu-le končne sodbe, ker
znano je, da je v Avstriji uvedena "tajna kvalifi-
kacija"!«
Kar pogosto so obiskovali šolo tudi cerkveni nad-
zorniki, ki so se zanimali za pouk verouka, tako ko-
perski dekan Mecchia^^ (novembra 1903), tržaška ka-
nonika Buttignoti" (junija 1904, eden tudi junija
1908), pa večkrat koprski dekan in zastopnik cerkve v
koprskem okrajnem šolskem svetu Kavalič^^ (v letih
1910, 1911 in 1913). Včasih so bih ti obiski ob kanoni-
čni vizitacije župnije.
Redkejši pa so bili drugi obiski. V šolskem letu
1907—08 »zapazil si v šoli na Sp. Škofijah pri pouku
v višji skupini dež. šol. asesorja g. In. Chersich. Ostal
je v šoliprilično pol ure.« Deželni istrski odbornik I.
Cherisich je obiskal šolo tudi aprila 1909. V šolskem
letu 1911—12 pa je doletela šolo na Škofijah »— brez
plavske — velika čast, namreč obiskal je nas g. F.
Matejčič, C.k. dež. šol. nadzornik ter nadzoroval v
vsporednici tuk. razreda. To se je zgodilo dne 17. V.
1912, o v dnevu namreč, ko je bil podpisani (kronist)
nasodniji v Trstu. Prvič nas je posetil c.k. dež. šolski
nadzornik, naša želja pa, da se nam večkrat prikaže v
naši šoli ter da se na lastne oči prepriča o istinitosti
naših zahtev glede širjenja tuk. šole.« Prvič se ome-
nja obisk krajevnih šolskih nadzornikov v šolskem le-
tu 1912—13, ko je obiskal škofijsko in plavsko šolo
»krajni šolski ogleda g. P. Frausin.«
Vabilo na veselico društva »Istrski Grmič« na Sp. Škofijah, 1908.
(Slovenci ob Jadranu, Koper 1952, str. 35). Na eni takšnih prireditev
tega društva so v šolskem letu 1910—11 nastopili tudi šolarji s telo-
vadnimi vajami.
Zanimiva sta bila tudi zdravstvena obiska. Fe-
bruarja 1910, »dva dni po nadzorovanju H. Domin-
co-ta seje predstavil šol. voditelju neki g. Dr Berger
kot visi zdravstveni nadzornik. Ogledal si je oboji
šolski poslopji od prvega do najzadnjega kotička. Na
Sp. Škofijah je grajal premajhne peči, stranišča in
stanovanje učiteljev. V plavski šoli pa ni ugajala svet-
loba, češ da je iste v šolski sobi premalo, kakor tudi o
ventilaciji ni bil pop. zadovoljen. Obljubil je poslati o
svoji reviziji poročilo na krajni šolski svet, ki naj na-
to odpravi te nedostatke.« 16. februarja 1913 pa je
bila »splošna zdravniška vizitacija vseh otrok po ob-
činskem zdravniku iz Milj, g. dr. P.P. Deluchi.«
ZDRAVSTVENE RAZMERE
»V mesecu juniju bilo je cepljenje koz. Vršilo se Je
namreč dne 3. in 10. junija 07. Škoda, da se za to, iz
88
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
zdravstvenega stališča tako koristno stvar tukajšnje
ljudstvo bore malo briga. Strah, praz. vera ta jih od-
klanja od tega. Kaj se hoče? Tako je še dandanes na \
svetu!« V šolskem letu 1906—07 je nekaj časa ovirala
pouk tudi »kužna bolezen rabat in njena sestra zauš-
nica« . Kar za ves december 1910 pa je bila »vsled na-
lezljive bolezni rabat, ki seje pojavila pri otrocih tuk.
voditelja« zaprta škofijska šola, na Plavjah pa se je
poučevalo brez presledka. V letu 1911 se je pričel
pouk brez običajne cerkvene slovesnosti, tega leta pa
je šolska maša odpadla »vsled kužne bolezni "kole-
re", kije tekom meseca avgusta t.l. razsajala v bližnji
vasi Bertoki.« Kaj več pa o zdravstvenem stanju v
kraju ne zvemo, razen kadar je zaradi bolezni učitel-
jev odpadel pouk. Kakor v šolskem letu 1910—11, ko
je bila učiteljica Furlan prosta od 28. 10. do 12. 11.
zaradi hudega prehlada, učiteljica Skala^'' pa v okto-
bru, novembru ter od 28. 1. do 11. 2. »radi bolezni
raka.« »
Učiteljstvo
1901—02. Ob koncu leta 1901 je deželni šolski
svet povišal plačo »v^ega učiteljstva dežele«. Istega
leta je bil 9. oktobra izdan nov deželni šolski zakon.''
1902—03. Sprejeti so bili odloki »glede redo-
vanja zunanje oblike pismenih izdelkov učencem«,
nagrade učiteljem »za marljivo gojenje cerkvenega
petja«, in dovoljenje, »da se otroke v šoli lahko pri-
pravlja za sprejemanje sv. zakramentov v šoli toda iz-
ven rednega pouka.«
1905—06. » V tem šolskem letu izdal Je minister
za uk in bogočastje dne 29. septembra 905, št. 159,
nov učni red, kateri stopi v veljavo še-le prihodnje
šol. leto.«
1906—07. »Dne 20. vinotoka 06. imelo je uči-
teljstvo vsega okraja uradno konferenco v Miljah.
(...) Tega dne zbralo se Je učiteljstvo vsega okraja v
Miljah. Občinski očetje, na čelu Jim Michele Novello,
sprejeli so nas prav uljudno. Pozvali so nas v občins-
ko sobo, kjer nam Je bilo postreženo z "II Wermouth
d'onore". Tedaj so učitelji za člana okrajnega šolske-
ga sveta v Kopru izbrali Karola Runtich,^^ šolskega
vodja v Miljah.« / V tem šolskem letu je stopil v »ve-
ljavo (...) novi učni red.«
1907—08. »Za vse istrsko učiteljstvo znamenit
dan Je bil 5. junij 1908. Čemu? Tega dne Je bil sankci-
Joniran nov dež. šolski red zakon s katerim se gmotno
stanje učiteljstva kolikor toliko izboljša.«^''
1912—13. Vsi učitelji so imeli dopust »dne 8.
vel. travna 1913 radi občnega zborovanja Slov. učit.
društva v Istri.«^^
Učitelji in razširitev šole
»Šolsko leto: / 1901—02. / je pričelo se-le 9. sep-
tembra, ker je bil tukajšnji voditelj* prisoten pri trite-
denskem ferijalnem tečaju za moška ročna dela v Ko-
pru.Dosedanja učiteljica Josipina Gržinič bila je
premeščena v Roč, in namesto nje Je bila nje mesto Je
bila imenovana g. Mara Wrišer,^° absolvirana uči-
teljska kandidatinja. (...) Gospica Wriser Je zapričela
svoje delovanje na tej šoli s tekočim šolskim letom.«
»Šolsko leto / 1902—03. / To šolsko leto se je pri-
čelo dne 1. septembra s sv. mašo ob 8'^ zjutraj v župni
cerkvi na Lazaretu. Pouk Je pričel naslednjega dne le
v prvem razredu, ker je učitelj — voditelj* od 1.-29.
septembra v Poreču, kjer je obiskoval tečaj za deška
ročna dela. Precej po svojem prihodu iz rečenega me-
sta na svojo službo obolel je na malarični mrzlici,
vsled česar seje zavleklo odprtje drugega razreda do
17. oktobra. Učiteljsko osobje ostalo Je isto lanskega
leta. (...) Dne 1. maja Je zopet obolel tuk. voditelj ter
bil bolan z malimi presledki do 7. julija. V vsem tem
času se ni poučevalo v II. razredu.«
1903—04. »Službovalsem** v Kubedu kot uči-
telj — voditelj jednorazrednice od 1. septembra
901—31. avgusta 1903. Nastopil sem Javno tam prvič
in takoj kot samostojen učitelj, manjkalo pa mi je
spoznanje lastnega mi stanu. Služboval sem na prvem
mojem dve leti ter se mučil, da bi imel v šoli dovolj
uspeha. Otroci so bili sicer nadarjeni, a kaj Je poma-
galo, ko nisem prav vedel kako naj začnem vsako uč-
no uro. Trda gre iz začetka učitelju: muči se, uči, kri-
či, kaznuje in vse Je zaman. Dobro se spominjam, ko-
liko muke mi Je delal v začetku pouk iz slovnice; na
nikak način nisem mogel pripraviti otrok, da bi me
razumeli. Cele ure sem učil ta predmet, in zadnje
otroci niso imeli ni pojma o vsem. Tako se Je godilo
meni v prvem letu mojega službovanja, tako se godi
gotovo vsakemu novincu. Vsak učitelj si mora iz last-
ne skušnje ustrojiti posebno metodo, in na podlagi te
mu je zagotovljen i uspeh. — Do nastopa moje nove
službe bil sem brezskrben učenec — gojenec; nisem še
vedel kakšen Je učiteljski stan in po čem se kupuje
učiteljski kruh. Kar čez noč moral sem sam preskrbeti
si vsakdanji kruh in kje, v Kubedu. Kraj sam na sebi
Je pust, a menije vendar ugajal. Čemu? Prva moja
služba bila Je tu in zato se Je meni zdelo, da ni na sve-
tu kraja, kjer bi bil bolj srečen, bolj zadovoljen.
Otroci pridni, starisi njihovi uljudni in postrežni,
družba pa ----- nikaka razen tamošnjega župnika.
Vendar sem bil tam srečen, vesel!
Nekega dne se raznese po vasi novica in tudi meni
pride na uho glas, da bodem premeščen za začasnega
voditelja na dvorazredno ljudsko šolo v Škofije, kar
se Je zdelo nemogoče. Uresničila se je res novica, in z
dekretom c.kr. okrajnega šolskega sveta v Kopru z
dne 24. avg. 1903., št 590, bil sem premeščen sem,
kjer sem nastopil svojo novo službo z dnem 1. sep-
tembrom. Tega dne pripade meni naloga pisati kroni-
ko tuk. šole. Kar Je navedeno za prejšnja leta, posnel
sem po tuuradnih spisih in po ustnem poročilu raznih
* Gregorij Leonardis
•* Josip Bertok
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
89
oseb. Marsikaj pomanjkljivega bode med navede-
nim, a popravljali naj bodo moji nasledniki ter uredi-
li, kar bi bili morali storiti vže moji predniki.—«
1904—05. Avgusta 1904 je okrajni šolski svet
razpisal nadučiteljsko mesto na Sp. Škofijah »v stal-
no nameščenje«. Razpisalo se je »z italijanskim in
slovenskim jezikom kot učnim« Znova pa je bilo nad-
učiteljevo mesto razpisano oktobra 1904, ko se je
oglasilo šest prosilcev, a do srede julija 1905 »ni bil še
imenovan nobeden.«
1905—06. »Okrajni šolski svet je sestavil svoje
kvalifikacijske tabele, ter jih odposlal krajnemu, ka-
teri je sestavil terno. Občinski zastop je tudi vže pre-
tresoval o tej zadevi. Vse je bilo dovršeno, samo nik-
do ni bil še imenovan od dež. šol. sveta. Deželni od-
bor se vendar enkrat odloči ter predloži v imenovanje
najmlajšega izmed prosilcev dne 18. avgusta 905. in,
ker so odgovarjala njegova spričevala razpisu, imeno-
val ga je tudi dež. šolski svet z dekretom (...). To
imenovanje seje sicer komu gabilo — meni, imeno-
vancu, pa nasprotno.—«
1907—08. »Tekom tega šol. leta poročila seje
tudi tuk. učiteljica Mozetič'' — najbrže v postu — z
g. kapelnikom Skala iz Trsta.«
1909—10. »Na tuk. šoli deloval Je do 1. maja
nadučitelj sam. Tega dne pa mu Je poslal c.kr. okraj-
ni šolski (svet) iz Kopra kot pomočnico g. Ano Mur-
gerli,^^ do tedaj suplentko v Dekanih. Imenovana Je
bila tu sem z dekretom (...) kot provizorična poduči-
teljica na novo tu vstanovljeni vzporednici. Nastanje-
na Je bila tu-le le do 15. julija 1910., in s tem dnem je
nehala tudi paralelka.
1910—11. Izredno je bila pa dodeljena tuk. šo-
lama še ena učna moč, namreč gospica M. Furlan.^^
(...). Svojo službo je nastopila vže 1. vinotoka istega
leta (1910), a vršila jo Je le do VII. 1911. i. t. iz uzro-
ka, ki je naveden pod točko II. / Danes Je gospica
Furlan izven Javne učit. službe in živi poročena z g.
Kregan-om, c.kr. okrajnim tajnikom v Kopru. Ven-
dar vrši še nadalje svojo službo na privatni enorazred-
nici dr.(užbe) Sv. Cirila in Metoda v Kopru. Pred
svojim nameščenjem v Sp. Škofijah službovala je eno
leto na ricmanjski šoli tudi (kot) dodeljena, začasna
učna moč.
(...) Sledi ono o šoli. O tem bi se dalo mnogo pisa-
ti, a omejiti se hočem le na najvažnejše, kar je gotovo
razširjenje iste. / Vže leta leži prošnja za razširjenje
iste na kompetentnih oblastvih, a stalne rešitve le ni in
še ni. Da dobimo vsaj nekaj peska v oči, otvorise ne-
kaj časa vzporednica, na katero se imenuje začasna
uč. moč le do sklepa šol. leta, tako da se letno menju-
Jejo učne moči na tej vzporednici, kar ni v prilog ne
šoli, pa tudi ne učiteljstvu. / Se nekaj moram pripom-
niti tu i.s. ako res ni mogoče pravnim potomdose-
či razširjenja tuk. šole, izvrši naj se imenovanje začas-
ne učne moči, kakor tudi začasno razširjenje vsaj ob
začetku šol. leta. / Drugih novosti ni o tem, pač pa še
to, da nas je še vedno premalo za toliko število
otrok.«
Slovenski učitelji v koprskem okraju, 1912. Josip Benok je posebej označen (original hrani Ciril Hrovatin, Plavje).
Na okrajni učiteljski konferenci so se zbrali slovenski učitelji koprskega okraja v Dolini 20. 11. 1912 pod vodstvom okrajnega šolskega
nadzornika Hinka Medica. Učiteljski tovariš, 29. ii. 1912.
90
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
1911—12. Kot izredna učna moč je bil dode-
ljen tuk. šoli učitelj H. Medic,dotedanji učitelj na
podzemeljski podružni šoli v Gradacu, okraj Črno-
melj v Belokrajini. (...) »Kakor je omenjeno vže v
zapiskih iz lanskega leta, leži prošnja za razširjenje
tuk. šole vže več let na dež. odboru. Zaman je vse pi-
sarjenje in drezanje, zastonj vse urgiranje: deželni
odbor Istre v Poreču je in ostane neizprosen! On noče
vedeti, da imamo res čez 300 šolodolžnih otrok ter s
tem tudi pravico do postavne razširitve naše šole. Da
nas pa vsaj deloma potolaži, otvoril je i letos na
spodnješkofijski šoli eno vzporednico, na katero je
imenoval c.kr. okrajni šolski svet v Kopru s svojim
dekretom (...) H. Medica kot začasnega učitelja za
dobo od 15. /IX. 11.—15./ VII. 1912.
1912—13. »Z dekretom dež. šolsk. sveta za
Istro v Trstu; dne 24./III. 913 (...) sistimizirano je
bilo na tuk. šoli tretje stalno mesto, kije bilo začasno
poverjeno učitelju Del'Cot t Cirilu.(...) Glasom de-
kreta c.kr. dež. šol. sveta za Istro v Trstu z dne 2. vi-
notoka 1912, št. 1399/1., dovoljena je bila tuk. ena
izredna učna sila, v kateri lastnosti je tu sprejel to me-
sto H. Medic, kije tudi v prošlem šol. letu služboval
na tuk. šoli kot pomožni učitelj. / Imenovani učitelj
je pa prosil za nemeščenje na c.kr. pripravnici za
srednje šole v Trstu. To je tudi dosegel in vsled dekre-
ta c.kr. namestništva iz Trsta (...) prestavljen je bil
na naznačeni zavod kot suplent že s 1. /XII. 912. Po
njem na tuk. šoli izpraznjeno mesto poverjeno je bilo
(...) učit. kandidatu Del'Cott Cirilu {...). Druga iz-
redna učna moč je bila dovoljena za tek. šolsko z de-
kretom (...)z dne 15 prosinca 1913 (...) Na to mesto
je bila imenovana (...) 8. svečana 1913 (...) kot za-
časna učiteljica Jos. Janovsky.^^ Ta je službovala
pred nastopom na tuk. šoli v Gorici na priv. Schulve-
rein-ovi učilnici.«
verouk in veroucitelji ]
V prvem šolskem letu je Anton Slamič,*' kaplan i
župnije (Lazaret) poučeval verouk po tri ure le v itali-
janskem oddelku; v šolskem letu 1901—02 pa po 6 ur
na teden, v vsaki skupini po tri ure. Tako je bilo tudi j
naslednje leto, dokler ni bil prestavljen 23. 4. 1903 v i
Trst. Nato verouka niso imeli in koprski okrajni šol- J
ski svet je pisal župnijskemu uradu v Lazaretu (Berto- ;
ki) naj ukrene potrebno, »da se ne bode nadalje zane- i
marjalo poučevanje tega za ljudsko šolo preimenitne- '
ga predmeta.«^''
1903—04. »Od 1. novembra do sklepa šolske- \
ga leta poučeval je v II. razredu učitelj veronauk; v I. '
razredu pa učiteljica do njenega odhoda. Po preme- \
stitvi učiteljice Wriser nadaljeval je poučevanje v ve- '
ronauku v I. razredu č.g. Josip Colja,^^ župnik v Ti-,
njanu po 4 ure na teden in siceir) v slovenskem in2 v\
italijanskem odd.« Naslednje leto je na Plavjah j
»poučeval po 4 ure na teden veronauk č.g. Iv. Zalo-
kar,^^ tu (na Sp. Škofijah)pa... nikdo.« Veroučitelj '
na Plavjah je tudi v šolskem letu 1906—07 bil isti, na'
Sp. Škofijah pa je v višji skupini poučeval ta predmet
Jos. Košir'" »župeupravitelj v Lazaretu«, v nižji pa
nadučitelj.
1907—08. Tudi tedaj je ostal dotedanji verou-
čitelj na Plavjah, »tu sem je pa poslalo škofijstvo
drugo osebo kot veroučitelja i.s. kaplana Jos.
Volka.^^ Ta le mož je mislil celo šolo preustrojiti, uči-
teljstvu komandirati etc, a ... izpodletelo mu je tu,
izpodletelo mu bode najbrže še i pri nadaljnih sličnih
poskusih.« »Ker je bil premeščen kaplan Volk pred
sklepom šol. leta iz Lazareta v Dolino poveril je škof.
ordinarijat poučevanje veronauka od 15. maja do
konca šol.l. kaplanu plavskemu J. Zalokarju.« V
naslednjem šolskem letu pa je tega nadomestoval na
škofijski šoli »župnik iz Dekani č.g. Anton Slamič
kot veroučitelj.«
1909—10. »Veronauk sta oskrbovala v veliko
zadovoljnost učencev in učiteljev č.gg. / a) Anton
Slamič, župnik iz Dekani, na Sp. Škofijah in / b) Ga-
brijel Piščanec,^^ župeupravitelj iz Ospa, pa na Pla-
vijah.«
1910—11. »O duhovnih učiteljih bodemo ome-
nili le malo, zakaj imamo le eno tako in tako vže zna-
no iz prejšnjih let: namreč č.g. Antona Slamiča iz De-
kani, kije pa poučeval veronauk le v II. razredu tuk.
šole. V ostalih razredih poučevali sta verouk vsaka
učiteljic v svojem.«
1911—12. Tedaj je poučeval na spodnješko-
fijski šoli verouk isti, na plavski pa »župeupravitelj iz
Ospa č.g. F. Martelanc«,''^ ki ga je v naslednjem letu
nasledil A. Arbanašič''' kot župnijski upravitelj in
veroučitelj.
krajni šolski svet — občina milje
1905—06. »Na delo tedaj! / Vse si danes želi
nove volilne reforme. Kmet, dninar in gospod, vsi bi
naj bih enaki, vsak naj bi veljal le za enega moža in na
ta način naj bi se preosnoval zakon glede volitev. De-
lavci so se posebno zavzemali za to vprašanje, in njih
zasluga Je i ta, da je ta glas prispel v državno zbor-
nico.« (.. ./^
1906—07. »Želja pa je bila naša i ta, da se naj
uprava kraj nega šolskega sveta preosnovi, menja se
jej naj glavar v blagor učiteljstva in šolstva naše obči-
ne. Naša želja nastala Je vže upanje. Razpisane so bile
namreč občinske volitve, in menili smo, da nam ne-
sreča odnese dosedanjega, za me slavno-znanega žu-
pana Micheli-a Novello. Bližal se je čas volilnega bo-
ja. Vse na nogah, vse na delu v nadi na končni uspeh.
A — tužna usoda — občinske volitve so izvršile v bla-
gor — v prid Novelli-u. Rekuriralo se Je proti tem, a
ostalo je brezuspešno, vendar Je trajala cela stvar me-
sece in mesece. Novello, dasiravno v skrbi za svojo
čast, Je vendar vodil i nadalje svoje občinske in kraj-
no-šolske posle. O tem kaj več v prihodnjem šol. letu.
Da sklenemo o tem, vporabimo besede g. prof. Jos.
Kožuha: »To le mimogrede« (...)
1907—08.     To leto pa je zapisal v kroniko: »Kaj
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
91
nesrečni smo pa v naši občini v nadžupani, kajti v te-
ku malih let izgubili smo vže drugega; a avgustu t.l.
(1908) umrl je namreč M. Novello, naslednik pred leti
umrlega nadžupana G. Tossich. Po smrti tega načelo-
val je milj. kr. šolskemu svetu prvi svetovalec A. Ber-
totti ter delal tudi ta kot tak čast svojim pred-
nikom. »Enkrat v pozni jeseni leta 908. zbrali so se
naši občinski očetje ter po dveh burnih sejah določili
kot nadžupana miljskega Petra Deluca. Častitlji-
va oseba novega nadžupa obeta nam mnogo, a kaj
nam bode pomagal v izboljšanju naših šol, prinese
nam tok časa.«
V tem letu je prišlo tudi do spremembe v okrajnem
šolskem svetu. »Zastopnikom cerkve v c.kr. okraj,
šol. svetu v Kopru mesto u beg lega dekana Kompa-
reta^^ je bil imenovani neki J. Pitacco.«^^
1910—11. »Vvseh višjih šol. oblastnijah ostalo
je osobje neizpremenjeno; le za predsedstvo krajnega
šol. sveta se nekaj kuha vže delj časa. Za to mesto se
imajo voliti obč. možje, ki bi si naj izbrali izmed sebe
moža, kateri bi pa naj posvečal več pažnje ljudskim
šolam kot dosedanji župan miljski. / Kako se bode
stvar iztekla, prinese nam bližnja bodočnost. Priča-
kovati pa ni bogvekaj, ker mož, namenjen za
županski stolec v Miljah, je vedno le Miljčan. /
Kako krasno bi bilo, če bi se tuk. slov. ljudstvo ne ce-
pilo zgolj osebnosti v stranke, katere se potem brez
smotra — le iz čsatilakomnosti — umešavajo v politi-
ko naših Miljčanov in njih sosedov! Pa vendar. Vre-
mena Kranjcem bodo se zjasnila.
1911—12. »Kakor sem omenil vže v letu 1910/11
vršiti bi se morale tekom tega Sol. leta občinske volit-
ve. Te so tudi bile in izpadle so za naše slov. krajevne
občine še precej povoljno. Več bi bili sicer dosegli, a
nesloga, ki sem jo omenil vže pred letom, se je tekom
let. šol. leta poojstrila v toliko, da se kažeta v tuk. va-
si javno dve nasprotujoči si stranki. To se je pokazalo
prvič pri obč. volitvah in drugič pri volitvi za tuk. vaš-
kega načelnika. Zmagala je prava narodna stvar, a
ker je danes denar vplivnejši od moškega ponosa,
sme pričakovati vsakdo presenečenj. Za danes nam
načeljuje Pečarič Jožef in zastopa nas na občini Peča-
rič M. Izključno pa ni, da se razmere tekom časa
spremene v toliko, da bodemo imeli na obeh mestih
kakega Pecchiarich, oziroma Michalich. To le mimo
grede. / Preidimo zopet k predsedstvu kraj. šol. sve-
ta! / To mesto je sedaj poverjeno nadžupana g. J.
Bertotti-ju, ki je istočasno i voditelj koaliciji naših
strank proti socijalno-demokratičnemu gospodstvu v
Miljah. Razen njega imenovani so bili vsi člani kraj.
šol. sveta za novo.« (...)
NEKAJ PODATKOV O SOLI NA ŠKOFIJAH IN PLAVJAH
PO LETU 1913
Konec leta 1913 se omenja šola na Škofijah kot slo-
venska trirazrednica z dvema vzporednicama. Tedaj
je bilo na šoli pet učiteljev in 347 otrok. Delovala pa
je na Škofijah (od 1904—05, ko seje slovensko-itah-
janska šola ločila po narodnosti) še enorazredna itali-
janska šola z 71 učenci. V bližini sta bili še dve itali-
janski petrazrednici v Miljah ter italijanska dvoraz-
rednica v Sv. Kolombanu s 3 učitelji in 448 otroki, ter
dve zasebni šoli. Italijanska Legina (Lega nazionale)
enorazrednica v Božičih s 123 otroki in slovenska
enorazrednica Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v
Sv. Barbari z 82 otroci. V bližnji občini Dekani so bile
slovenske šole v Kubedu, Dekanih, Predloki in Sv.
Antonu, v občini Dolina v Boljuncu, Borštu, Dolini,
Ospu in Ricmanjih, v občini Koper pa poleg italijans-
kih šol ter slovenske enorazrednice cirilmetodovske
družbe v mestu še dve šoli v Lazaretu (Bertokih).
Tamkajšnja italijanska dvorazrednica je imela dva
učitelja ter 117 otrok, na slovenski dvorazrednici pa
so poučevali trije učitelji 285 otrok.''^
Ob koncu šolskega leta 1913—14 sta na Škofijah
poleg nadučitelja Josipa Bertoka, učiteljice Marije
Skala-Mozetič in začasnega učitelja Cirila Dell'Cotta,
ki jih omenja že kronika v prejšnjih letih, službovala
kot pomožna učitelja Torka Kraševec''^ in Jožef Ku-
tin.«"
V letu 1921 in 1922 je bilo učiteljsko osebje čisto
drugo. Nadučitelj je bil Avgust Šuc,'^ učiteljice pa
Angela Čendem,^^ Dora Kancler^' in Josipina (Ema)
Lenarčič,'" ki je poučevala na podružnici na Plavjah.
Šola je bila trirazrednica in je imela na Škofijah 318
otrok, na Plavjah pa še 158. Leta 1922 pa se šola
omenja kot trirazrednica z dvema paralelkama, a
enorazrednica na Plavjah in ena paralelka sta bili
zaprti. Takrat je štela šola 476 učencev. V letu 1921 je
zapisana tudi pripomba, da italijanščino poučuje M.
Comporti.*'
Že po italijanizaciji šolstva na osnovi Gentilejeve
šolske reforme v letu 1923 je v šolskem letu 1933—34
imela šola na Škofijah pet razredov in prav toliko
učnih moči, učencev je bilo 234, prebivalcev pa 1702.
Šola na Plavjah pa je imela dve učni moči, 80 učen-
cev, kraj pa 726 prebivalcev.'^
Po razpadu fašizma in kapitulaciji Italije na Škofi-
jah ni bilo redne šole dve leti. V šolsko poslopje so se
vselili Nemci. Terenski odbor OF je nato ustanovil
partizansko šolo v Srednjih Škofijah. Pouk je bil v
bivši plesni dvorani gostilne. Učila sta domačin Ed-
vard Bolčič in Lojze Rozman, župnik iz Dekanov.
Učencev je bilo 30, pouk pa je trajal od januarja 1944
do konca junija 1945. Na Plavjah pa je od januarja
do maja 1944 poučevala domačinka Hermina Ferlu-
ga, nato pa so Nemci v šolskem poslopju nastaniU
svojo posadko. Pouk je bil zatem v privatni hiši poleg
šolskega poslopja. Učencev je bilo okoU 35.'^
V šolskem letu 1945—46 se je začel pouk na Škofi-
jah in Plavjah 22. oktobra 1945. Poučevala sta Majda
in Jernej Humar na Škofijah in Oda Antonac na
Plavjah.'' V začetku šolskega leta 1960—61 je imela
osnovna šola Škofije v osmih oddelkih 231 učencev,
deset let kasneje že 14 oddelkov in skoraj 300 učencev
in v začetku šolskega leta 1980—81 enajst oddelkov in
92
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
237 učencev. Pet let zatem pa je obiskovalo šolo 289
učencev v 14 oddelkih.'*
OPOMBE
* Za posredovanje ilustrativnega gradiva sem dolžan zahva-
lo dr. Igorju Kosmini iz Trsta—Izole (vnuku Josipa Berto-
ka) in Vlasti Jerman, ravnateljici šole Oskar Kovačič na
Škofijah.
1. Vladimir Žumer, Navodila za odbiranje in izročanje ar-
hivskega gradiva osnovnih in srednjih šol na območju Zgo-
dovinskega arhiva Ljubljana, v: Arhivi, glasilo Arhivskega
društva in arhivov Slovenije IV/1981, str. 135—136. — 2.
France Ostanek, Pomen šolskih kronik za zgodovino šolst-
va, v: Kronika 1/1953, str. 177—183; — Ivan Simonič, Šol-
ske kronike, v: Kronika X/1962, str. 47—50. — 3. V zad-
njem času sta izšla o šolskih kronikah prispevka Franceta
Ostanka, Pomen šolskih kronik za krajevno zgodovino (v:
Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete 21, Ljubljana
1988, str. 121—133), ki na primeru Pohorja obravnava nas-
lovno temo z navajanjem virov in literature in Jožeta Pod-
pečnika, Šentvid nad Ljubljano v šolski kroniki (v: Zgodo-
vinski arhiv Ljubljana, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva,
Ljubljana 1988, str. 194—216). Ta v uvodu razmišlja o kro-
niki kot zgodovinskem viru ter predstavlja navodila za pi-
sanje kronike od 1873 naprej — kar brez navedb dosedanje
literature — nato pa posebej prikaže Šentvid v času 1941 —
45 na osnovi povojnih vpisov. — 4. Arhiv Slovenskega šol-
skega muzeja. Kronika dvorazredne ljudske šole na Sp. Ško-
fijah 1900—1913, f. 178. — Krajevni leksikon Slovenije na-
vaja sicer rabo Spodnje Škofije, na Spodnji Škofiji, škofijs-
ki, Skofjoti, Škofijščice in Plavje, v Plavjah, plavski, Plav-
čani, Plavščice (1/139, 144). Kronika, ki jo predstavljamo,
pa uporablja največkrat »na Spodnjih Škofijah« ali »na
Škofijah« pa tudi »na Plavijah«, čeravno ne prav dosledno.
Zaradi enotnosti teksta uporabljamo po vzoru kronike »na
Sp. Škofijah«, »na Plavjah« in »Škofijci« v vsem tekstu,
pri citatih pa se držimo originala. — 5. Navodilo, kako je
spisovati šolsko kroniko, v Kronika..., V Ljubljani, Natis-
nil in prodaja Rudolf Milic: obrazec za kroniko, konec 19.
stoletja. — 6. Podatki o Josipu Bertoku so posneti po uči-
teljskih šematizmih (prim. op. 17). Učiteljski tovariš, 10. 9.
1915, str. 4. Istrske vesti. Josip Bertok je pisal »iz daljne
Ogrske: Dvanajst dolgih mesecev je minilo, odkar smo loče-
ni od naše ljubljene slovenske dece...«. — 7. Žena Ivana
Bertok (roj. Bordon) se je okoli leta 1925 z družino preselila
v Trst. Živeli so z učiteljsko pokojnino ter oddajali študen-
tom sobe. Najstarejša hči Modra (Sofija) je umrla še mlada
leta 1928; Duša, poročena Kosmina, je bila od 1926 učitelji-
ca (mdr. 1928—30 na CMD šoli v Trstu, nato v Sloveniji —
1937—1941 v Ponikvi na Štajerskem, zatem pa je živela v
Trstu ter po letu 1945 poučevala na tamkajšnjih slovenskih
šolah. Hči Danica pa je bila advokat v Trstu. Po pogovoru z
dr. Igorjem Kosmino iz Trsta, ki se mu za prijaznost najlepše
zahvaljujem. — 8. Za pogovor se lepo zahvaljujem Evi Gre-
gorič iz Dekanov, roj. Bertok, polsestri Jos. Bertoka, ki je bi-
la ob njegovi smrti 1921 stara 16 let. — 9. Po nekaterih po-
datkih je bilo društvo ustanovljeno 1888 (Krajevni leksikon
Slovenije 1/144 in Slovenska Istra v boju za svobodo, Koper
1976, str. 82). V Edinosti 11.6. 1908 pa beremo o 1. prosin-
ca ustanovljenem pevskem, bralnem in godbenem društvu
»Istrski Grmič« na Spodnjih Škofijah. Društvo je 28. 6. va-
bilo na veselico in narodni dan. — 10. Posojilnica in hranil-
nica na Sp. Škofijah je bila vpisana v zadružni register 25. 2..
1908. Delovala je v okolišu občin (župnij) Milje, Koper, Do-
lina in Dekani. Načelnik zadruge je bil Anton Ražem, po-
sestnik iz Plavij, med odborniki pa se — poleg več posestni-
kov iz Sp. Škofij — omenja tudi Josip Bertok. Prim.: S.
Žitko—J. Kramar, Hranilnice in posojilnice v Slovenski
Istri, Koper 1985, str. 18—19. — Delovati je začela 4. 6.
1908. To »novo narodno podjetje« je imelo sedež v poslop-
ju g. Skorje, zraven šole. Edinost, 7. 6. 1908. — 11. Jos.
Bertok navaja v začetku kronike, da je bil »vaški župan in
občinski odbornik Anion Bertok«. 12. Edinost (Trst), 12. 7.
1908. — 13. Edinost (Trst), 2. 8. in 9. 8. 1921. Vesti iz Istre;
Učiteljski list (Trst), 16. 8. 1921. Notico o smrti nadučitelja
J. Bertoka je prinesel tudi ljubljanski Učiteljski tovariš, 1.
9. 1921. — 14. Bertok Josip st., v: Primorski slovenski
biografski leksikon, 1/2., Gorica 1975, str. 68—69. Ta je bil
rojen v Bertokih, maturiral na koprskem učiteljišču 1896 ter
služboval v Kubedu, od 1900—01 v Lazaretu (Bertoki) do
1911—12, ko ga srečamo v Ospu. — 15. Schematismo
dell'I.R. Litorale austriaco-ilirico, Trieste 1821, str. 153
(po: Marušič Milan, Slovenska šola v Istri, v: Zbornik ob
40-letnici obnove slovenske šole v Istri, Koper 1985, str.
10—11). — 16. V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogi-
ke na Slovenskem 111, Ljubljana 1966, str. 304, 481 (Detail-
Conscription der Volksschulen in den im Reichsrate vertre-
tenen Königreichen und Ländern, Wien 1870). — 17. Po-
datki o učiteljih so povečini posneti po šolskih šematizmih.
— Popotnikov Koledar za slovenske učitelje za 1.....s po-
polnim šematizmom. Miha J. Nerat, Maribor 1886—1897.
— Ročni zapisnik za slovensko učiteljstvo. S. Primožič, Po-
stojna, Ljubljana, 1894—1915. — (Prim.: Bibliografija pri-
ročnikov o organizacijski strukturi, v: Priročniki in karte o
organizacijski strukturi do 1918 (red. Jože Žontar), Graz...
1988, str. 253—255). — Ročni zapisnik »Zveze jugoslovan-
skih učiteljskih društev« Julijske krajine za leto 1922, 1923
Trst. — 18. Bartolomej Križaj, roj. v Orehku na Kranj-
skem 1836, posvečen v duhovnika 1866, umrl 19. 6. 1809. —
Podatki o duhovnikih pa so pripravljeni največ po personal-
nih statusih tržaško-koprske škofije : Prospectus beneficio-
rum ecclesiasticorum et status personalis cleri unitarum
Dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ineunte anno ...
(Bibliografija priročnikov ... str. 267) in po nekrologiju v
Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, ki ima dopolnjene po-
datke do leta 1941: Necrologium cleri saecularis et regularis
unitarum Dioeceseon Tergestinae et Justinopolitanae ab an-
no 1830—1912, Pisini /1914/, 119 str. — 19. Anton Notar,
rojen na Kranjskem (Loka) 1839, posvečen 1865, kaplan na
Plavjah do 1904, nato kaplan v Štorjah pri Sežani. 1914 se
omenja v pokoju v Skofji Loki, kjer je umrl 3. 1. 1919. —
20. Leksikon občin kraljestev in dežel, zastopanih v
državnem zboru: Izdelan po rezultatih popisa ljudstva z dne
31. grudna 1900, VII. Avstrijsko-iHrsko Primorje, Dunaj
1906, str. 64—65. — Spezialortsrepertorium der österreichi-
schen Ländern: ... Volkszälung vom 31. Dezember 1910,
VII. Künstenland, Wien 1918, str. 34. — 21. Kot op. 10.
(hranilnica). — Ozkotirna železnica Trst—Poreč je bila
odprta 15. decembra 1902 ter je potekala po trasi, dolgi
122,9 km čez Škofije, mimo Kopra, Izole, Strunjana, Por-
toroža, Sečovelj in Buj. Leta 1935 so jo razdrli in prenesli v
Etiopijo. Jože Jenko, Istrske železnice, v: Kronika 13/1965,
str. 76. — 22. Izpuščen je kar Uteraren opis kmetove pomla-
di. — Znak / označuje odstavek v originalu, ki ga tu ne
upoštevamo. — O splošnih razmerah v Istri prim. Fran Bar-
balic. Narodna borba u Istri od 1870 do 1915. godine, Za-
greb 1952, in Božo Milanovič, Hrvatski narodni preporod u
Istri, I. Pazin 1967, II. Pazin 1973. Za šolstvo pa Mate De-
marin. Hrvatsko školstvo u Istri, Pregled razvoja 1818—
1918, Zagreb 1978 in Milan Žerjav, Šolstvo in ljudskopros-
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
93
vetna dejavnost pod Avstrijo v: Slovenska Istra v boju za
svobodo, Koper 1976, str. 67—85, ter Drago Pahor, Pre-
gled razvoja osnovnega šolstva na zahodnem robu sloven-
skega ozemlja, v: Osnovna šola na Slovenskem, Ljubljana
1970, str. 235—337. — 23. Ivan Spagnoletto, trgovec in go-
stilničar na Sp. Škofijah. Edinost (4. 12. 1900) piše: »Albinu
(Postojni) in Spanjoletu pa svetujemo, naj ne igrata žalost-
ne uloge, ker drugače Jima posvetimo z narodnim — kon-
sumnim društvom!« Leta 1908 pa se omenja krčmar
g. Spagnoletto, v čigar »narodni gostilni pri "Spanjoletu"«
so se zbrali udeleženci prireditve spodnješkofijskega društva
»Istrski grmič« (Edinost, 11. 6. in 12. 7. 1908). —24. Jakob
Kocijan, rojen 1832 v Povirju, posvečen 1857, nazadnje
župnik v Lazaretu-Bertokih (Rižan), od 1902/3 živel v
Trstu kot upokojenec in tam umrl 5. 3. 1904. —25. »Kakor
znano, smo si v Plavjisami, iz lastnega nagiba in od lastnih
žuljev sezidali lepo šolsko poslopje, da ga ni tacega daleč
okrog. Temu je že 5 let, a dež. šol. svet še vedno noče pri-
poznati tega poslopja, da-si isto odgovarja vsem zahtevam
zakona!!! ... Ali bomo mogli našo lepo šolsko poslopje
posvetiti njega plemenitemu namenu, ali bodo morali naši
otroci v potujčevalnico na Škofijah! ...Mi zahtevamo šolo,
ki bo vzgajala vzgojevala naš zarod Bogu in narodu, ne pa
molohupoitalijančevanja ...« Edinost, 14. 5. 1900. — »Ali
ni žalostno, ali ni to neodpusten greh, da lepo šolsko pos-
lopje, za katero so vaščani sami in iz lastnega nagiba toliko
trosili, stoji že leta — prazno!« Edinost, 24. 12. 1901. —
Nekaj arhivskega gradiva plavske enorazrednice (dnevniki,
tedniki, šolske zamude) od 1908 naprej hrani osnovna šola
Oskarja Kovačiča, Škofije. Za informacijo se zahvaljujem
prof. Maruši Zagradnik iz Pokrajinskega arhiva Koper. —
26. Josip Kompare, roj. 1858 v Dutovljah, posvečen v du-
hovnika 1887, na prelomu stoletja župnik in dekan v Ospu
ter deželnozborski poslanec od 1895. Jeseni 1907 se je odre-
kel župniji in s škofovim dovoljenjem odpotoval v Ameriko
zaradi dušnopastirskega dela med Slovenci. (Milanovič,
11/144). — 27. Učiteljišče v Kopru je delovalo od šol. leta
1872—73 in imelo po ukinitvi učiteljišč v Gorici in Trstu
1875 tri oddelke: slovenskega, hrvaškega in italijanskega.
Hrvaški oddelek se je preselil v Kastav v letih 1906 do 1908,
leta 1909 pa še slovenski oddelek v Gorico. — Srečko Vil-
har. Slovensko učiteljišče v Kopru 1875—1909, Koper 1976.
— 28. Josip Pečarič, roj. 1864 v Pobegih pri Kopru, provi-
zorični učitelj, je služboval kot voditelj enorazrednice v Ku-
bedu, kjer se omenja od začetka 1886—87 do začetka
1894—95. — 29. Dr. Ivan Krstič (1896—1906), izdajatelj
»Prave naše sloge« in voditelj Italijanom naklonjene narod-
no-istrske stranke. (Prim. Milanovič, 11/255 si.). — 30. Dr.
Matko Laginja, odvetnik (1852—1930), politični, gospo-
darski in kulturni delavec v Istri. — Dr. Felice Bennati,
deželnozborski poslanec, na volitvah 3. 1. 1901 za peto kuri-
jo državnega zbora izvoljen za poslanca proti dr. Laginji.
Vodja italijanske liberalne stranke v Istri (predsednik itali-
janskega političnega društva za Istro). — 31. Albino Postoj-
na, trgovec in gostilničar na Sp. Škofijah »eden najboga-
tejših v teh krajih« (Edinost, 14. 12. 1900), privrženec itali-
janske stranke. — 32. Vjekoslav Spinčič (1848—1930), du-
hovnik, profesor v Kopru in Gorici, deželni in državni pos-
lanec in eden voditeljev v Istri. — 33. Matko Mandič
(1849—1915), duhovnik, urednik »Naše sloge«, deželni in
državni poslanec, eden od istrskih narodnih voditeljev. —
34. Dr. Matteo Campitelli, roj. v Rovinju, od 1889 do 1903
predsednik istrske deželne vlade (deželni glavar) in deželne-
ga zbora. Umrl je leta 1906. (Milanovič 1/261, 11/100—101,
141 — 142). —35. Pojdite mirno domov, ker bo šola zgraje-
na na Spodnjih Škofijah. — 36. Jožef Kožuh, roj. 1854 v
Dvoru pri Polhovem Gradcu, obiskoval ljubljansko nor-
malko, gimnazijo v Ljubljani, na Reki in v Trstu ter študiral
zemljepis in zgodovino na univerzi na Dunaju in v Gradcu.
Od 1882 je bil profesor, najprej v Gorici, v letih 1886—
1899 pa na učiteljišču v Kopru. Vsaj od začetka šol. leta
1892—93 je bil okrajni šolski nadzornik, dokler ni bil (1899)
dodeljen celjski gimnaziji, a se do 1906—07 našteva med
profesorji koprskega učiteljišča. Kot gimnazijski profesor v
Celju je bil leta 1923 upokojen. Ukvarjal se je s kartografi-
jo. — Andrej Šavli, Vrsta skozi čas. Obrazi koprsko-gori-
ške generacije slovenskih učiteljev (1875—1909—1919) v:
Primorski dnevnik, 23. 9. 1977. — 37. Ivan Lapajne
(1849—1931), učitelj, pedagoški pisatelj in zadružni delavec
(SBL 1/661—662). — 38. Frančišek Finšger (tudi Finžgar),
roj. 1865 na Brezjah na Gorenjskem, u. 1928, je maturiral
na koprskem učiteljišču 1886, nadaljeval študij in postal
profesor na tamkajšnjem učiteljišču, nadzornik za šolski
okraj Koper (1897) in od 1897 šolski nadzornik za slovenske
šole v goriškem, gradiščanskem in tržiškem okraju. A. Šav-
li, Vrsta..., Prim, dnevnik, 14. 10. 1977. —39. Henrik Do-
minco (tudi Dominko), roj. 1868 v Kobaridu, u. 1941 v Go-
rici, je maturiral na koprskem učiteljišču 1887, bil nato uči-
telj na tamkajšnji vadnici ter od leta 1900 okrajni šolski
nadzornik za slovenske in hrvatske osnovne šole v šolskem
okraju Koper. V letih 1920—24 je poučeval zemljepis in
zgodovino na slovenskem učiteljišču v Tolminu, nato pa je
bil upokojen. A Savli, Vrsta..., Prim, dnevnik, 12. 10.
1977. — 40. Anton Tul, roj. 1876 v Kortah pri Izoli, maturi-
ral 1897, je bil učitelj na enorazrednici v Predloki pri Črnem
kalu, nato prvi nadučitelj na Škofijah (maj 1900—maj
1901). Zatem je služboval v Črnotičah, od 1905—06 v Krva-
vem potoku ter od 1908—09 kot nadučitelj na dvo- zatem
trorazrednici v Šmarju, kjer se omenja še leta 1923. — 41.
Marija Mozetič — Skala, roj. 1860 v Sežani, je službovala
kot učiteljica v Lazaretu (Bertoki), nato v letu 19(K) in v šols-
kem letu 1900—01 na Škofijah, spet v Lazaretu, od leta
1904 pa na podružnici škofijske šole na Plavjah. V letu 1921
je omenjena kot Scala Marija v Lazaretu, v letu 1922 pa je
službovala v Truškah pri Marezigah in jo ročni zapisnik na-
vaja kot Scala—Mosettig M. — 42. Josipina Gržinič je od
leta 1901 službovala na Škofijah, kjer se omenja kot učite-
ljica še ob koncu šolskega leta 1902—03, nato nanjo ob
koncu šol. leta 1903—04 naletimo kot učiteljico na dvoraz-
rednici v Roču. — 43. Gregorij Leonardis, roj. 1873 v
Kopru, maturiral na tamkajšnjem učiteljišču 1891, je pred
prihodom na Škofije služboval kot nadučitelj v Lazaretu,
bil med 1901 in 1903 nadučitelj na Škofijah, nato v Kube-
du, od 1907—08 pa v Krvavem potoku pri Kozini, kjer se
omenja še v letu 1922. — 44. Anton Slamič, rojen 1873 v
Katinari, posvečen 1899, služboval kot kaplan v župniji
Lazaret-Bertoki (Rižan) pri župniku Kocjanu, od 1903—
1908 kot kaplan v Trstu, nato pa je bil župnik v Deka-
nih. Umri je 24. 1. 1938. —45. Prim.: Pouka prosti dnevi v
Istri, Učiteljski tovariš, 18. 4. 1913. — 46. Šola v boju proti
pijančevanju. Po spisu »Wie kann durch die Schule dem zur
Unsitte gewordenen Missbrauche geistiger Gertränke entge-
gengewirkt werden? Preisgekrönte Studie von Victor v.
Krauss. Z dovoljenjem društva Österr. Verein gegen
Trunksicht« prosto poslovenil Fr. G. v Pulju 1898, 39 str.
— 47. Slepa ljubezen. Ljudska igra s petjem v petih deja-
njih. Spisal Anton Pesek (šolski vodja v Narapljah pri
Ptujski gori), Ljubljana 1908. To delo »za učitelje in sploh
za prospeh prosvete zlata vredno« je priporočal Učiteljski
tovariš, 26. 6. 1908. —48. Marija Furlan-Kregar, roj. 1889
V Gorici, pomožna učiteljica 1909—10 v Ricmanjih, v letu
1910—11 na Škofijah, nato učiteljica na privatni šoH CMD
v Kopru vsaj še ob koncu šol. leta 1912—13. — 49. Kot op.
9. —50. Kot op. 22. —51. Karol Mecchia, roj. 1825, posve-
94
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
Jen 1854, dekan koprskega kapitlja, umrl 20. II. 1907. —
52. Joannes Buttignoni, roj. 1851 v Trstu, posvečen 1876,
umrl 20. 1. 1941, je bil kanonik v Trstu; Just Buttignoni,
roj. 1870 v Trstu, posvečen 1893, pa se 1907 omenja kot ka-
plan pri sv. Antonu v Trstu. — 53. Joannes Kavalich, roj.
1854 v Istri (S. Anton), posvečen 1877, župnik v Skednju,
nato kanonik v Kopru. — 54. Kot op. 41. — 55. Z učitelj-
skimi plačami po posameznih deželah seznanja Učiteljski to-
variš 20. 12. 1901. O Istri (po zakonu z dne 9. 10. 1901), .str.
282—283. — 56. Karl Runtich, nadučitelj v Miljah na deški
štirirazredni ljudski šoli z italijanskim učnim jezikom, v uči-
teljski službi od 1872, se omenja v Popotnikovem koledarju
za leto 1897. — 57. Istrski deželni zbor je decembra 1907
sprejel nov deželni šolski zakon, ki je bil 5. 6. 1908 sankcio-
niran. Prim.: Učiteljski tovariš, 5. in 12. 6. 1908. —58. Na
33. rednem občnem zboru Slovenskega učiteljskega društva
v Istri so v Dekanih 8. 5. 1913 obravnavali delovanje društ-
va v minulem letu, izvolili nov odbor s predsednikom Fr.
Venturinijem, nadučiteljem iz Boršta ter razpravljali o iz-
boljšanju učiteljskih dohodkov (draginjske doklade), defi-
nitivnosti, celibatu učiteljic in verskih vajah šolarjev. Prim.:
Učiteljski tovariš, 25. 4. in 23. 5. 1913. — 59. Prvič se je v
Istri vršil tečaj ročnih del v Kopru od 16. 8. do 5. 9. 1901.
Udeležilo se ga je 22 učiteljev in učiteljic, med njimi tudi G.
Leonardis. Učiteljski tovariš, 1. 10. 1901. —60. Mara Wri-
ser (Vrischer), roj. 1882 v Buzetu, maturirala 1902, je od
1902—03 do leta 1904 službovala na Škofijah. V letu 1914 je
omenjena Mara Vrišer Opašič kot učiteljica v Pazinu (Peda-
goški letopis XIV, 1914, str. 95). — 61. Kot op. 41. — 62.
Ana MungerU (tudi Mungerle, Mungerli), roj. 1890 v Gori-
ci, maturirala na tamkajšnjem učiteljišču 1910 in je v letu
1910 službovala kot pomožna učiteljica na Škofijah, nato
pa na šoli Podgraje pri Ilirski Bistrici še konec šol. leta
1911 — 12. —63. Kot op. 48. —64. Hinko Medic, roj. 1889
v Piranu, maturiral 1909 na učiteljišču v Ljubljani, je služ-
boval na podružnici podzemeljske šole v Gradacu pri Čr-
nomlju, kjer se omenja ob koncu 1909—10 in 1910—11. Od
15.9. 1911 je služboval na Škofijah dol. 12. 1913,ko je na-
stopil službo na pripravnici za srednje šole v Trstu. V letu
1922 se omenja kot šolski nadzornik za postojnski okraj.
Prim, tudi Primorski slovenski biografski leksikon 11/10.,
Gorica 1984, str. 398, ki pa navaja za njegovo službovanje
na šolah nekoliko napačne podatke. — 65. Ciril Del Cott,
roj. 1892 v Trstu,.maturiral 1912 na učiteljišču v Gorici, na-
to pa služboval na Škofijah. Omenja se v šolskih letih
1912—13 in 1913—14, nato ga v letu 1920—21 najdemo na
šoli v Loki pri Žusmu na Štajerskem, leta 1934 pa je bil s šo-
le v Razboru pri Laškem premeščen v Radvanje pri Maribo-
ru. — 66. Josipina Janovsky, roj. 1888 v Ljubljani, maturi-
rala na goriškem učiteljišču 1909, službovala na privatni
Schulvereinovi šoli v Gorici, od leta 1913 pa na Škofijah, a
že ob koncu šolskega leta 1913—14 jo najdemo kot učitelji-
co na trirazrednici v Dekanih s podružnico v Tinjanu. —
67. Kot op. 44. — Župnijski arhiv Bertoki, spisi 1903 (2. 5.)
št. 82. — Okrajni šolski .svet je oktobra 1903 obvestil žup-
nijski urad, naj kaplan Anton Slamič dvigne 259 kron kot
strošek za poučevanje verouka na Sp. Škofijah. Prav tam,
št. 136. — Za pomoč pri uporabi župnijskega arhiva in pri-
jazno sodelovanje se zahvaljujem župniku v Bertokih o.
Jožetu Ličenu. —68. Josip Colja, roj. v Sv. Križu pri Trstu
1873, posvečen 1896, služboval kot kaplan v kaplaniji Kaz-
Ije (župnija Tomaj), od 1904 župnik v Tinjanu. Umrl je še
mlad 19. 11. 1905. — Čeprav omenjajo ročni zapisniki kot
pom. učitelja na Tinjanu tamkajšnjega župnika Jos. Coljo
od 1903—04 do 1909—10, pa gre za napako. Šolska kronika
Sp. Škofij ima v letu 1905—06 tale vpis. »Dne 20. 11. 1905.
preminil je za sušico v Bertokih bivši tuk. veroučitelj č.g.
Josip Colja. C.kr. okrajni šolski svet v Kopru (...) naložil je
tuk. učiteljstvu. naj spremi skupno z otroki umrlega
župnika k poslednjem počitku. Ravnalo po ukazu.« — 69.
Ivan Zalokar, rojen na Štajerskem (Dobje) 1871, posvečen
1898, služboval kot kaplan v Moščenicah in Oprtalju, od
1904 pa kot kaplan na Plavjah v župniji Osp. Kasneje je bil
župnik v Gročani. — 70. Leta 1906 je Jos. Košir pripravil
urnik verouka za vse tri šole v župniji. Ponedeljek in sreda
9—10 Prade (ital. šola), 10—11 Lazaret (slov. šola) ter torek
in petek 10—11 Škofije (slovenski oddelek). Predlog urnika
v italijanščini so podpi.sali vsi trije šolski voditelji ter se z
njim strinjali. Župnijski arhiv Bertoki, spisi 1906, št. 65. —
Josip Košir, roj. 1868 v Trstu, posvečen 1892, služboval kot
kaplan v Trstu, od 1903 kot župnijski upravitelj in župnik
na Lazaretu-Bertoki (Rižan), kjer se omenja še med prvo
svetovno vojno, leta 1926 pa ga najdemo v Radomljah na
Gorenjskem. Umrl je 21. 5. 1937. — 71. Josip Volk, rojen
na Kranjskem (V. Bukovica-Studeno pri Postojni) 1882.
posvečen 1907, kaplan v Dolini, 1914 služboval na kaplaniji
Barka župnije Rodik, 1916 se omenja v ljubljanski škofiji.
Umrl 20. 5. 1935. — 72. Gabrijel Piščanec (Piščanc), roj.
1882 v Rojanu, posvečen 1905, služboval kot kaplan v
Skednju in Trstu. — 73. Tedaj je bil župnijski upravitelj v
Ospu Aleksander Martelanc, roj. 1880 v Barkovljah pri
Trstu — u. 1941 v Ljubljani, ki je pred službovanjem v
Ospu bil kaplan v Dolini in ž. upr. v Divači, zatem pa
1912—1927 župnik na Proseku. (PSBL 362—363). — 74.
Arbanašič (Marius Arbanassich), roj. v Trstu 1883, posve-
čen 1905, služboval kot kaplan v Brezovici pri Kozini in v
Trstu. — 75. Nato je kronist precej podrobno predstavil
vladne spremembe, pa tudi spremembe deželnega in koprs-
kega okrajnega šolskega sveta. Tudi v letu 1906—07 je pisal
o vladi, ministru za uk in bogočastje dr. Marchetu pa je na-
menil kar hvalospeven zapis. —76. Kot op. 26. —77. Geor-
gius Pitacco, roj. 1846, posvečen 1870, kanonik v Kopru.
Umrl 23. 8. 1914. — 78. F. Barbalič, Pucke škole u Istri,
Pula 1918, str. 16. — Letopis tržaško-koprske škofije za le-
to 1909 omenja na Škofijah dve šoli: slovensko in italijans-
ko štirirazrednico(!), za leto 1914 pa slovensko trirazrednico
in italijansko enorazrednico. v Lazaretu (Prade) pa itali-
jansko dvorazrednico in slovensko trirazrednico. Na Plav-
jah se obakrat navaja slovenska enorazrednica. — 79. Tor-
ka (Viktorija) Kraševec, roj. v Biljah 1892, maturirala 1912
na učiteljišču v Gorici, službovala kot začasna učiteljica v
Ospu, nato pa na Škofijah, kjer je omenjena ob koncu šol.
leta 1913—14. V letu 1920—21 je bila učiteljica na dekliški
šoli v Slovenski Bistrici. — 80. Jožef Kutin, roj. 1893 v Stari
Loki, maturiral na goriškem učiteljišču 1913, nato službo-
val kot pomožni učitelj na Škofijah. Ob koncu šolskega leta
1920—21 se omenja kot učitelj (sicer roj. 1894) na 111. mest-
ni deški osnovni šoli v Mariboru. — 81. Avgust Sue, roj. v ^
Pliskavici 1883, maturiral 1903 na moškem učiteljišču v Ko-
pru, služboval na enorazredni podružnici s potovalnim uči-
teljem Cadrg-Zadlaz, v Mavhinjah pri Devinu in od 1909—
10 v Truškah pri Marezigah, od 1910—11 na trirazrednici v
Dolini, od 1912/13 v Marezigah, v letih 1921 in 1922 pa se
omenja kot nadučitelj na Škofijah. — 82. Angela Čendem,
roj. v Gorici 1890, maturirala 1909 na goriškem učiteljišču,
nato službovala v Ospu, od 1911—12 v Krvavem potoku, od
1912—13 v Dekanih, v letih 1921 in 1922 pa jo najdemo kot
učiteljico na Škofijah. — 83. Dora (Teodora) Kancler, roj.
1892. v Solkanu (Gorici?), maturirala 1912 na goriškem uči-
teljišču, nato službovala kot začasna učiteljica v DoHni, kjer
se omenja ob koncu .šol. let 1912—13 in 1913—14, v letih
1921 in 1922 pa jo najdemo kot učiteljico na Škofijah. —
84. Josipina (Ema) Lenarčič, roj. 1891 v Kobaridu, maturi-
rala 1910 na goriškem učiteljišču, nato službovala v Šmar-
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
95
jah (pošta Pomjan), od šol. leta 1913—14 v Ospu, v letih i
1921 in 1922 pa je omenjena kot učiteljica na podružnični i
šoli na Plavjah. — 85. Ročni zapisnik 1922, 1923. Glej op.
17. — 86. Guida dei servizi scolastici nelle Provincie di Trie-
ste, Fiume, Gorizia, Pola, Zara; Trieste 1934, str. 106—107.
— 87. Milan Žerjav, Partizansko šolstvo v: Slovenska Istra
v boju za svobodo, Koper 1976, str. 540 in 552—553. — Do-
kument iz januarja 1946 navaja, da je v šol. letu 1943/44
poučeval verouk L. Rozman, župnik iz Dekanov »iz lastne
pobude in na željo ljudstva«, na Plavjah pa v šol. letu 1941/
42 (?) od januarja do maja Hermina Ferluga, postavljena
od AFŽ. (S. Pavlic—V. Smolej, Partizansko šolstvo na Slo-
venskem, Ljubljana 1981, str. 303). — 88. Jernej Humar,
Boj za slovensko šolo na Škofijah, str. 40—47, v: Zbornik
ob 40-letnici obnove slovenske šole v Istri, Koper 1985. —
89. Zavod LR Slovenije za statistiko: — Osnovne in srednje
šole. Ljubljana 1961, str. 43; Zavod SR Slovenije za statisti-
ko: — Statistično gradivo št. 9/71, Ljubljana 1971, str. 26;
Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta
1980—81. (št. 227), Ljubljana 1981, str. 30 in 1985—86 (št.
401), Ljubljana 1986, str. 22. ^
SOMMARIO
JOS. BERTOK — LA CRONACA DELLA
SCUOLA ELEMENTARE A SPODNJE ŠKOFIJE
(SCOFFIE DI SOTTO). UNA TEMA
PREPARATIVA PER DARE UN IMAGINE
DI ŠKOFIJE E PL A VJE NELL 'ISTRIA SLOVENA
1900—1913
Branko Sušiar
Questa esposizione rappresenta la cronaca della
scuola elementare istituita nel 1900 a Spodnji Škofije
(Scoffie di Sotto). Fu una scuola italo-slovena ed a
partire dal 1904 ambedue funzionarono separatamen-
te, la scuola slovena con una propria frazione a Pla-
vje a parte una scuola italiana. All'immagine stessa
della scuola e possibile seguire con l'aiuto delle regi-
strazioni retrospettive, dall'anno scolastico in avanti,
invece poi, ad ogni scadenza dell'anno scolastico. La
cronaca e interamente un lavoro fatto di pugno di un
unica persona. Fu narrata da Josip Bertok (1882—
1921), preside della scuola, e precisamente dall arrivo
a Škofije e fino al 1912—13. Fu promotore ali interno
lavoro nazionale a Škofije e anche fondatore e inizia-
tore della vita nazionale in questo Paese.
La parte introduttiva della cronaca tratta degli
sforzi di I. Spagnoletto per l'istituzione della scuola.
Il piu di tutto che contribuni alla nuova scuola e che i
»Scoffiesi« benché fossero Sloveni, di nazionalita e di
lingua, votarono nella V-a curia insieme con il partito
dominante, cioe gli Italiani dell' Istria. Spagnoletto si
rivolse al governatore della regione ed ottenne la co-
struzione di un nuovo edificio scolastico a Škofije in-
feriore Scoffie di Sotto. La scuola fu aperta dal
I-o maggio 1900. L amministratore della scuola An-
ton Tul e la maestra M. Mozetič vissero in un stato
continuo di belligeranza tra di loro — tutti e due
mantennero le opposte opinioni sulla nazionalita e
cioe: lei fu una sfrenata Italiana, una vera giannizxe-
ra, egli invece con un tenace fervore patriottico slove-
no. Per calmarli il provveditorato scolastico distret-
tuale a Capodistria decise di separarli. « Dal 1901 eb-
be l'incarico del preside Gregorij Leonardis, dal
1903—04 in avanti fu invece Josip Bertok. Alla fra-
zione di Plavje insegnava invece M. Mozetič, e sola-
mente dal maggio 1910 che la scuola ottenne ancora
una forza nuova per l'insegnamento e nel contempo
anche a turno parallelo, ali inizio solo temporanea-
mente. Dall'anno scolastico 1912/13 in avanti invece
continuava ad insegnare solo una maestra.
Il numero degli abitanti a Scoffie (Škofije) e au-
mentato nel decennio 1900—1910 da 1.426 a 1.675, a
Plavje da 609 a 771 e contemporaneamente aumento
anche il numero degli alunni. Nel 1901—1902 il grup-
po sloveno comprendeva 183 ed il gruppo italiano so-
lo 23 ragazzi. Nell'anno scolastico 1904—1905 fre-
quentarono la scuola biennale slovena circa 120 bam-
bini a Plavje e Scoffie (Škofije). Sebene a Plavje il
numero rimase alTincirca a 100 o poco piti, invece il
numero dei bambini a Rabuiese inferiore gradual-
mente aumentava e nel 1910 raggiunse il numero
di 200.
La cronaca nelle singole registrazioni annuali tratta
diversi argomenti: le feste durante l'anno scolastico,
le visite dall ' esterno, le modifiche nel personale inseg-
nante, il profitto, le presenze tenendo conto anche
delle modifiche »nei superiori dicasteri scolastici«.
Ogni anno la parte testuale terminava con una ricca e
selezionata statistica. La cronaca e composta in modo
accurato ed interessante, e spesso con stile scorrevole.
A volte compare insieme alla problematica scolastica,
intesa in senso stretto, anche una discussione generale
dello stato in Istria, spesso dei dintorni che include
anche un punto di vista politico e nazionale senza pe-
ro tralasciare le opinioni critiche dell'autore sebbene
»osservazioni polemiche e valutazioni critiche« deb-
bano escludersi dalla cronaca scolastica. Un posto
particolare e dedicato alla scuola di Plavje. A Plavje
verso lo fine del XIX. secolo insegnavano ancora i
cappelani in una scuola improvvisata in lingua d'in-
segnamento slovena. I paesani construirano perfino
un bellisimo edificio scolastico a proprie spese e mol-
to y>fecero per avere un maestro per loro«, ma tuto fu
invano. » Ahime! a noi Sloveni oggidi, a nostro mesto
Paese, ahime!« Solo nel 1904 concessero a loro una
scuola con la frazione della scuola di Scoffie. Susci-
tano molto interesse i ricordi di Josip Bertok sui suoi
inizi d'insegnamento nella scuola di una sola classe a
Kubed.
Un posto nella cronaca trovarono l'inizio ed il ter-
mine dell anno scolastico, a volte (p. es. 1904/05) con
le speciali oratorie, festeggiamenti e feste patriotiche
e in modo particolare le presenze ed il profitto degli
alunni. La presenza dei allunni non era molto nume-
rosa a causa delle noncuranze dei genitori. »Per pre-
parare i genitori ignoranti di essere consci di ostacola-
te i propri figli nel trattenerli a casa gli insegnanti e la
direzione tentarono in tutti i possibili modi come mo-
96
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
nit O scritto, gli inviti presso il direttore efinanco an-
che le proposte per le punizioni. Furono praticati per
lopui il primi due, l'ultima proposta ebbe anche delle
conseguenze negative poiché l'amministrazione co-
munale invitava i genitori nei propri uffici e permise
loro di poter assentare i propri figli dalla scuola. Tri-
ste, ma veritiero!
Im modo veramente incantevole e descritta la gita
alle sorgenti di Rizana oppure quella ad Oltro a mez-
zo di barca a Capodistria, e poi con la ferrovia fino a
Scoffie di Sotto (Spodnje Škofije). In modo rego-
lare sono registrate anche le visite in particolare del
provveditore scolastico distrettuale H. Dominec, al-
cune visite dei preposti dignitari ecclesiastici, visite
dei medici e lo stato di salute degli alluni in generale.
Nel giugno 1907 si tenne la vaccinazione contro il vai-
olo. »Peccato che dal punto di vista medico gli abi-
tanti del luogo si curano ben poco di cio che e vera-
mente utile. La paura, e la superstizione che // blocca-
no di comportarsi con sonscienza, da cio che fare? Al
mondo e oggigiorno cosi. Sono registrati in modo di-
ligente anche i dati sul personale d'insegnamento, ca-
techisti e sul comune di Mugia (che Scoffie ne face-
va parte) ed anche sul consiglio scolastico distrettua-
le. Dobbiamo aggiungere anche le registrazioni de
queste dal 1910—11 e 1911—12.
In tutti i dicasteri scolastici superiori il personale ri-
mase inalterato, solamente nella presidenza distret-
tuale del consiglio scolastico che bolle qualcosa nella
pentola. Per il presente posto dovrebbero ellegere dei
consiglieri comunali che a loro volta dovrebbero sce-
glere tra di loro qualcuno responsabile piu dell'attuale
sindaco di Muggia che dedicasse piu attenzione alla
scuola elementare. Come andranno a finire le cose so-
lo il futuro potra risponderci. Pero non e granché che
si possa attendere polche l'uomo destinato alla pol-
trona del sindaco a Muggia sara sempre in primo luo-
go maggesano. Che belezza! Se il popolo sloveno del
luogo non riponesse la fiducia solo nelle personalita
dei partiti — che poi sono senza uno scopo preciso —
che lo fanno solo per acaparrarsi gli onori potrebbero
partecipare nella politica dei nostri Muggesani e dei
loro vicini. Ciononstante: Il tempo per Carniolani si
fara piu sereno.
1911—12: Come gia detto nel 1910—11 avrebbero
dovuto tenersi le elezioni comunali durante l'anno
scolastico. A vremmo potuto ottenere di piu, pero la
discordia, a cui ho accennato un anno fa si era acutiz-
zata durante l'anno scolastico in tal modo che nel
paese apparvero in modo evidente due contrastanti
partiti. Cio si e manifestato per la prima volta nel pe-
riodo delle elezioni comunali e la seconda volta per le
elezioni per il sindaco del paese. Ha vinto la giusta
causa nazionale poiché oggi il denaro e piu infiuente
di qualsiasi orgoglio umano, ognuno puo attendersi
delle sorprese. Oggi ci dirige Pečarič Jožef e ci rap-
presenta al comune Pečarič M. Pero, non e da esclu-
dere che lo stato piu in la cambi in tal modo, che su
tutte le due posizioni avremmo qualche Pecchiarich
ovvero Michelich. Questo appena da accennare!