XIV. letnik. V Gorici, dne 31. oktobra 1906. 44. številka. »—@£<5^-—> Izhaja vsakčetrtek ob 11. uri dopoldni-. Bokopisi bo no vračajo. Nefrankovunn pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša ■ celo leto i krono, za pol lota 2 kroni. Za manj premožno za colo leto 3 krono, ta pol leta K 1 ho. Za Nemčijo jo cena listu 6 K, za drugo deželo izven Avstrijo 6 K. Rokopise Bprojcma „Narodna Tiskarna'1 v Gorici, ulica Vet-turini št. 9. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna Tiskarna11 (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Mandelo! V tlačanski dobi kmet ni bil samostojen, svoboden lastnik svojega zemljišča. Nad njim je imel svojo oblast tudi grajščak. Brez dovoljenja tega kmetič zemljišča ni smel ne razdelili, ne zadolžiti, ne prodati. Dajali je moral tudi desetino. Žalostni so bili za kmeta li časi in ne želimo si jih nazaj. Srečo in blagor bi bila imela kmetu prinesti osvoboditev izpod grajščinskega jarma. To pa se ni zgodilo, kar nam kaže današnji kmetov položaj, to se ni zgodilo, ker kmet na osvoboditev ni bil pripravljen. Osvobodilev je prinesla kmetu tudi mnogo slabega. Kmet je začel zdaj delili posestva. Povsod po naši domovini vidimo, da na posestva, kjer je svoj čas izlahka živela ena večja kmečka družina, živi danes marsikje kar cel kup malih, bornih družinic, ki ima vsaka komaj toliko, da živi, ima za življenje premalo, za smrt preveč. Začel se je kmet zadolževati. Danes imamo v Avstriji na zemljišču dolga okrog 600 miljonov kron. Ta uprav velikanska vsota kaže, kako je denar izpodkopal kmetije. Oni, ki so imeli denar, so bili pripravljeni na kme-lovo samostojnost. Denarni mogočneži, kapitaliste jih imenujemo, imajo še danes od kmetove svobode največjo korist. LISTEK. Iz zapiskov St. Kocjančiča, profesorja svetopisemskih ved in rektorja osrednjega semenišča v (gorici. Priobčuj.1 dr. P. Red vsakdanje službe božje v jeruzalemskem tempeljnu po babilonski suž-nosti. (I*o I. 444 pred K.) (I’o Talmudu.) O duhovnikih in leviti h. Tisti duhovniki, ki so bili na vrsti, da bi opravljali drugi dan službo božjo, so se shajali tisti večer pred v veliki dvorani, ki je bila na polnočni strani svetišča in so ji M o k e d t. j. ognjišče pravili, ki je bila v znotrajnem dvorišču tempeljna, nekaj, da so čez noč v tem-peljnn stražili, nekaj tudi, da so drugo jutro za časa mogli božjo službo brez zamude opravljati; tukaj so jim izroče-vali namreč tisti, ki so ta dan v tempeljna služili, ključe tempeljna in notranjega dvorišča. Te ključe je prevzel vselej kdo izmed duhovnikov, ki so imeli drugi dan v tempeljnu Bogu služiti, in jih je obesil na zlato verigo v tej dvorani v posebni votlini, ki je bila zato napravljena in z marmornatim pokrovom zakrita. Tudi leviti, ki bo imeli čez noč Obenem s svobodo bi bili morali dati kmetu tudi stanovsko zavednost. Kmetija ni kakor kos platna ali hlebec kruha, ki ga lahko razdeliš na deset ali dvajset delov. Kmetija ima v državi silno važno, najvažnejšo nalogo, ker ona s svojimi pridelki preživlja vse, s svojimi ljudmi pa brani in premlaja državo. Ko bi bili kmetu takoj polem, ko so mu dali svobodo, dali ludi stanovske zadruge, dali v roke oporno palico zadružništva: posojilnice,mlekarne, živinorejske in druge zadruge, kako drugače bi bilo danes s kmetskim stanom. Zadruge so danes zdravilo zoper kužne bolezni, ki razjedajo kmečki stan. Ko bi bil kmečki stan pred 50 leti poznal ta zdravila, golovo bi danes ne bolehal. Današnji čas je čisto podoben onemu, predno je bil kmet osvobojen. Danes se gre za osvobojehje kmeta izpod nadoblasti mestnih in graščinskih škricev. To osvobojenje poda našemu kmetu in našemu delavcu — splošna in enaka volilna pravica. Da ta pride, je gotovo tako, kakor enkrat ena. Zato pa mora biti kmet pripravljen. Ako najde splošna in enaka volilna pravica kmeta nepripravljenega, je njegova usoda zopet zapečatena za več desetletij. Koristi splošne volilne pravice bodo kmetu vzeli oni, ki so danes najluijši na- stražiti in drugo jutro v tempeljnu streči duhovnikom, bo zvečer poprej v to dvorano prihajali, da so prevzeli ključe od zunanjih dvorišč od levitov, ki so ta dan svojo službo opravljali. Naposled so se zbirali v tej dvorani še. Starešine, kteri so imeli pri vsakdanjem darovanji vpričo biti, da so nadomestovali ves izraelski ljud pri božji službi. Zakaj vsakdanja daritev se je opravljala v imenu celega naroda ; torej je moral vselej vpričo biti ali celi narod, ali pa svoje namestnike zraven imeti, da so ga nadomestovali; prvo ni bilo mogoče, zato so nekatere iz ljudstva v imenu vseh v tempelj pošiljali, ki bo jih judje Anše=maamad (Standmiinner) imenovali, mi pa bi jim menda starešine rekli. Oni so bili samo priče darovanja in so bili dolžni dobro paziti na vse delo službe božje, sicer pa niso nobenega druzega posebnega opravila v | tempeljnu imeli. Kakor so bili duhovniki J razdeljeni v 24 vrst, in vsaka vrsta je j imela po en cel teden službo božjo v j tempeljnu opravljati; ravno tako je bilo | celo izraelsko ljudstvo razdeljeno v ta namen v 24 razdelkov, in vsak tak razdelek, ali pa njegovi namestniki, so morali po en cel teden v tempeljna priče biti božje službe. In kakor so imeli duhovniki in leviti vseh 24 vrst svoja posebna opravila, po kterih je moral vselej en razred izmed njih v Jeruzalema stanovati, zato, da so zamogli vselej o pra- sproluiki volilno pravice, kmetu pa bodo dali le ostanke. Da se lo prepreči, treba je priprave. Ta priprava ne more bili druga ko polit iška. Kmetu je treba jasne politiške zavednosti. Brali mora, da dobi lo zavednost, poliliške liste, podučevali se v politiki v društvih, po shodih, združiti se mu je Ireba v krepke politiške zveze, v močne stranke. Kdor spi sedaj, bo zaspal vse. Kdor je zaspan, zdrami se! Le politiška zaspanost je kriva in le pomanjkanje politiške zavednosti je vzrok, da glasuje naš goriški kmet na komando par liberalnih krčmarjev in denarnih mogočnežev z Gabrščekovo proti-ljudsko stranko, če tej surovi kliki smemo sploh dati ime stranke. Jasno in odkrito izpovemo, da smo prepričani, da vse goriško ljudstvo preveva želja po edinosti, ki jo je pa na Goriškem poteptal -človek, ki mu je bil lastni interes vse in ljudsko delo — d e n a r. Prepričani smo, da tudi oni, ki so danes stebri go-riškega liberalizma, da tudi ti uvi-devajo, da je goriška needinost narodu v škodo. Gredo pa z očetom goriške needinosti le zato, ker se boje njegovega biča, terorizma. — V času splošne in enake volilne pravice zamorejo ljudstvu v korist delovati le velike, močne ljudske stranke. Zato pa na delo vsi, ki vam je vem času v božjo hišo priti in kar je bilo treba, v nji delati; ravno tako je moral biti tudi vedno en oddelek Irael-cev v Jeruzalemu, zato, da so ob določenem času precej bili pripravljeni. Kadar je torej prišla vrsta na enega teh 24 razredov, (kar se je navadno dvakrat v letu prigodilo, ker je imel vsak razred svoj posebni teden), in so duhovniki in leviti v ta namen proti Jeruzalemu se vzdigali in se tjekaj na pot podajali, so ž njimi hodili tudi Izraelci, ktere je vrsta zadevala in so zunaj Jeruzalema prebivali, pa le iz krajev, ki niso bili predaleč od svetega mesta; tisti pa, ki so bili predaleč od Jezuralema, so doma celi teden v svojih Jshodiščib ali sinagogah svoje molitve opravljali. Vsaki teh 24 oddelkov Izraelcev je imel svojega poglavarja, ki so ga r o š = h a -maamadt. j. glavarja starešin imenovali. Vsaki dan je moralo najmanj 24 starešin biti v lempelju, in sicer po dva iz vsakega rodn. Ker je služba božja vsako jutro prav zgodaj začela, se je vse poprej že za njo pripravljalo. Duhovniki so velevali levitom prinesti svete posode (kterih je bilo vseh skupaj 93 na številu), in ravno tako tudi vse tisto, kar je bilo sicer pri darovanju potrebno, vse to so postavljali na srebrno mizo, ki je stala na južni Btrani velikega altarja. Na to je vzel eden izmed duhovnikov ključe iz zgoraj že omenjene votline, je šel do uiiii- blagor našega ljudstva! B1 a-ginja našega kmečkega in delavskega ljudstva kliče v sem: Na drlo! Prvo protialkoholno zborovanje na Goriškem. (Dalje). Ant. Vuk, tajnik »abstinenčnega krožka" v Mirnu je govoril o škodljivosti opojnih pijač na delavstvo, opisal nam | je dva močna faktorja današnjega časa, dva nasprotujoča si faktorja ki pa vkljub nasprotju ki je med njima v bratski slogi živita. Kar prvi sezida mu drugi sproti podira, in vendar sta prijatelja. Prvi teh dveh je delavstvo drugi je alkohol. Delavec zida, alkohol mu podira, in delavec mu seveda pri tem še pomaga. Tudi če družina trpi le, da je za alkohol, tudi če je zatiran, le da ima za alkohol. Alkohol mu torej vso drugo nadomesti. Dolžnost naša je torej, da delavcu pokažemo škodljiv vpliv alkohola, kajti če delavstvo strgamo iz rok alkohola, bo potem to delavstvo izobrazbi ! dostopno, iu si bo tudi .nasproti izkoriščevalcem znalo pomagati. Ne mislimo pa da delavca ni mogoče iztrgati iz rok alkohola, ne sklicujmo se na tisti stari grdi pregovor, ki pravi da »pijanec se spreobrne ko se v jamo zvrne" kajti, sramovati bi se morali, ko bi ta rek še danes veljal, sramovati bi se morali, da nimamo sredstva, ki bi pijanca spreobrnilo, da, imamo je le rabiti je moramo, in glejte to sredstvo je abstinenca, to sredstvo izda, zatorej dolžnost naša je da se tega sredstva poprimemo in je razširjamo, in videli bodemo, da izda, tempeljna, in je na povelje poglavarja (stotnika) stražnikov zapiral vrata tempeljna in ravno tako vrata znotranjega dvorišča okoli in okoli. Kadar je že vsa vrata zaprl, je nesel ključe nazaj in jih obesil na zlato verigo v rečeni votlini, votlino je z marmornatim pokrovom zakril. nanj vojšnico (podzglavje) ložil, in na nji celo noč spal. Tedi leviti so zapirali vrata v zunanjih dvoriščih, in na to so se vsi v svoje spalnice počivat podali, ki so jih v teh dvoriščih imeli, razen tistih duhovnikov in levitov, ki so imeli celo noč stražiti. Tudi starešine, kakor tudi en stotnik tempeljsko straže in eden ud sodnije, ki je imel biti pričujoč pri jutranjem vadljanju*), so celo noč v tempeljnu ostajali. Po polnoči, kadar se je že jutro bližalo, se je stotnik z nekaterimi izmed duhovnikov vzdignil, je vzel ključe, in je šel skozi majhne duri, ki bo bile v vratih velike dvorane, v notranjo dvorišče. Tukaj so se oni v dva dola ločili vsak razdelek s svojo gorečo bakljo; en del njih je šel proti zapadu, drngi del proti jutru in tako so prehodili celo dvorišče, da so vse skrbno pregledali, *) Razdeljevala so se razna sveta opravila pri darovanju in pri kadenju vsako jutro z vad-Ijanjeui. Ta navada se je bila vpeljala s časih po babilonski sužnosti, ker so »e duhovniki večkrat zavoljo tega prepirali, in se celo 3e popustoma do kervavepa stepli, ker je hotel vsakteri izmed njih tisto opravilo pri božji službi imeti, ki se mu je bolj častno zdelo. Aovensko ljudstvo na ft; Naročnino in naznanila s pr e j oma upravni.štvo, Gorica, Someniška ulica št. 16. Posamezno številke st* prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mostnem vrtu. pri Vaclavu IkiumgArtl v Koronjski ulici in na Korenjskom bregu (Hiva ('orno) Št. 11. po S V’tl. Oglasi in poslanic«* st* računijo po potit vrstah in sicer: če st* tiska enkrat 1 1 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogr dbi. videli bodemo da ne velja več tisti obupni pregovor da „pijfvnec se spreobrne ko se v jamo zvrne, ampak da je na njegovo mesto nastopil dragi, lepši pregovor, ki naj se glasi; Pijanec se spreobrne, ko se v abstinenco zvrne. (Odobravanje). Gospa Hilarija Spacapanova je namesto zadržane gdč. Erženove na kratko razpravljala o temi: ,, Alkohol in žensko vprašanje11. Krepko ob zaslnženi pohvali je pozivala ženske v boj za abstinenco. Nato razpravlja dr. K rek o predmeta: „Alkohol in delo za narod". Kratek smisel njegovega govora je ta-le: Ali alkohol škodnje, ali pa koristi pri delu za narod. Če koristi, podpirajmo ga, če škoduje, pobijajmo ga. Delo za narod ima namen dati narodu tisto moč, s katero se bo lahko ohranil, da ga ne bodo požrli tuji narodi. Kar to zavira, to je škodljivo in temu mora napovedati boj vsakdo, ki ima srce za narod. Treba je, da se Slovenci povsod zavedajo svoje narodnosti in da tej zavednosti primerno tadi delajo. V tem smo edini vsi, brez razlike strank. Zato pa je treba šol, mlade Slovence je treba vzgajati v slovanskem duha. To pa ni dovolj. Človek dozori, ko zapusti šolo. Tudi slovensko ur dovanje je silno važna stvar. A vpliv pisarn ne bo rešil slovenske domovine. Iz pisarn gre le papir, pa ne duh. Trad-ništvo, naj bo še tako slovensko, nam nikdar ne bo dalo tistega železnega duha, ki ga nam je treba. S slovenskim uradovanjem in s slovenskimi šolami je delo komaj započeto. To slovensko vzgojeno ljudstvo mora v vseh ozirih napredovati, mora iti naprej v daha časa. Kdor pa hoče v tem smislu delovati, mora biti sam temeljito izobražen. Koliko pa je slovenskih izobražencev, ki bi vsaj v enem letu prebrali eno znanstveno knjigo. Jako malo jih je. Zato pa vkljub velikim talentom nimamo znanstvenega slovstva. Naše izobraženstvo se vtopi v krokarijah. „Dovolj moči in dovolj pravice imam, pravi govornik, da mečem to očitanje našemu izobraženstvo v obraz." Če hočemo izobraženo inteligenco, proč od alkohola ! Gospodarskega dela nam je treba. Oiita se našemu kmeta, da je konservativen), nezaapen proti vsema, kar se mu podaje. Ni čudno, saj ni nikogar, ki bi ga učil z lepo besedo, ga dvignil in ma pomagal. Lepi nauki sami ne pomagajo nič. Koliko pa je takih, ki bi v resnično nesebičnem namenu šli med kmeta in ga podpirali, dvignili? Bore malo 1 Ztkaj ? Časa ni, ker se pije preveč, volje ni, ker se pije preveč, znanja ni, ker se pije preveč. Dokler bo alkohol glavni znak naše izobražene družbe, takih delavcev ne bomo dobili. Središče vsega našega društvenega delovanja je: p ij an čevan je. Z mačkom izgine navdušenje, pridobljeno ob pijači. Če hočemo res delati za narod, proč z alkokolom 1 V resnici narodne veselice morejo biti le tam, kjer ne gospodari kralj Alkohol. Če bodemo tako delali, bomo rešili naše ljudstvo. Mladenič, ki gre v tuje mesto, bo ostal trden, če bo trezen. In ali je tadi res vsaka posoda na svojem mesta Pri krašnici (Backerkammer) sta se oba razdelka srečala, in če sta vse prav našla, so si drug dragemu rekli: Vseje prav! Med tem so vstajali tadi še vsi dragi duhovniki, so se okopali, in se v svoja sveta oblačila oblekli. Potem so šli v veliko dvorano, kjer je navadno višja sodnija (synedrium magnum) s»oje seje imela, in ondi so pod vodstvom stotnika in enega uradnika, katera so obdajali vsi ta dan pri službi božji potrebni duhovniki, oblečeni v svoje ceste oprave, vadljali*) kdo bo to ali ono opravilo pri darovanja ali pri kadenju imei. — Tudi leviti so med tem vstali, se v svoja sveta oblačila oblekli, in se pripravljali s starešinami vred k svetim opravilom. Potem ao se duhovniki podali k vodi, so potegnili iz vode brončeno posodo (ktera je bila po nauku Farizejskem celo noč pod vodo) in si umivali roke in noge. Sedaj 60 na povelje stražniškega stotnika leviti vsa vrata odperli, in duhovniki so začeli trobentati, zato da so mestjani vsi vedeli, da se božja služba kmalu začne. Začenjala pa se je služba božja precej, ko je dan napočil, in sicer tako le : (Dalje pride.) '*) Vadljali ' mo številko izbral, ktrrokoli. iti je žarel št ti pri kteremkoli. Tiitemu. pri kterem jo Šteti začel. j>’ kapo '/ glave vzel: ih tisti, pri ktereni je jenjal | gttti, je dobil vadijo. tako bodo mesta Reka, Trst, Gorica, Maribor, Ceije, Celovec, da celo Gradec poslala v kratkem naša, ker vsa ta mesta vzdržuje slovenski narod. Sicer pa se utegne zgoditi, da ta mesta ne bodo ne laška, ne nemška, ne slovenska ampak soc. demokraška. Ce je mogoče to sc c demokraciji, zakaj ne bi bilo nam? Zato proč od alkohola 1 Naš narod jo kakor ubogi Lazar. Tega reveža dvigniti, je naša dolžnost. Vsi voditelji in časnikarji pa ne bodo nič dosegli, dokler bodo vdani alkoholu. Vzrok podivjane polemike v listih je alkoholov strup. Iz najbolj neumnih člankov gleda večkrat — maček. Kakor ie Sv. Peter rekel revežu — hromcu : Z'ata in srebra nimam, kar pa imam, to tt dam: VstBni in hodi. Tako rečmo tudi mi slovenskemu naroda: Vstani in hodi 1 n*mo ti zavest, da je alkohol zate strap. Damo ti prepričanje, da se vzdržiš le, če mu napoveš boj. Vstani in Indi 1 (Burno odobravanje). (Konec pride.) Politični pregled. Volilna reforma — zagotovljena. — Pretekli toden je bila volilna reforma v nevarnosti radi dvotretjinske večine. Nemci so jo hoteli, Slovani pa so se je branili. Nemci bi namreč radi, da bi moralo biti za izpremembo volilnih okrajev dvetretjini poslancev S tem ln-čejo zabraniti, da bi novi državni zbor ne izpremenil volilnih okrožij, ki so Nemcem v korist, Slovanom pa v krivico. Zato so se Slovani z vso silo upirali in res dosegli, da je začela posredovati vlada. Uipeh tega posredovanja je bil, da je v četrtek, dne 25. t. m. stavil krščanski socialec dr. Gessmann kompromisni predlog, da zadostuje za veljavno sklepanje o izpremembi volilnih okrajev 34-3 poslancev. Ker je bil predlog z 32 glasovi p i o t i 12 sprejet, je bila nevarnost za volilno preosnovo odstranjena. OJsek ima rešiti nekaj tnenj važnih vprašanj in morda že dragi teden pride volilna reforma pred zbornico. Tu bodo baje z obstrukcijo nagajali Rusini, češki radikalci, Vsenemci in pa slovenski liberalci — a teh vseh skupaj je tako malo, da se jih ni bati. Volilna reforma bo torej kmalu sklenjen zakon. Odsek za volilno reformo.—Ta teden je odsek razpravljal o Pergeltovem predlogo, naj se po zakona določi in zajamči nemškim manjšinam na Češkem in Moravskem zastopstvo v delegacijah. Dr. Šušteršič je dejal, če se to dovoli Nemcem na Češkem in Moravskem, potem se mora isto ukreniti tudi za Slovence na Štajerskem. Odsek je pa zavrgel Pergeltov preglog. Danes je zopet seja. Razpravljajo o volilni svobodi. Izpreincmbe v minlsterstvih. — Zopet ogrska kriza ? — Na mesto od-stopivšega vojnega ministra pl. Pietreicha je imenovan dosedanji minister deželne brambe S c h o n a i c h, ki je izjavil, da bo dosegel ono, kar njegovemu predniku ni bilo mogoče, namreč doseči zvišanje vojaškega kontingenta. VsM te izjava so Madjari zelo razburjeni. Še bolj pa so nevoljni na cesarja, ki je pisal v pismu na odstopivšega ministra Pietreicha. da je nujno potrebno doseči zvišanje števila vojaških novincev. Madjari pravijo, da ne dovolijo ničesar, naša vlada to zshleva, ogrska vlada pa je v škripcih in morda odstopi. Novi domobranski minisler je Julij pl. Latscher, doslej poveljnik v Juže-fovem, naslednik GoluchovBkega je pa baron Aerenthal, doslej avstrijski poslanik v Peterburgu. Boji v Maroku. — Rod A^geras je napbdel Raisulijevo rezidenco. Boj je trajal 2 uri. — Iz Bresta odpluje torpe-dovka ,,Forbin" v Maroko. Pripravljene so še tri vojne ladje na odhod. Vojna ladja „Jeanne d'Arc" je že odplula proti Mirnku. Moštvo bo prodiralo proti mestu Arzili, kjer so veliki nemiri proti tujcem. Mohamedanski duhovniki napovedujejo sveto vojsko proti tu;cem. Tudi špansko vojaštvo odide v Miroko. Cesar In volilna reforma. — V sredo popoludne so bili povabljeni sko-ro vsi ministri k ces»rju z rninisterskirn predsednikom vred. Cesar je ministrom priporočil, naj delajo na to, da pride volilna r< f rini prej ko prej pod streho, povdarjri^č, da se nove volitve več ne smejo vršiti na podlagi Marega volilnega reda. Delegacije. — V parlamentarnih krogih se govori, da se snidejo delega- cije še le 15. decembra in ne 24. novembra, kakor je bilo določeno, to pa zalo, da bode imel novi minister za zunanje zadeve baron Aerenthal, ki nastopi svojo službo v kakih štirnajstih dneh, dovelj časa za sestavo političnega ek3po-zeja. „Neue Fr. Presse* piše, da bodo delegacije sklicane na 27. novembra. Grof Golucliovski odlikovan. — Cesar je v sredo obiskal grofa Goluhov-skega in mn je pri ti priliki podelil briljante k redu sv. Štefana. Avdijencc pri cesnrju. — V četrtek je cesar zaprisegel novega ministra za zunanje zadeve barona A«*renthala in novega vojnega ministra hm. Schonaicha. Pri cesarju je bil v četrtak v avdijenci tudi pfzemy*elski poveljnik fzm. Pino, ki je kandidat za domobransko minister-atvo. Dogodki na Ruskem. —General Steselj je odpuščen brez uniforme in brez pokojnine. Ako ga sodišče zaradi kapitulacije Port Arturja rehabilituje, prizna se ma zopet uniforma s penzijo vred. V nedeljo je bila v Kronstadtu spuščena v morje vojna ladija „ Andrej Pr-vozvani" največja oklopnjača, ki jo sedaj poseduje Rusija. Ta ladija ima 17.400 to-nelat, dolga je 450 čevljev, široka 80 ter vozi 16 vozlov na uro. Ladija ima šest stolpov, več velikih in mnogo manjih topov. Ruski list „Rieč“ je priobčil statistiko poslancev razpuščene dume. Po tej statistiki je bil 1 poslanec ubit, 1 je zblaznel, 10 jih je pobegnilo, 2 sta bila močena, 50 jih je proganjano administrativnim potom, 33 jih je pod policijskim nadzorstvom, 24 jih je zaprtih, 182 jih bo poklicanih pred sodišče 1 Drobne politične vesti. Kulturni boj imajo na Španskem, l iberalna vlada hoče odpraviti redove. — V Ameriki so začeli bojkotirati Japonce, ker hočejo ti izpodrinili Američane. — Na Ruskem so ropi, umori in dinamitni napadi še vedno na dnevnem reda. Dokazalo se je, da je policija v zvezi z roparji. — Praski Poljaki so začeli bojkotirati nemške šole, ker učitelji silijo otroke nemško moliti in se učiti veronanka v nemščini. Stariši in duhovščina je temu nasprotna, ker se mora veronauka otrok učiti v materinem jeziku. Bilo je že več nemirov. — Slovenski poslanci nameravajo nastopiti proti trgovinskemn ministru dr. F'ortu. ker na slovenskih poštah nastavlja Nemce. Minister je Čeh. — „Poljska korespondenca" javlja, da se premesti iz Przemvsla v Galiciji ondotni armadni zbor v Ljubljano že 1. 1908. — Rusini sedaj pravijo, da ne bodo obstruirali volilne reforme, ker so jim baje Poljaki obljubili več koncesij v 9 volil n h okrajih. — Krščanski socialci ao onemogočili tehnično obstrukciji proti volilni re-fo-mi. Predlagali so nujno, da zbornica pozove odsek za volilno reformo, naj takoj predloži svoje poročilo in se naj potem drugo branje v zbornici takoj vrši. Predlog je bil apreiet. Dopisi. Od nekod. — Naprednjaški kolovodje se odlikujejo v napadanju vere (katoliške), njenih obredov in oseb. Kolikor bolj surovo in umazano to delajo — bodisi osebno po „oštarijah“ ali pa s peresom po umazanih cunjah časnikarskega papirja — toliko več velja. Njim je edino zveličavni evangelij recimo kar piše „Soča", „Primorec“ oziroma ljubljanski rSiov. Narod". Kar ti prosiuli listi pišejo proti veri itd. presega naj-večje pričakovanje framasonskih „bratov“. Med temi kolovodji so tadi nekateri napredni učitelji, ki bo poklicani, da širijo Ijodsko izobrazbo. Tej nalogi so popolnoma kos! Najprvo mora priti domač duhovnih „v paco“. Žične se hujskati proti njemu v začetku skrivaj, pomilovaje; potem pa po .oštarijah", v katerih teče v navdušenosti proti „far.em“ rujno vince raz mizo v potokih boli kakor v deveti deželi. Rizume se, da ne ostane hujskanje brez poledic: Preklinjevanje, ponočno razbijanje in razgrajanje — vse lo pa v imenu narodne probujenosti. Mi smo Slovenci' ,-Žibija!" In Slovenija je re- šena. O živalski podivjanosti in razsajanju ter zmerjanju in lajanju po noči pred stanovanji njim neljubih oseb zna povedati več kot eden kraj še v naši najbližji goriški okolici ... V zadnjem času smo doživeli v Brdih — kraja za danes ne povemo — jako žalosten slučaj. Vse to pa zato, ker „smo naprednjaki". „Ž:-bija" I Črni pondeljki, meglena glava, prazen žep, razbito telesno in duševno zdravje, to so posledice naprednjaške izobrazbe I „Žibija“ 1 Moralična, gospodarska in narodna propalost 86 je do sedaj še povsod pokazala, koder so učitelji liberalnega mišljenja po navedenem receptu „delovali za narod" I Kdor ima oči, naj gleda. Šolski sveti menda jih nimajo! Hvala Bjga pa, da in le malo takih „naprednih" učiteljev, ki bi delali drugim dobrim učiteljem tako — s r a-iiioto I Škoda je le to, da dobri učitelji trpe pri ljudstvu na ugledu radi par podivjanih kolegov. Novice. Za „Sloveu8ko slrotišče": P. n. Ana Čopič 48 vin., Josip Kosovel 20 vin., Nekdo 3 K. B )g plačaj ! Veselica društva „Skalnica“ ,bo dne 11. nov. v prostorih „Slovenske Či-talnice1' v Gorici. Vspored bo raznovrsten. Čistega dobička polovica bo za Šolski Dom“. Vei sporočimo prihodnjič. Razmere na c. kr. realki v Gorici postiljajo vedno bolj žalostne. Profesorji in suplenli na tem zavoda so skoraj sami Nemci, ki ne razumejo jezikov svojih učencev. Prisiljeni bomo jasno govoriti, ako se ne izboljšajo te razmere. Pritožbe od strani Italijanov in Slovencev se čujejo vedno bolj pogostoma. Poročil se je v pondeljek v Tržiču na Gorenjskem g. dr. Vinko Šarabon, profesor v Celovcu z gdč. Tilko Malejevo. Bilo najsrčnejše. Profesorski izpit je napravil z dobrim uspehom na dunajski univerzi g. dr. Karol Capuder, profasorski kandidat v Girici, hkreno čestitamo! Glas iz občinstva. — Prejeli, smo sledeči dopis : Slavno uredništvo ! Čitala sem v današnji (t. j. v soboto) .Soči" dopis „Z dežele". Ta dopis je gotovo Gabršček sam pisal proti .Krojaški zadrugi" in g. Hribariu. Želeti bi bilo, da bi se temu gospodu enkrat prav fiao usta zamašila, ker napada vse poštene in častivredne osebe, kakor je n. pr. tudi g. Hribar. On je vseskozi pošten in odkritosrčen trgovec, zato tudi cela naša družira in vse druge gospe, ki jih poznam, kupujomo v .Zadrugi". Poznamo ga tudi že nad 15 let, in do danes z gotovostjo rečem, da on ni še nobenega nas razžalil, posebno nas Slovencev no. Oneniti moram še to. Kakor je obče znano, je on edini pripomogel, da tista zlate črke, ki so nad trgovino, še niso padle na tla. In zakaj vse to? Najbrže, ker se Gabr-ščeko ni posrečilo osramotiti nas Slo vencev. Ako bi bil g. Hribar res sovražnik Slovencem, ne bi bil prevzel tiste težke butare na svoj hrbet, Kakor je bila .Krojsška zadroga" pred tremi leti. Oprostite, da sem Vas zadržala s temi vrsticami. A vse resnici v čast ! S spoštovanjem Deležnica „Kroj. zadroge". Opomba uredništva. K tema pismu imamo le toliko pripomniti, da onih napadov ni pisal nihče drugi, kakor bližnji konkurent „Krojaške zadruge ‘. Z Iravi ! Slovenska trobojnica. — Listi so poročali, da se je v ponedeljek dopoldne vršil na Fran Josipovem tekališču med mirenskimi fanti in goriško fakinažo boj za slovensko trobojn co. Od druge strani se nam pa zatrjuje, da bo ni vršil nikak boj, ampak, da je le stražnik pozval fante, naj zastavo spravijo, ker razvite voziti okrog nesmejo, dokler nimajo dovoljenja. Ker fantje niso ubogali, je stražnik zastavo konlnkoval brez vgega hrupa. Tako zatrdilo od te strani. Zatrdilo se nam je od kompetentne oblasti, da bi se to ne zgodilo, ko bi fantje imeli dovoljenje. Brez dovoljenja pa ne sme na alico nobena zastava. — Slovenska trobojnici je sedaj na policiji. Šolski zdravniki so znani na Nemškem že dlje časa. Pri nas se jih spominja še le dokončni šolski in učni red za obče ljudske šole l dne 29. septembra 1905. Njihova naloga je ogledati si od časa do časa šolsko prostore in šolsko mladino ter odrejati, kar jo potrebno v zdravstvenem ozira. Šolski in ačni red določuje, naj učitelji v vseh stvareh, zadevajočih zdravje šolskih otrok, vprašajo za svet zdravnika, kateremu je poverjeno paziti na zdravstvene koristi v šoli, in naj podpirajo njegovo delovanje v vsakem oziru. V učnih zavodih društva „Šol-ski D,>m“ v Gjrici v „Malem in „Šolskem Domu“ je prevzel mesto šolskega zdravnika brezplačno dr. A. Brecelj, praktični zdravnik v Gorici. 01 časa do časa bo obiskoval posamezne razrede, ogledoval šolske proBtore in otroke ter dajal potrebna navodila. Zdravil bo brezplačno tndi na domu otroke iz društvenih šol, ki prinesejo priporočilo od svojega učitelja ali učiteljice. Dr. Brecelj so je udeležil ortopedičnega tečaja, ki se je bavil izključno z zdravstvenimi zadevami otrok, in ima v tem oziru najnovejše skušnje. Mestni otroci, ki bivajo pogosto v ozkih, zaduhlih prostorih in se ne gibljejo toliko, kolikor bi trebalo za njihov telesni razvoj, potrebujejo zdravniške pomoči in nasvetov veliko bolj ko otroci na kmetih, ki živijo in se gibljejo v svežem zraku ter vežbajo telo v vsakovrstnih skokih in naporih. Čestitamo „Š »Nkemu D)muu, ki, kakor je na dobrem glasu v poučevanju, bo prvakoval tudi z ozirom na šolskega zdravnika in šolsko zdravstvo. Vsa hvala zdravniku, ki je brezplačno prevzel ta trud. Vojaška vest. — Poveljnik tukajšnjega 47. peh. polka M nanuel P i \v e t z je postal generalni major. Častniki mu prirede danes v hotelu „Siilbalin“ slavnostni večer ob 7. uri zvečer; pred hotelom bo pa igrala vojaška godba. Slovenski katoliški akademiki. — Slov. kat. akad. društvo „Danica“ si je na svojem rednem občnem zbore 23. vinotoka izvolilo za 25. tečaj sledeči odbor: Predsednik: Modic Izidor, slad. phil. — Podpred8e Inik : Razbergar Anton, stad. med. — Tajnik : Merala Ferko, cand. iur. — Blagajnik : Mil J jsip, stad. phil. — Knjižničar : Polajnar Jinko, stad. med. — Gospodar : Javan Alojz, stud. iur. —Na prvem obč. zboru, dne 26. t. m. sije izvolilo slovensko katoliško aka-demično društvo v Gradca sledeči odbor: Predsednik: stad. pih>. Davorin Gorjanec. — Podpredsednik : stud. iur. Ivo Česnik. — Tajnik: stud. iur. Fran Kovač. — Blagajnik: stud. iur. Fran Logar. — Knjižničar: stud. iur. Jernej Erman. „Zadriižni dom" namerava postaviti v Ljubljani „Zadružna zveza-. Predavanje. — V nedeljo je predaval v kat. izobraževalnem društvu v Štoriji g. dr. Brecelj iz Girice ,o Milanu in milanski razstavi." Smrtna kosa. — V nedeljo ponoči je v Ajdovščini umrla posestnica gospa Ter. B i a n c h i, stara 88 let. N. v m. p.l Društvo za ohranitev bazilike v Ogleju prosi one gospode, ki žele pristopiti k temu društva, naj se nomadoma prijavijo pri preblag, g. Jos. pl. Fabris—Freyenthal-u c. k. dvorn. svetniku, stanujočem v Gorici, via Orzoni 21. Dn6 6. novembra Be bo namreč vže vršil ob 3 popoldne v tak. nadškof, palači prvi občni zbor. Najdeuaje bila nocoj v ulici v. della Cappella rjava boa ; v Gosposki ulici je našel neki natakar nocoj malo lično košarico, v kateri je bilo nekaj lončkov, ena mala srebrna žlička in en servijet; blizu našla je pozneje straža še eno večjo srebrno žlico. — Lastnik dobi vse na policiji. Suroveža. — Včeraj so pripeljali v tukajšnjo bolnico (33 let starega berača Franceta Miheliča iz Bovca. Ko se je vračal zvečer domov hla ga napadla dva neznana mroveža in ga tako pretepla s koli, da so ga nevarno ranjenega prepeljali v bolnico. V čepinanu so imeli 28. t. m. redko slovesnost: blagoslavljali so prenovljeno cerkev. Pont fikalno mašo (kakor škof) je imel mil. g. stolni prošt Fai-datti, pridigava! pa je res lepo č. g. P. Vilibald. L udstva je bilo v cerkvi, ki je še brez stolov, natlačeno pnlno. Orgije, katere je na novo postavil J Lipovšček, so se mogočno in lepo glasile po prostrani cerkvi, pevci pa so tudi lahko ponosni na svoje petje. — Stroški za cerkev so res veliki, toda brez stroškov tadi nič ni. Dobri Čepovanci bodo gotovo kmala pozabili, kar so dali; a pozabili ne bodo nikoli, kako lepo cerkev imajo. Ogenj v sodniji. — V noči od so-j bote na nedeljo okoli ‘/ol ure so šli v Ajdovščini nekateri krokajoči gospodje spat. Med potoma so zagledali, kako so razsvetljena okna v gradu, kjer je sodnija. Šli so gledat in videli, da je znotraj ogenj. Alarmirali so hitro gasilno društvo in druge ljudi. V eni uri je bil ogenj po-gašen; a pogorela je večina arhiva in aktov. Prijeli so v nedeljo posestnika Avgusta Šena, doma od sv. Križa na Vipavskem, ker ga imajo na sumu, da je on zažgal v ajdovski sodniji. Ker stoji njegovo posestvo pred javno prisilno dražbo, je prišel gledat, koliko so cenili njegovo premoženje. Ker je bilo po njegovem mnenju prenizko cenjeno, je bil ves razjarjen, kar je vzbudilo sum, da bi bil utegnil zažgati on iz maščevalnosti. Lovo roko ima ožgano, kar sum še utrjuje. Šen je vdovec s 3 otroci. Oddan je bil okrožnemu sodišču v Gorici. Vroča kr;. — V nedeljo zvečor ej znani nasilnež Anton Drašček z nožem osuval dva Jožeta Zor z ut ta, ko sta šla iz Solkana z družinami domov. Eiega je nevarno sunil pod pazduho blizu aro. Ranil je tudi svojega spremljevalca B e 1 a n t i č a. Vročekrvnež je že na varnem. V nedeljo po noči pa je 17-letna Italijanka Ana Ciani s kamenom lopnila po glavi Janeza Mozetiča iz Renč. U larec je bil namenjen nekemu drugemu. Vzrok ljubosumnosti. Goriški tatovi. — Dne 8. sppt. jo bilo ukradeno nekemu Velikonji 60 K, ko je z dvema znancuma popival. Kaega batov D u g a n a so prišli že 30. septem-tra, drugega Andreja Vrabca pa še le v nedeljo. Sedlarja Rulolf Medvešček iz Djskel in Franc Padovan iz Gjrice sta se v nedeljo ponoči prijateljsko vozila po mestu z nekim B r u m a t o m, ki sta mu v spomin ukradla srebrno rro z verižico. Oba so prijeli. Po odgonu so v soboto odgnali v domovino v Zader krojaškega pomočnika Antona U g I e š č i č a, ki je kradel pri svojem mojstru in bil zato obsojen na 18 mesečne težke ječe. Radi sleparij po gostilnah na 24 ur obsojenega Črnologarja Franceta so tuli v soboto poslali po odgonu domov v IJrijo. Za novačenje. — Tukajšnji mu-nicipij naznanja, da se imajo pri njem v meseca novembru zglasiti v svrln novačenja vsi oni mladeniči, ki so rojeni I. 1886 ter so pristojni v mesto Gjrica. Prošnje za dosego olajšav v zadevi vojaške službe določenih v paragrafih 31, 32, 33, 34 dotičnega zakona je čas ulo-žili do konca meseca februvarja 1907. V mesecu novembra se imajo zglasiti pri tuk. municipiju tndi vsi oni mladeniči, ki so rojeni v letih 1886, 1885 in 1884, ki v Gorici 6talno bivajo, a so pristojni v druge kraje. V tem času vložijo ti slednji tudi lahko prošnje, da bi prišli v Gorici k novačenju. Desetletna vlomilcu. — L>ne 21. t. m. je bilo vlomijeno v stanovanje J >-žef A b r a m i č V. B )sco 11 in ukradenih 28 K gotovine in en zlat prstan. Vlomilca je policija prij“la predvčerajšnjim v osebi 10 letnega Leopolda H u-m er j a iz S ilkana in 10 letnega Rafaela Spanjola. Mlada vlomilca sta imela vitrih«?, s katerimi sta čakala,, da je šla Jožefa Abramič z možem na iz-prehod. Otroka sta ukradeni denar izročila potem doma starišem. Ilamer 3 K, Španjol pa 13 K. Mati dečka Spanjola je včeraj prišla na policijo zagovarjat izprijenega sina. Slaba vzgoja ! P.Bernski poštni promet ob nedeljah. — V trgovinskem ministerstvu gre za to, da se bodo v bodoče oddajala pisma ob nedeljah ves dan istotako^kakor ob delavnikih. V ta nam in pi uti bi se prilepljale na pisma posebne „nedeljjke znamke", ki bi bile nekaj dražje od navadnih. Vsako pismo s tako znamko bi se oddalo naslovljencu tudi v nedeljo ob istih čaših, kakor raznašajo pismonoše pisma ob delavnikih. V Belgiji je to že uvedeno. Prijet kolesarski tat. — Te dni je pustii neki Avgust Špacapan pred Reichovo gostilno kolo, ki mu je bilo pa med tem časom, ko se je nekje mulil, ukradeno. Špacapan je naznanil to policiji, ki je po svojih zaupnikih izvedela, da je bilo te dni to kolo prodano v neki krčmi v Št. Petru. Redarja Butignon in Čehovin sta se podala v Št. Peter, kjer sta doznala, da je bilo omenjeno kolo res v St. Petru prodano za 60 kron. Našli so kmaln dotičnega, ki je ko'o kupil, in Špacapan je kolo spoznal za za svoje. Kapec kolesa je prodajalca tako dobro popisal redarjem, da so mu bili koj na sledu in so ga tudi zasačili v osebi 201etnega pekovskega delavci An- tona Trampuža, ki dela pri pekovskem mojstru Bratožu v Šolski ulici. Prijazen strežnik. — V tukajšnji bolnici je bil za strežaja neki Franc Radanovič, doma iz Bizeljskega na Sp Štajerskem. Dne 26. t. m. je iz sobe, v kateri se je nahajal bolni davčni kontrolor Kamil Miheljak, okradel temu gospodu zlato verižico, srebrno uro in 3 prstane ter izginil brez sledu. Za tiUvino je porabil baš oni trenutek, ko so nesli bolnika iz njegove sobe na vrt. Policija ga zasleduje. Ljubljanski župan g. Ivan Hribar je dobil od njegovega Veličanstva Petra 1, kralja srbskega križec sv. Save III reda. G. Hribar pa jo to veliko odlikovanje odklonil, kar je na srbsko javnost napravilo jako mučen vtis, posebno ker je župan odbil odlikovanje poprej, predno mu je bilo odlikovanje uradno javljeno, Nekateri pravijo, da je odklonil odlikovanje, ker je kot demokrat principijelen nasprotnik redom. Drugi pa zopet trde, da je to storil ndi tega, ker sta bila njegova podložnika Govekar in Trstenjak poprej odlikovana z istim redom ko on sam, izčesar izvira demokratično naBprotstvo proti vsem redom. Odbor družbe sv. Mohorja naznanja. da je izmed razpisanih nagrad za dve povesti določil prvo nagrado v znesku 3000 kron povesti pod geslom ,,Ž i v I j e n j e j e bo j“, spisal Eigelbert Gangl, učitelj v Idriji, drugo nagrado v znesku 1500 kron povesti „ N o v o “ življenj e“, spisal g. dr. Fr. Detel a, ravnatelj v p. v Novem mestu. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v korist jo založila modna trgovina lingelbert Skušek v Ljubljani lične oklepe za mali format družbi-nib vžigalic. Praktičnost teh oklepov bode vsakdo takoj uvidel, ako jih rabi ! Žepi namreč se obvarujejo, da bi se umazali. Slovenci, Bezajte po teh oklepih ter si jih nabavite. ,Ljudska knjižnica’*. — Prvi zvezak MLiudske knjižnice’1 bo razposlan še-le koncem novembra. Vsak, ki želi imeti prvi zvezek na ogled, naj to naznani „Katoliški tiskarni** v Ljubljani saj do sredi novembra. Sneg v Ljubljani. — V soboto so dobili v Ljubljani prvi sneg. Sneg je zapadel v noči od petka na soboto ua Nanosu in na Kovku. r Blago najboljše vrste. Zaloga velika, /" @) i „Kroj. zadruga" v Gorici, Via Signori štev. 7 (g?^5 • I /mio ,oS so ravnokar došle razne v velikanski izberi kakor modne volne, flanele, forštajne, sukno za moške in dijaške obleke, svile za bluze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane kuverte (Steppdecken), žime, volne in perje za postelje itd. V. D r Perilo "\ za opreme nevesti kakor tudi za hotele, restavracije, za zavode itd. Rumberško, belgijsko in švicarsko platno, bombaževine, chiffon, creton, namizni prti, serviette, brisalke, žepni robci po tovarniških cenah. Cene stalne. Postrežba poštena. v. ) m 'A \ II. Dovoljujem sc ‘Vas prositi, da ii3S o potrebi počastite z Vašim eenj. obiskom iti si ogledate vse naše novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce kateregakoli blaga, koje Vam pošljemo ra-dovoljno Iranko na dom, da sc prepričate o naši zares bogati zalogi in izberi, ki se lahko meri z vsako, tudi najmodernejšo trgovino te stroke. JVadcjaje sc bago-hotnega upoštevanja naše prošnje, bijeSimo s spoštovanjem Jeod. J7. ne da bi bil študiral na nniverzi je napravil izkušnjo iz matematiko in lizike za višjo realko in postal profesor na takratni nemški realki v Olomcu. Pozneje je bil šolski nadzornik in I. 1888. je šel v pokoj. Blato nastrgano na cestah in ono iz jarkov je izvrstno gnojilo na vrta. Težka zemlja postane rahla in krhka, če jo zu.ešamo s tem blatom. Seveda se blato ne sme kar s ceste speljati precej na vrt, treba ga je v kupih pustiti, da ga jesensko sape posušo, in da po zimi zmrzne. Da blato dobro zmrzne, moramo kn^ večkrat prekopati, da pridejo spodnji deli na vrh. Če te kepe Spomladi na vrtu zrahljamo, bo zelenjava, posebno vohrovt, salata, kumare izvrstno rastla. To je ceno sredstvo za napravo dobre vrtne prst'. Za kratek čas. Olajšava. Sodnik: ^Zatoženi, da Me vlomili v več stanovanj in odnesli mnogo dragocenosti. Imate kaj ugovarjati ?“ Zatoženec: Gotovo, gospod sounik. Vsi pri katerih sem vlomil, so bili zavarovani proti tatvinam — tako jim je t.ilo vse poplačano.“ Med prijateljicami. „Jelica, se ti ne zdi, da se mi poznajo že leta na obrazu ?“ „ Hočeš, da Ti odgovorim odkrito, Marica?" „Gotovo 1“ „Govo-riva rajše kaj drugega1*. Prevelika zahteva. Mama: „Korlček, kakšen pa si za božjo voljo 1“ Kori ček (jokaje): „U!uza sm pada.“ Mama: ,Pa v novih hlačah!“ Kori ček (še huje jokaje): „Mama, jih niB’m mogu plej alect’1" Tudi mogoče. Učiteljica prijateljici : rPravi, dame ljubi; a me pozna komaj dva dni.“ Prijateljica : „Mogoče je ravno to vzrok “ Prisodišču: Zatoženec(se dvigne med govorom svojega zagovornika, ki brani svojega varovanca z vso vnemo): Prosim, da me izpustite. Moj zagovornik, že tako laže, da ne morem več poslušati. “ Več železniških vozov lepega krompirja *e dobi pri Francu Cerar v Domžalah- Cene so nizke po dogovoru. Loterijsko številke. Trst L’ ti c '27. oktobra. 61 77 14 19 18 4 23 2 75 78 med. umu I 'apimic.i sprejme lakoj 1 pomočnike And, Fajt, pek. izvedenec Gorica tekallšče t-r. Josipa at 2 (lastna hiša, Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k• hOr oa nove maše in godove, kolač t * a r S Lekarna J Cristofoletti f Gorici Prave Id edine žel. kapljico 2 znamko st. Antona Pado-vanBkega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.— Te kapljice uredijo jjk I redn o prebavit vanJe>če s® Jih dvakrat na dan % po jedno žličico (Var.tve.ia znamka) popjje _ Okrepi Ut ielodec, stor6, da ugine v <2 kratkem času omotica in Si-votna iinost (mrtvost). Te kap-Ijice tudi storž, da človek raje ji. tfL Cena steklenici 60 vin. / ueliHo zalogo oljkinega olja iz nnjugodnejili hrajeu. Gorica, via Teatro št. 20 Gorica, via. Seminario št. 10 (Uje y.n luč ;t(i kr. lit. „ tilieje 44 „ „ „ bolje 44 ,, „ „ dnlmnt. 48 „ „ „ istrsko oO „ „ Olje earlu 50 kr. lit. ,, bari 00 „ ,. lticea 70 „ „ „ ni/za 80 ., „ „ najtineje 1 gl. ,, ' i Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. Ka, <"mm , 8 ♦ ♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦ ♦♦♦ ♦ Peter Cotič, črevljarski izvedencc Gorica Raštelj štev. 32 , Imam v zalogi vsakovrstnih črevljev za odrasle in otroke. Ako ne vdobi slučajno po volji obuvala napravim ga po meri na zahtevo stranke. Sprejema tudi naročila iz dežele in jih po pošti pošilja. V zalogi ima vsakorstnih mazil. ,Centralna posojilnica^ regislrovana zadruga v (gorici, ulica Tetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 in mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo 7. obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5y|0, na vknjižbo po 5°!„ t z Sn0 upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.