Savinjski vestnik
CELJE, 28. novembra 1951
Glasilo osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja in šoštanja
LETO IV.. STEV. 48 — CENA 5 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgovorni чгеадЦ^
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitOT
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni bantó
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 54, polletna 108.
eeloletna 216 din. Savinjski veetnik izhaje
vsako soboto.
Ob osmi obletnici rojstva nove Jugoslavije
Pred osmimi leti je sredi viharnih dni pred očmi vsega sveta doslej
zatirano ljudstvo spregovorilo svojo odločno besedo.
Jugoslovanski narodi so po svojih junaških zastopnikih sredi borbe
sklenili, da si bodo odslej vladali sami. S tem so v bratski složnostl postavili
temelje novi državi, katere nastanek je pomemben ne le za nas Jugoslovane,
marveč za človeštvo sploh.
Po dolgih stoletjih robovanja smo našli sami sebe, spoznali svoj obraz
in odločno stopili v zbor svobodnih narodov. Ta naš korak je bil storjen v
najtežjih dneh naše zgodovine; šlo je za to, da izgubimo vse ali dobimo vse.
Rojstvo nove Jugoslavije je mogočen prispevek k napredku trpečega
človeštva, ustvarili so jo narodi, ko so se z ramo ob rami borili na strani
naprednih sil proti zlu, proti največji nevarnosti, proti fašizmu.
V tem je velik pomen 29. novembra. Prinesel je dokaz, da ne more biti
svoboden narod, ki se za svobodo ne bori in ki ne povezuje svoje borbe z
občečloveškim napredkom ter, da si ni mogoče misliti svobodnega človeštva
brez enakopravnega sodelovanja svobodnih narodov.
Zato je naša pot neprijetna vsem tistim, ki imajo drugačne cilje, zato
takšen bes, psovke in poizkusi zastraševanja. Naši napori, da si ustvarimo
močno in neodvisno državo delovnih ljudi, so močan prispevek k zmagi res-
nice nad lažjo, pravice nad krivico in tisti, ki so proti nam, se razgaljajo sami.
Izbrali smo si edino pot, ki je možna za napredek človeštva. Ne pot
krivice, zatiranja in hlapčevanja, temveč pot pravice, svobode in vsestran-
skega razvoja materialnih in kulturnih sil.
Ne moremo zato, če je ta pot strma in naporna. Dosegli smo na njej
uspehe, ki so danes vidni vsemu svetu in trdno smo odločeni, da od nje ne
odstopimo.
Ponosni na dosežene uspehe in trdno odločeni braniti svojo stvar in člo-
večanska načela svobode in pravice stojimo trdno ob svoji Partiji, zbrani
okrog našega prvega tovariša maršala Tita, ki sta simbol vsega, kar so bile
včeraj še daljne sanje, danes pa velika stvarnost — svoboda in bratstvo
jugoslovanskih narodov.
Naj živi 29. november praznik republike, bratstva in svobode!
VSЕМ DELOVNIM LJUDEM CELJA ČESTITA
K PRAZNIKU 29. NOVEMBRA
MESTNI KOMITE KPS
CELJE
K! 29. NOVEMBRU, ROJSTNEMU DNEVU
NAŠE SKUPNE SOCIALISTIČNE DOMOVINE
JUGOSLAVIJE, ČESTITA VSEMU ČLANSTVU
IN VSEM DELOVNIM LJUDEM — GRADITE-
LJEM SOCIALIZMA - V PODJETJIH IN NA VASI
OKRAJNI KOMITE KPS CELJE-OKOLICA
M
ESTNI ODBOR OF IN MESTNI ODBOR
ZVEZE BORCEV ČESTITATA VSEM DELOVNIM
LJUDEM CELJA K NAŠENU NAJVEČJEMU
PRAZNIKU, »DNEVU REPUBLIKE« IN JIM
ŽELITA MNOGO NADALJNíH DELOVNIH
USPEHOV
K »DNEVU REPUBLIKE« IN OB DESETLET-
NICI USTANOVITVE NAŠE SLAVNE LJUDSKE
ARMADE ČESTITATA VSEM ORGANIZACIJAM
IN \SEMU ČLANSTVU
OKRAJNI ODBOR OF IN OKRAJNI ODBOR
ZVEZE BORCEV CELJE-OKOLICA
Vsem članom sindikata, sindikalnim
podružnicam, delavskim svetom in
upravnim odborom, kakor vsem de-
lovnim ljudem širom domovine — če-
stita k prazniku republike
okrajni sindikalni svet celje
NASIM NAROČNIKOM, SODELAVCEM IN BRALCEM ČESTITAMO
K NAJVEČJEMU ZGODOVINSKEMU DNEVU NASIH NARODOV,
»DNEVU REPUBLIKE« TER JIM OB OSEMLETNICI ROJSTVA SO-
CIALISTIČNE DOMOVINE ŽELIMO MNOGO USPEHOV PRI IZ-
GRADNJI BOLJŠE BODOČNOSTI!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
»SAVINJSKEGA VESTNIKA«
Ob zasedanju ozn
Morda nikoli v zg<xiovini človeštva
ni razlika med besedami in dejanji
dosegla takšnega }M)larnega nasprotja,
^ kakor ravno sedaj, komaj dobrih šest
: let po najhujši svetovni kataetrcrfi.
•* Druga svetovna vojna je sicer pome-
nila zmago demokratičnih sil, toda ne
dokončne. Napredno človeštvo je za-
man pričakovalo končnega oddiha, ki
bi  naj  ibil  posvečen  gospodarskemu
i razcvitu in kulturni rasti svobodnih
narodov, malih in velikih. Svečano
proglašena gesla, ideal žrtev, ki so pad-
le, o miru, sožitju in enakopravnosti
narodov, svobodi in spoštovanju člo-
vekove osebnosti, vsa ta in druga ple-
menita gesla so doživela izdajo s stra-
ni dežele, ki je nekdaj bila simbol svo-
bode. Že med vojno se je skovala za-
rota proti demokraciji. Na vzhodu je
vstal kolos naisilja. S politiko laži in
prevar je začel vdirati v prijateljstvo
narodov*, v njihove demokratične Qd-
nose, v vse, kar je temelj miru. Mir
mu je nepotreben, še več: za dosego
svojih ciljev mu je na poti. V lastm
deželi je pometel demokracijo in vpe-
ljal in razvil fašistične metode vlada-
nja, metode genocidov, taborišč in
prisilnega dela. lakote in trpljenja,
vdiranja v intimne družinske odnose,
posiljevanja umetnikovega ustvarjanja
itd. Kjerkoli je našel slabiče, si jih je
podredil. Iz držav ljudskih demokracij
je ustvaril satelitski blok. Ta kolos
je zanetil požar na Koreji in podpi-
huje iskre povsod drugod po svetu.
Človeštvo se je zgrozilo in se toliko
trdneje oklenilo edinega sredstva, ki
mu lahko ohrani mir — Organizacije
Združenih narodov. In kako ne? Mir iia
svetu, mir med narodi in državami je
največja dobrina človeštva, pogoj za
гагл'ој in napredek vsega, kar ustvar-
ja io človeške roke in kar snuje člo-
vešk' duh. Mir je temelj osebne sreče
in svobode slehernega človeka. Pre-
prečiti vojno, ustvarjati kolektivno
jamstvo za mir, s skupnimi sredstvi,
Ц.1 če tudi s silo varovati mir — to je
glavni namen in vzvišena naloga Ze-
dinjenih narodov.
Nam Jugoslovanom je to vprašanje
še posebno važno, saj smo že več kot
tri leta izpostavljeni agresivnemu pri-
tisku Sovjetske zveze in njenih tra-
bantov. Ekonomska blokada, enostran-
ska odpoved vseh medsebojnih pogcxlb,
nebrzdana hujskaška gonja pròti naši
socialistični domovini, netenje mržnje
proti našim narodom, ustvarjanje
voi ne psihoze, ugrabi janje in ubijanje
iićiših državljanov, javno pozivanje na
upor zoper zakonito vlado, subverziv-
ne in teroristične akcije, preseljeva-
nje jugoslovanskih narodnih manjšin,
petindvajset divizij na naših mejah,
iisočšesto incidentov v treh letih itd.
— vse to je dokaz, več kot nemiro-
Ijuhne politike kremeljskih oblastni-
kov.
V takih pogojih zasedajo sedaj v
Parizu Zedilnjeni narodi. OÖi vsega
naprednega človeštva so obrnjene v
puhičo (.iiaillot. Morda je to najvaž-
nejše dosedanje, zasedanje ZN, za naše
narode pa prav gotovo.
Jugoslovanska vhida je vložila na
Cieneraluo skupščino pritožbo proti so-
vražnemu ravnanju Sovjetske vlade in
drugih držav Sovjetskega bloka. Ne-
dvomno je to naš ponoven prisipevek
k ohranitvi miru. Izzivanja so se nam-
reč že tako nakopičila, da so postala
resna grožnja za našo neodvisnost in
s tem tudi nevarnost za mir v svetu
sploh, saj je mir nedeljiv. Naša pri-
tožba pa pomeni tudi ponovno prizade-
vanje, da bi z vzhodnimi mejaii prišli
vsaj do znosnih odnošajev.
To zasedanje pa zopet ponovno do-
kazuje, da je samo enotna in močna
OZN edini dovolj močan garant za
ohranitev miru. Ni čuda, da se je v
to enotnost ponovno zaletel šef Sov-
jetske delegacije, Višinski, s svojim
predlogom Pakta petih velesil. Če bi
Zedinjeni narodi pristali na tako kon-
cepcijo o miru, bi to pomenilo ponov-
no razdelitev sveta na interesne sfere
in bi liil s tem zadan smrtni udarec
malim narodom. Kam pelje takšna
ku])è:ja, je v nedavni preteklosti po-
kazal München. Zato vsi narodi odkla-
njajo takšno politiko, zato je Višinski
doživel iK)raz.
Danes je vsem narodom in vsem lju-
dem jasno, da je mir mogoč samo na
temelju, ki so ga postavili ZN. Prav
zato polaga Jugoslavija v zuoianji po-
litiki svoje delo za mir in svojo vero
v mir v Zedinjene narode. Y skladu s
to linijo je naša država v zadnjem
času storila več korakov, ki so pomem-
ben i)rispevek k utrditvi vloge ZN in
ohranitvi miru.
Mirovni sestanek v Zagrebu pomeni
\elik prispevek k utrjevanju medna-
rodnih odnosov. Nadaljni korak v tej
smer! je storjen tudi s podpisom spo-
razuma o \ o jaški pomoči med vlada-
ma 1-LRJ in ZDA dne 14. nov. v Beo-
gradu. SiK>roči:o Ministrstva za zuna-
nje zadeve pravi takole:
»Ta sporazum izraža željo obeh vlad,
da bi zastavili vse napore za zagotovi-
tev miru in varnosti na svetu v okvi-
ru Ustanovne listine ZN, hkrati pa po-
meni tudi nadaljni prispevek k veča-
nj" sposobnosti narodov, da se bodo
I;:!i'<o še naprej uspešno zavzemali za
individualno in kolektivno samoobram-
bo in ohranitev načel Ustanovne listine
ZN ter zmanjševanje nevarnosti pred
morebitno agresijo ...«
CNadaljevanje na 6. str.)
Kako je bilo na frontnem občnem zboru
v Vojniku
Vojnik  je   med   tistimi   središči   celj-1
skega okraja, katerih delo vpliva na bliž-
njo in daljnjo okolico. Zato je med okraj,
nimi središči — Vojnikom, Žalcem, L.a- !
škim, Šentjurjem pri Celju bilo vedno ti-1
ho tekmovanje. Ker je med temi tekmeci
prvi izvedel občni zbor OF Vojnik, ob-
javljamo iz tega zbora nekaj ugotovitev,
katere naj koristijo frontni odbori, ki se |
pripravljajo na občne zbore, da bi le-ti \
bili čimbolj uspešni.
KAKŠNE SO PRIPRAVE...
Ne more se reči, da priprav ni bilo
in da se posamezni odborniki niso po-
trudili. Na dveh širših frontnih sestan-
kih vseh treh osnovnih frontnih orga-
nizacij na področju KLO Vojnik (Voj-
nik, Vojnik-okolica in Sv. Tomaž) so se
o tem pogovorili. Sklenili so, da bodo
na področju sedanjega KLO Vojnik sa-
mo dve osnovni frontni organizaciji in
to Vojnik in Vojnik-okolica. Frontna
organizacija Sv. Tomaž se pa združi z
Vojnikom, ki je imel občni zbor v pe-,
tek 23. t. m. Frontni odbor Sv. Tomaž 1
niso združili le zaradi neznatnega pod-
ročja in majhnega števila članov, tem-
več predvsem zaradi nedelavnosti in
pomanjkanja sposobnih in delovnih lju-
di za uspešno vodstvo frontne organi-
zacije. Na teh konferencah so se pogo-
vorili tudi o kandidatih in jih predla-
gali občnemu zboru celo 22, da bi bila
tako izbira večja. Novi odbor pa bo
imel 15 članov. Vključili so nad 25 vo-
livnih upravičencev v članstvo OF
predvsem mladincev in mladink, ki so
dopolnili 18 let. Pri tem pa niso raz-
pravljali o tem ali le ni med član-
stvom morda tudi kakšen nasprotnik
OF, ki ie v dejanjih pokazal svoj pravi
obraz. Članarino so pobirali, kljub te-
mu pa imajo še okrog 100 članov, ki
dolgujejo članarino celo za pol leta. O
letnem poročilu so se na konferenci
tudi pogovorili, toda le na konferenci
kor pripraviti ga je moral samo eden
član odbora. Vse to kaže, da so bile v
Vojniku priprave za občni zbor po-
manjkljive.
...TAKSEN JE OBČNI ZBOR
Udeležba čez dvesto članov, med nji-
mi več po letih starejših mož in žena,
ki so skoraj napolnili skromno priprav-
ljeno kinodvorano, je priča, da se fron-
tovci zanimajo za delo svoje organiza-
cije. Na videz je občni zbor kar v redu
potekal. Otvoritev, izvolitev tričlanske-
ga delovnega predsedstva, ki je občni
zbor vodilo, izvolitev zapisnikarja, ove-
rovatelja, kandidatske in volivne komi-
sije, kakor tudi same volitve — vse to
je bilo pravilno. Vendar vsebine je
manjkalo! Frontni odbor je v tem letu
dosegel večje uspehe, kar dokazuje, da
so сЦш^ђШ öeiaynL, Po veslava s KLO
je bila dobra, bilo je precej prostovolj-
nega dela, zlasti pri popravilu cest. Bri-
gali so se za preureditev kinodvorane,
o obveznih oddajah in davkih so raz-
pravljali na članskih sestankih in je
izvrševanje obveznosti do skupnosti po-
tekalo v glavnem zadovoljivo, vpis dru-
gega posojila so prekoračili za 7% kljub
nasprotovanju sicer redkih posamezni-
kov kova Rošer, zadružna ekonomija je
z mehanizacijo obdelave dosegla lepe
hektarske donose, skrbeli so tudi za
socialno ogrožene. Toda bilo je in so še
stvari, ki niso bile rešene in o kate-
rih bi bilo treba razpravljati: O vpra-
šanju vodovoda, s katerim bi dobil
vzhodni del trga zdravo vodo, o uredit-
vi in olepšavi trga, o delu krajevnih
gospodarskih podjetij, o slabo obiska-
nih zborih volivcev in o mrtvilu na teh
zborih, o neaktivnosti KUD-a itd.
PREVEČ SPLOŠNO IN NAČELNO
LETNO POROČILO
O vsem tem je sicer predsednik od-
bora govoril, toda poročilo je bilo pre-
več splošno. V kolikor se je dotaknu
vseh teh uspehov in težav v Vojniku
je to bilo površno. Poleg tega ni bilo
ničesar o delu žena in o organizacijski
problematiki Fronte. Preveč se je za-
držal v načelnem razpravljanju vpra-
šanj zunanje in notranje politike. Si-
gurno so to vprašanja, ki tudi fron-
tovce v Vojniku zanimajo. Toda nemo-
goče je vse to temeljito obdelati na obč-
nem zboru. Če frontovci želijo pojas-
nilo in odgovore na ta vprašanja, daj-
mo jim to na predavanjih Ljudske uni-
ve'rze, na izobraževalnih tečajih, na
članskih sestankih in tudi v diskusiji
na občnih zborih. Preveč načelno in
predolgo poročilo navzoče ni razgibalo.
Zato so se k diskusiji prijavili le štir-
je člani. Razumljivo, letno poročilo tudi
drugačno ni moglo biti, saj ga je se-
stavljal samo predsednik, ki poleg tega
pomaga pri pripravah za občne zbore
sosednim frontnim o^anizacijam in je
tako za sestavo bolj stvarnega poročila
,imel premalo časa.
KULTURNO-PROSVETNEGA
DELA NI
V Vojniku imajo nižjo gimnazijo, 13
učiteljskih moči in kulturno-umetniško
društvo, kljub temu pa izobraževalnih
tečajev ni. Odbor Ljudske univerze je
sicer sestavljen ,toda predavanj še ni.
V teku leta se je na igralskem odru
dvignil zastor samo za eno doma na-
študirano igro. V Vojniku pravijo, da
k temu mrtvilu precej prispevajo izku-
šeni organizatorji in režiserji oderskib
iger in kulturno-prosvetnega udeistvoj
vanja sploh, ki se pa danes nočejo vea
ukvarjati z naraščajem, češ da to za-«
hteva preveč truda. Mlajši bi sicer zeloj
radi začeli, bojijo se pa ostre kritikd
teh izkušenih nekdanjih igralcev in reA
žiserjev. Pravijo, da je v Vojniku tud|
pevski zbor, toda kdo ga vodi ne vemo,
ker zelo rad gostuje drugod pod raz-
nimi nazivi. Vojniku naj bo v tem po-
gledu za vzgled sosednja Skofja vas
in njeni agilni igralci. Za dvig kultur-
no-prosvetnega dela sploh morajo skr-
beti frontne in ostale množične organi-
zacije ter društva, v prvi vrsti pa j*
seveda to stvar naše delovne inteligen-
ce, ki je poklicana, da izobražuje naše
delovne ljudi. Zal, letos tega v Vojniku
nismo zapazili. Tudi to bi morali fron-
tovci v Vojniku odločno povedati na
svojem obònem zboru.
Kljub tem ugotovitvam v Vojniku
upajo, da bo delo v bodoče boljše, ker
bodo te pomanjkljivosti odpravljali i«
pričeli z živim delom tam, kjer je naj-
bolj potrebno. Saj tako so sklenili in
zato izbrali nov odbor, ki je obljubil, da
bo zaupanje članov opravičil z delom.^
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 28. novembra 1951
Stev. a<
Po svetu ...
z ZASEDANJA V PARIZU
Na zasedanju Generalne skupščine
OZN v Parizu, razprava v okviru po-
litičnega odbora za razorožitev še
vedno traja. Napredka dosedaj v
tem pogledu ni nobenega. Sovjetski
blok se je zavil v trajen molk, ki
je trajal točno dva dni, šele potem
je čehoslovaški delegat spregovoril
po navodilih iz Moskve za sovjetski
načrt. Večina delegacij je obsodila
sovjetsko stališče, ki jasno kaže za-
vlačevanje. Kanadski predstavnik
Pearson je izjavil, da je razorožitev
mogoče doseči edino le z medse-
bojnim zaupanjem — tega pa so-
vjetska vlada nima. Indonezijski de-
legat je izjavil, da so verjetno po
treh vrašanjih že dosegli sporazum.
Pravni odbor je z 26 glasovi proti
19 odbil jugoslovanski predlog, ki
pravi naj bi se deklaracija o dolž-
nostih držav in njih pravicah ob-
ravnavala že letos. Proti so glasovali
delegati sovjetskega bloka, ZDA in
Velike Britanije.
Posebni politični odor je razprav-
ljal o ustanovitvi komisije za Bal-
kan v NewYorku. Proti temu je bil
seveda sovjetski delegat.
V socialnem odboru je imel govor
o pomoči zaostalim državam jugo-
slovanski predstavnik Leo Mates.
Odbor je razpravljal tudi o pomoči
italijanskim poplavijencem.
V skrbniškem odboru je prišlo do
spora med nekaterimi delegati in
francosko delegacijo. Slo je za Ma-
roko, ki ga Francija baje zelo slabo
preskrbuje. Francoski delegati so za-
pustili razpravo z izgovorom, da je
to kršitev ustanovne listine. Podpi-
ral jih je le angleški delegat, vsi
drugi so zahtevali tozadevno raz-
pravo. Seveda se je oglasil tudi so-
vjetski delegat, ki pa je zopet samo
napadal.
KORAK NAPREJ K PREMIRJU
NA КОКЕЛ
Pretekli teden so zvezni častniki
obeh strank dosegli dokončno spo-
razum glede razmejitvene črte na
sedanji bojni liniji. Sedanja bojna
linija velja za demarkacijsko črto
za dobo enega meseca in ostane, če
bo v tem času sporazum dosežen. V
nasprotnem primeru bodo razmejit-
veno črto prilagodili novim prilikam.
Pred dnevi je prispel v Tokio pod-
predsednik vlade ZDA Alben Brak-
ley, ki je z generalom Ridgweyem
obiskal bojišče. Vzrok njegovega pri-
hoda je neobjavljen. Verjetno je pri-
šel zaradi pogajanj in ugotovitve zlo-
čina nad ameriškimi in zavezniškimi
vojaki, ki so bili ubiti kot ujetniki.
V EGIPTU SE VEDNO NI MIRU
Od dne do dne se dogajajo v
Egiptu večji ali manjši incidenti in
nemiri.
Ti nemiri tu pa tam zahtevajo tudi
človeška življenja. Na dnevnem redu
so note in protesti obeh prizadetih
vlad. Angleške oblasti še vedno po-
jačujejo število vojaštva ob Sue-
škem prekopu. Britanci evakuirajo
angleške družine iz Ismailije, ki je
sedež angleške uprave svetovno važ-
nega prekopa.
Proglasitev kralja Faruka za vla-
darja Sudana je dosedaj priznala le
Perzija, kar je verjetno posledica
Mosadikovega obiska v Kairu.
V PERZIJO
se je vrnil predsednik vlade Mosa-
dik, ki je parlamentu in šahu po-
ročal o svojih obiskih v ZDA in v
Egiptu. Mosadikova vlada bo ostala
na dolžnosti do sredine decembra,
ko bodo v Perziji izvedene nove vo-
litve predsednika vlade. 'Kandida-
tura Mosadika zavisi od njegovega
zdravja.
KRATKE VESTI...
Cetinje: Crnogorski časopis »Po-
beda« piše, da v Albaniji sovjetski
zdravniki preizkušajo svoje znanje
in sovjetska zdravila na bolnih Al-
bancih.
Pariz: Vodja jugoslovanske dele-
gacije tov. Edvard Kardelj je spre-
jel veleposlanika in vodjo delegaci-
je Kostarike, Romana Orlića. Orlić
je doma z otoka Krka in živi v Ko-
stariki že 36 let.
Formoza: Koumintanško vojaško
sodišče je obsodilo na smrt že sed-
mega generala, ki je bil obdolžen
izdaje.
Kopenhagen: V glavnem mestu
Danske je prišlo do eksplozije v ar-
zenalu. Nesreča je zahtevala več
smrtnih primerov. Vzrok za nesrečo
je slučajnost in ni sledu o sabotaž-
nem dejanju.
ANEKDOTA:
Profesor Kiril Kirilovlč Tpraia nčenc*
Maksim Maksimovič Abadana pri uri zemlje-
pisa:
Maksim — Koliko prebi valcer ima Moskva?
Maksim vstane in z gromki« glaeom po-
mame: 5,000.000 in StaJjma.
Eno leto delavskega sveta
v Tovarni perila v СеЦи
Nedavno ^e delovni kolektiv Tovarne
perila proslavil eno loto dela delavskega
■veta. Uspehi tega kolektiva so v zad-
njem letu izredno lepi. Dvignili so sto-
rilnost, izboljšali kvaliteto, odprli lastne
trgovine in dovršili generalni remont
podjetja. Kulturno prosvetno delo je
oživelo — igralska skupina nastopa te
dni z Lipahovo trodejanko »Glavni do-
bitek«, pevski zbor pa pripravlja svoj
koncert. N
Obiskali smo ta kolektiv, ki tudi
doprinaša svoj delež k izgraditvi socia-
lizma in izpolnitve plana.
Tovarna leži ob vznožju Jožefovega
hriba. Vsa okna so sveže pobarvana,
prostori zračni in čisti.
V razgovoru s člani delovnega kolek-
tiva smo izvedeli, da je tovarna letos
vkljub težavam tekstilne industrije vse
leto neprekinjeno obratovala ter v ce-
loti izpolnjuje svoje planske naloge. Po
imenu sodeč bi menili, da izdeluje to-
varna samo perilo. Vendar to ne drži.
Asortiment je izredno velik — naj vam
kar naštejemo izdelke: moško, žensko
in otroško perilo, otroške in ženske ob-
leke, jutranje in klotaste halje, moške
delovne obleke, modrčki in stezniki,
zadnja novost tovarne pa so potnice,
katere smo vsa povojna leta pogrešali
na našem tržišču in končno, da ne po-
zabimo, tovarna konfekcionira polivinil
v ženske plašče, pelerine ter otroške
plašče ter razno galanterijo — vsi ti iz-
delki so prav dobri. Velike težave pa
je imela tovarna s polivinilom za mo-
ške plašče — uporaba je pokazala, da
ta masa ne odgovarja ter so se potroš-
niki upravičeno jezili. Po mnogih re-
klamacijah je tovarna Jugovinil v Spli-
tu prenehala izdelovati to maso in že
pripravlja novo, ki bo povsem odgovar-
jala svojemu namenu. Zadnje dni so
pričeli v prodajalnah Toper konfekcija
s prodajo barvanih prtov, ki so bili iz-
delani ne v Splitu — temveč v lastni
delavnici Tovarne perila. Tudi lepe bar-
vane torbice po katerih celjanke pridno
segajo, so domač izdelek.
Tovarna ima sedaj svoje lastne pro-
dajalne v Celju, Zagrebu, Reki in Su-
botici, v kratkem pa bodo odprli še
dve prodajalni v Beogradu in Novem
Sadu. Prodajalne poslujejo pod ime-
nom Toper konfekcija — ime je okraj-
šava Tovarne perila in je bilo uvedeno
zaradi enotne uporabe po vseh republi-
kah. Potrošniki se teh prodajaln radi
poslužujejo, ker so izredno dobro za-
ložene — saj imajo povsod na izbiro po
najmanj deset vrst srajc v vseh veli-
kostih, barvah in cenah. Podjetje se
trudi, da vedno in povsod ustreže po-
trošniku. To bo rado potrdilo nešteto
potrošnikov in tudi marsikatero dru-
štvo in ustanova je že naletela na vse
razumevanje v Tovarni perila. Sedaj,
ko ima svoje lastne prodajalne, je ko-
lektiv vedno informiran o željah po-
trošnikov. To delavski svet vedno upo-
števa ter lahko produkcijo pravilno
usmerja. Rezultat: vsi izdelki so takoj
razprodani — komercialni oddelek pa
je prejel že prva naročila za prihodnje
leto.
Govorili smo o dobrih straneh. Obr-
nimo še list na drugo plat. Člani ko-
lektiva tudi prav radi priznajo svoje
napake. Tudi izdelke z napakami so
že izdelali — vendar, kdor dela, včasih
tudi kaj pogreši. Vendar pa vsem na-
pakam niso krivci — tudi tekstilne to-
varne, tovarne sukanca in gumbov ter
Jugovinil v Splitu marsikaj pogreše.
Kvaliteto in napake pretresata delavski
svet in upravni odbor na vsaki seji.
Napak je vedno manj in želja celot-
nega kolektiva je, da bo Toper konfek-
cija rez brezhibna.
Kolektiv sodeluje z raznimi sličnimi
podjetji, zasleduje nove kroje doma in
po svetu. Dva tehnična strokovnjaka
podjetja pa sta si letos tudi ogledala
konfekcijo v inozemstvu. Vse novosti
kolektiv s pridom uporablja.
Mogoče vas bo zanimalo, kako se raz-
vija produkcija. Na velikih mizah se
napenja blago v velike plasti. Vešča
roka prikrojevalnega mojstra polaga
šablone, riše, reže. S tračno žago pa
dobe posamezni deli potrebno obliko.
Prikrojevalnica je opravila svoje delo,
Obratovodja je pregledal prikrojene
dele — brigadirka prevzame — šivilje
začno svoje delo. Srajca gre skozi 48
rok in v 40 minutah je sešita. Se pod
luknjičarko in gumbničarko. in že je v
likalnici. V skladišču že čakajo gotove
izdelke naročilnice iz vse države. V
nekaj dneh bodo železniški vagoni in
kamioni razvažali Toper konfekcijo po
vsej državi.
Tudi udarnike imajo v podjetju. Več-
kratne, in med njimi Kreuhovo Marico,
ki si je že dvanajstkrat zaporedoma
priborila ta ponosni naslov.
Govorili smo že o produkciji in o
trgovinah. Se nekaj besed o kulturnem
in političnem delu. Člani kolektiva se
vsak teden sestajajo k političnemu štu-
diju, kjer širijo svoje obzorje s pro-
blemi naše družbene ureditve ter za-
sledujejo politične dogodke doma in
po svetu. Pevski zbor pripravlja svoj
koncert, dramatska skupina pa pravkar
nastopa z Lipahovo trodejanko »Glavni
dobitek«. V velikem republiškem tek-
movanju v počastitev desetletnice JA
pa je bil kolektiv proglašen za naj-
boljše podjetje svoje stroke v mesecu
septembru ter je prejel tudi lepo di-
plomo. Tudi organizacija PAZ in ga-
silci marljivo delajo. S prostovoljnim
delom se pa kolektiv letos ne more
preveč pohvaliti — pravijo pa, da bodo
prihodnje leto bolj pljunili v roke.
Omeniti je še, da je bil spomladi
prirejen v tovarni izredno uspel kon-
cert celjskega godalnega orkestra pod
vodstvom Dušana Sancina s sodelova-
njem pevcev dr. Završnika ter Kova-
čičeve. Na proslavi 29. novembra pa bo
sodelovala godba SKUD France Pre-
šeren.
Opisali smo vam delo največjega ce-
ljskega lokalnega podjetja, ki se trudi,
da doprinese čimveč j i delež k izgradit-
vi socializma v naši državi. Tak je naš
ženski kolektiv, kjer najtesneje sode-
lujejo vodstvo podjetja s sindikalno
podružnico in partijsko organizacijo.
Obrat Tovarne perila
Delo s tračno žago
CELJSKA TISKARNA JE IZPOLNILA
SVOJ PETLETNI PLAN
Med podjetja, ki so izpolnila svoje petletne
naloge, se je pretekli mesec uvrstila tudi
Celjska tiskarna. V teh petih letih je proiz-
vodnja silno nihala zaradi neredne dobave
surovin. Marsikateri mesec ni mogel biti plan
izpolnjen, zato je bilo treba pozneje zamu-
jeno nadoknaditi. V teh letih je podjetje iz-
delalo preko 1 milijon knjig za naše ljudstvo,
leposlovne, šolske in poljudnoznanstvene. Ves
čas tiska tudi glasilo OP za Celje in okraj
Krško. Za tiskovine našim podjetjem in usta-
novam ter za lepake je bilo potiskanih preko
200 ton papirja. Storilnost podjetja se je na-
pram predvojni dvignila za 95%. j
ZVEZA BORCEV NOV ZA MEDLOG,
BABNO, L02NIC0 IN LAVO
bo proslavo letošnjega 29. novembra posvetila
tistim, ki so največ žrtvovali za našo svobodo.
Dne 2. decembra bo v zadružnem domu ob
14.30 uri odkritje spominske plošče doma-
činom, žrtev fašizma.
V kulturnem delu bo sodeloval kot gost
pevski zbor SKUD »France Prešeren«, do-
mača igralska skupina pa bo uprizorila delo,
ki ga je napisala tov. Joitova.
Z dostojnim obiskom bomo počastili spomin
padlih borcev! T. Z.
NEKDO MORA ODNEHATI
Tako si bo dejal vsak pošten državljan, ki
zaradi špekulantskih elementov trpi pomanj-
kanje.
Kumer Ivan iz Latkove vasi, KLO št. Pavel
pri Prboldu, verjetno tudi tako misli, samo
v drugačnem smislu kot pošteni delovni ljud-
je. Kljub temu, da je bil že nekajkrat zaprt
zaradi nedovoljene trgovine oziroma špeku-
lacije se s tem še nadalje bavi. čas je že,
da preneha s takšnim delom, ker oblast tu
ne bo odnehala.
Pred nekoliko meseci so pri imenovanem
odprli menzo za delavce podjetja »Slovenija
ceste«, ki grade od št. Petra proti Vranskem
cesto. Delavci — ne samo, da so le tu imeli
slabo hrano, iz še ne raziskanih razlogov,
temveč so poleg tega drago plačevali tudi
jabolčnik po 60 din in mošt po 80 din za
liter. Kumer se je namreč hitro znašel in na
svojo pest pričel z gostilno. Jasno pa je tudi,
da ni od prodanih količin pijač plačal niti
davka na promet proizvodov.
Vsi delavci in ostali pošteni državljani tam,
so mišljenja, da se Kums.rja za to zopetno
špekulacijo ostro kaznuje. -ke
doma
v KAPITALNI GRADITVI
JE LETNI PLAN V SLOVENIA
IZPOLNJEN
V soboto 24. t. m. je bil v Sloveniji
izpolnjen letošnji plan kapitalne iz-
gradnje večjih objektov. Med objek-
ti je tudi Železarna Store, ki je sku-
paj z ostalimi metalurškimi objekti
dosegla 104 in pol odstotka.
NASA OCEANSKA LADJA
»PODGORA« SE JE PONESREČILA
V bližini Orana ob severnoafriški
obali je pred dnevi nasedel naš oce-
anski parnik »Podgora«. Ladja ni
poškodovana in tudi človeških žrtev
ni bilo. Prva je na pomoč prihitela
jugoslovanska ladja »Pula«, kateri
pa ponesrečene ladje ni uspelo re-
šiti. Na pomoč je prispel remorker
iz Gibraltarja. Ladjo razkladajo to-
vora, da jo bo laže potegniti iz sipin.
V BEOGRADU BO GENERALNA
SKUPŠČINA MEDNARODNE
ZVEZE BORCEV
V Beograd je prispel predsednik
Mednarodne zveze borcev g. Albert
Morel. Generalne skupščine se bodo
udeležili še številni člani te med-
narodne organizacije, kot predstav-
niki držav, ki so se borile ali nu-
dile odpor v drugi svetovni vojni
zoper fašizem.
2ETEV RI2A V VOJVODINI
V vojvodini so pridelali letos na
hektarju povprečno 52 meterskih
stotov riža. Niti v Italiji ni pridelek
večji. To je glede na vremenske pri-^
like še nedosežen rekord v Evropi.
NA KRATKO ...
Veleposlanik v Norveški dr. Cer-
ne j, je bil imenovan tudi za izred-
nega pooblaščenega ministra in po-
slanika v Danski. Njegov sedež osta-
ne še v Stokholmu.
Ukinjena je Direkcija rečnega pro-
meta pri Vladi FLRJ. Rečni promet
je prišel v pristojnost posameznih
republik.
V Beograd je prispela 16 članska,
delegacija Francoskih socialistov.
Odobrenih je še 15 milijard din,
kot investicija za dograditev 295
ključnih objektov, do konca petletke.
V Beogradu se je začela razprava
zoper tri vlomilce, ki so pri enem
vlomu ukradli za pol milijona blaga.
Prihodnje leto bodo naše tovarne
izdelale nove modele čevljev. Samo
na Hrvaškem predvidevajo 70 popol-
noma novih modelov. To je gotovo
razveseljiva vest za naš ženski svet.
Glede čevljev se pri nas nimamo kaj
sramovati pred drugimi naprednimi
državami.
CELJE
želi ob prazniku naših narodov
2Q. novembru
vsem državljanom v celjskih
volilnih enotah, še mnogo
uspehov na vztrajni poti
k blagostanju In Izraža vročo
željo, da bi se naše mesto raz-
čvitalo v resničnem miru, v
dobrobit vseh nas in naših
bodočih pokolenj
OOzajni
L]UDSKI ODBOR
CELIE - OKOLICA
zeíi/¿-DNEVU REPUBLIKE"
oiirajnim in /¿rajeunim
uslužbencem fer usemu
deloönemu ljudstvu na
področju okraja še mno-;
go blesteóiñ. uspefiou pri
njiftovem delu I
Albin PodjavorSek:
NA ZADRUŽNEM KONGRESU
V ZAGREBU    .
V četrtek, dne 15. novembra s poi)ol-]
danskim vlakom se nas je delegatov
KZ, KDZ in PZ tudi iz Slovenije pri-
peljalo kar lepo število v Zagreb. Bilo
nas je nad 120, morda še več. Delega-
tov iz vse države se je zbralo okrog
1000 — pač lep zbor, ki se je sestal na
III. letno skupščino Glavne zadružne
zveze FLRJ.
Skupščina je pričela v petek dne 16
novembra in se je vršila v znamenitem
Radničkem domu, kjer so se zbrali po-
leg delegatov tudi številni naši vodi-
telji in nekateri zastopniki zadružnih
organizacij iz inozemstva. Od tujih de-
legatov so v posameznih govorih po-
udarili prijateljstvo do naše države in
našega zadružništva delegati iz inozem-
stva, tako inž Leli Arrigo iz STO, Ber-
nard Belosi in Ludovicce Brestiani iz
Gorice, dr. Hanselmann iz Hamburga,
dr. Enician Bianchastella iz Ravene,
dr. Gioseppo Belloni, Marianna Klins-
ner iz Hamburga in Panajotis Rusos iz
Aten.
Takoj po izvolitvi delovnega pred-
sedstva je pozdravil skupšično zadruž-
nikov predsednik Sveta za kmetijstvo
in gozdarstvo FLRJ Mi j alko Todoro-
vič. V svojih izvajanjih je poudaril po-
trebo po rekonstrukciji našega polje-
delstva. Naše zadružništvo, posebno
kmetijske zadruge, bo sestavni del na-
šega socialističnega gospodarskega si-
stema in naše KZ imajo in morajo ime-j
ti zgodovinsko vlogo v socialistični pre-i
obrazbi kmetijstva in dviganju pro-'
duktivnih sil kmetijstva. Nazorno je
prisotnim prikazal obrekovalno gonjo
kominformistov kakor tudi nekih re-
akcionarnih sil na zapadu zoper delo-
vanje našega zadružništva, pa tudi po-,
dal sliko metod, kako so n. pr. v An-
gliji ustvarjali velika posestva in kako
poteka preobrazba kmetijstva v ZSSR
in kominformovskih državah, o katerih
moremo reči, da je le prisilna razia-,
stitev kmetov, kf še zdaj ni končana.
Kmetje pa se zopet vračajo v tlačanski
položaj, kolhozi pa so zanje prisilna de-
lovna taborišča. Naša pot v socialistično,
preobrazbo kmetijstva pa mora biti
drugačna; t. j. socialistična pot, ki mo-
ra ustrezati našim razmeram. Ob naši j
preobrazbi s pomočjo zadrug bodo po-j
stali kmetje z ustanavljanjem zadrug
resnični socialistični posestniki zemlje
— kakor postajajo delavci socialistični
posestniki tovarn.
V svojih nadaljnih izvajanjih je tov.
Mijalko Todorovič poudaril vlogo kme-
tijskih zadrug, ki je široka in obsežna.
. Doslej navzlic podpori naše KZ za pre-
; obrazbo našega kmetijstva niso poka-
zale dovolj razumevanja. Vzroki so bili
različni, objektivni in subjektivni. Toda
okoliščine in dejstva dan za dnem na
novo potrjujejo, da obdelovanje malih
kosov zemlje ne prinaša napredka, na
majhnem koščku zemlje ne bo mogoče
delati. Kmečka zadruga lahko bolje in
hitreje razvije svojo gospodarsko in or-
ganizacijsko delavnost. Kmečke zadru-
ge morajo omogočiti hitrejšo povečanje
kmetijske proizvodnje, predvsem pa
razvoj proizvodnih sil v teh zadrugah.
Naše kmetijsko zadružništvo si mora
prizadevati, da bo razvilo vse delavnosti
in panoge, iz katerih mora zbrati čim
več dobička in akumulacije, da bi čim
bolj okrepile zadružna proizvodna sred-
stva, vštevši tudi zemljo. Vse delova-
nje naše KZ mora biti usmerjeno v to,
da bo kmalu postala veliko kmečko go-
spodarstvo na vasi, ki bo hitro zajelo
večino kmečkih gospodarstev v naši dr-
žavi.
Končno se je tov. minister dotaknil
še vloge kmečkih delovnih zadrug, od
katerih ne bomo odstopili, temveč jih
bomo — nasprotno — še okrepili. Iz-
kušnje naših najnaprednejših zadrug
govore, da je treba , namesto doseda-
njega načina naturalnega nagrajevanja,
ki ima zelo malo socialističnih elemen-
tov, preiti na višje oblike in višji način
poslovanja
(Elonec prihodnjič)
stran 3
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 28. novembra 1951
Stev. 48
KULTURNI PREGLED «SoíWífSÉe^WJíwí»''
Celjski pevci in godbenilii so zborovaii
Čitatelj nam verjetno ne bo zameril
da pišemo pod tem naslovom o IV. red-
nem letnem občnem zboru Sindikalno
kulturno-umetnikega društva »France
Prešeren«, saj združuje društvo pod
vodstvom naših vrlih železničarjev ne
le najboljše, marveč tudi najštevilnej-
še pevske in glasbene zbore poleg osta-
lih sekcij ljudskoprosvetnega udejstvo-
vanja.
Občni zbor te velike in marljive dru-
žine pevcev, godbenikov, likovnikov in
igralcev se je vršil pretekli petek v
mali dvorani Doma OF. Okusno okra-
šeno dvorano je zasedlo okrog 250
»Prešernovcev«, med njimi tudi števil-
ni in ugledni zastopniki naših uprav-
nih, političnih in prosvetnih forumov
ter zastopnikov tovarniških društev tu-
di iz Ljubljane in Maribora. Društveni
predsednik tov. Janko Hočevar je s
svojo uvodno pozdravno besedo počastil
tudi častitljiva jubilanta na polju ljud-
skoprosvetnega dela tov. Oražna in tov
Perka (o katerih je naš list že poročal)
ter je postavil v vzgled nesebičnega,
požrtvovalnega in vztrajnega dela.
Častno, delovno predsedstvo s tov.
Fr. Blagotinškom na čelu je prešlo na
običajni dnevni red s krajšim nasto-
pom najmlajšega »Prešernovca« harmo-
nikarja, ki je živahno pozdravljen od-
igral venček slovenskih.
V predsedniškem poročilu je tovariš
Janko Hočevar naglasil visoko kultur-
no-umetniško aktivnost društva, ki pa
bi moglo napraviti še več, če bi ga ne
trle težave kakor so pomanjkanje pri-
mernih prostorov, denarna stiska itd.
Tudi pritegnitev mladine bi se lahko
izvršila še bolj na široko, saj je le v
tem osnova za nadaljnji uspešni razvoj
društva. Od sekcij, ki jih društvo ima,
je najboljša pevska,« ki je ponesla našo
pesem tudi izven meja naše republike.
Godbena sekcija je z vpoklici k od-
služenju vojaškega roka začasno izgu-
bila nekaj mlajših moči, dočim še nova
mladina ni dovolj izvežbana. Pač pa
je tamburaški odsek pomnožil svoje
vrste ter se iz plesne usmeril v resno
in koncertno glasbo. Harmonikarski
zbor bi svoje sile najbolje predočil s
primernim zaključnim nastopom ob
koncu šolskega leta. Likovna sekcija je
spričo pomanjkanja strokovnih vodij in
primernih prostorov nekoliko zamrla
tudi dramski odsek še čaka naloga, da
nadoknadi zastoj.
POČITEK — Slika prikazuje Dohod XIV. proletarske divizije na Štajersko v
* zimi leta 1944.
Zaključek predsedniškega poročila
je veljal zahvali vsem, ki so nudili
društvu gmotno in moralno pomoč, med
njimi OSS, Potros, zadrugi, Poverjeni-
štvu za trgovino. Obrat »Zaga« MLO
predelovalnega podjetja, ravnateljstvu
II. gimnacije, ki nudi brezplačno pev-
sko sobo in dr. Hkrati pa je pozval k
odstranjevanju različnih nerazumevanj
za društveno dejavnost, ki se zlasti v
času informbirojevske gonje napram
našemu državnemu in političnemu vod-
stvu pač ne bi smela pojavljati.
Iz poročila tajnika tov. Fr. Husa pre-
vzamemo, da je 120 aktivnih članov
imelo skupaj 498 vaj oziroma 24.383 ur,
brezplačnih nastopov 82, plačanih pa 15.
Vendar požrtvovalnost, ki odseva iz
teh številk, ni vedno naletela na ustre-
zajoče razumevanje. Tajnik je menil
primer Uprave javnih nasadov, ki ni
dovolila javnega koncerta v Mestnem
parku v korist tržaškega kulturnega
doma z izgovorom, da bi bili ogroženi
nasadi, par dni na to pa se je prav
tam vršila velika veselica. Kot primer
nerazumevanja je navedel tudi sodelo-
vanje društva pri Partizanskem dnevu
v Sentandražu, kar je društvo zaradi
prevoza godbenikov itd. veljalo 20.000
din — pa zato od nikoder ni primerne-
ga povračila.
Za največji uspeh v preteklem po-
slovnem letu pa je naglasil ustanovitev
mladinskega društva »France Preše-
ren« na II. gimnaziji. Ker je na tem
zavodu že deloval pionirski pevski zboi
SKUD »France Prešeren«, se je mla-
dina odločila, da zboru pridruži še dra-
matsko sekcijo, godbeno itd. ter vse
skupaj poveže v mladinski del SKUÚ
»France Prešeren«. Mladi Prešernovci
bodo od svojega dramatičnega društva
prejemali strokovno in drugo gmotno
pomoč, sicer pa bodo v svojem kultur-
no-umetniškem delovanju povsem sa-
mostojno. Društvo šteje 124 članov in
je zabeležilo že prve uspehe pri pev-
skem in gledališkem udejstvovanju v
dokaz kje išče mladina II. gimnazije
razvedrila in duševne hrane, kakor je
poudaril njen zastopnik.
Tudi razprava o poročilih je izzve-
nela v ožigosan j e primerov nerazume-
vanja za ljudsko-prosvetno delo ter v
poudarek po pritegnitvi širšega kroga
mladine, obenem pa tudi po učvrstitvi
finančnih sredstev.
Razpravi so sledili pozdravni govori
tov. A. Aškerca, kot predsednika Ljud-
ske prosvete mesta Celja, predsednika
MLO tov. Rika Jermana, ki je pozdra-
vil zbor v imenu MLO, i MO OF in МК
KPS in hkrati sporočil/, da je IQ MLO
nakazal društvu v znak priznanja za
opravljeno delo znesek 30.000 din, dalje
govor zastopnikov Želez, direkcije i2
Ljubljane, zastopnika teritorialnega od-
bora sindikata železničarjev iz Ljublja
ne, ki je opozoril na potrebo po priteg-
nitvi tudi tovarniške mladine, nakar sta
govorila še zastopnik sorodnega dru-
štva »Angel Besednjak« iz Maribora ter
tov. Darinka Joštova za KUD »Miloš
Zidanšek« iz Medloga.
Po opravljenih volitvah članov no-
vega odbora in delegatov za mestno
skupščino LPS so bile z zbora odpo-^
slane vdanostne brzojavke železniški
direkciji, republiškemu odboru sindi-
kata železničarjev, IO OF in IO LPS v
Ljubljani.
Organizacija občnega zbora, razpolo-
ženje v katerem je zbor zasedal ter be-
seda, ki'je bila na njem . izrečena, so
dokazali ne samo že večkrat poudarje-
no in za vzor postavljeno društveno
agilnost, temveč tudi nujnost društve
nega obstoja in njegovega nadaljnega
razvoja, saj je v lepi meri tudi ono me-
rilo kulturnosti našega mesta.       G.
Celjski lapidarij
(Iz razgovora o razširitvi celjskega muzeja)
Pozoren obiskovalec naše Studijske
knjižnice ali Mestnega muzeja je zadnji
čas mogel opaziti na številnih kamnitih
spomenikih ob poslopju bivše Grofije
sveže inventarne številke. To nam je
dalo slutiti o novi izpopolnitvi Mestne-
ga muzeja. Da bi izvedeli kaj več, smo
poiskali muzejskega ravnatelja tov.
Antona Stupico in mu na podlagi naše
laične ugotovitve zastavili nekaj vpra-
šanj, ki so se razpletla v razgovor na-
slednje vsebine:
Sloves starega celjskega muzeja te--
melji predvsem na bogastvu arheolo-
ških kamnitih spomenikov iz časa rim-
skega gospostva na naših tleh. Ze za
časa stare Avstrije in stare Jugoslavije
je bilo strokovnim krogom-arheologom
celjsko gradivo izredno privlačno. Iz
vseh delov sveta so se le-ti od časa do
časa zbrali na licu mesta v svrho štu-
dija gradiva in publikacije.
Danes stremi Mestni muzej, to gra-
divo na kar najbolj privlačen in hkrati
pregleden način prikazati v novem la-
pidariju, saj je zaenkrat glavna zbirka
napisnih in kamnoseško obdelanih kam-
nov na dvorišču Glasbene šole širšim
množicam tako rekoč nedostopna. V to
svrho se je že izvršila inventarizacija
okoli 300 kosov napisnih in reliefnih
kamnov. Ob tej priliki je specialist za
rimsko arheologijo ugotovil, da je med
gradivom več desetin umetniško in tu-
di snovno pomembnih del.
Uprava Mestnega muzeja stopa že to
leto pred težko nalogo adaptacije pri-
tličja sosednjega poslopja, v katerem se
ta čas nahaja skladišče podjetja »Sad-
je«. Ta prostor je namreč kaj prikla-
den za lapidarij, saj je nepodkleten in
le-tak prihaja v poštev spričo teže po-
edinih kosov, od katerih nekateri pre-
segajo težo ene tone. Jasno pa je, da ni
dovolj, da se tla tega prostora zgolj
zbetonirajo, saj bi vzbujal razstavni
prostor do jem nekega zasilnega klet-
nega prostora. Potrebno je, da se lapi-
darij tlakuje s kamnitnimi ploščami; to
zaradi tega, ker stroški bistveno ne
bodo večji, je pa to smotrno ne le iz
lepotnih vidikov, marveč tudi zaradi
funkcionalnih. Tla tega prostora so
namreč v zvezi s talno vodo Savinje, ki
bi sčasoma zamogla vso talno površino
lapidarija vzbočiti, kar bi povzročilo
razpoke lepoti v kvar in čiščenju v
oviro.
Adaptacija tega prostora, ki bo dolg
nad 37 m in širok 7 m, je za naše pri-
like kulturnopolitično izredno pomemb-
na, saj bi tak vzorno rešen celjski la-
pidarij prvačil v Sloveniji. Narodni mu-
zej v Ljubljani se stiska s svojim lapi-
darijem na dvorišču in hodniku ter v
depo j ih; ptujski je v temačnem pro-
storu in povsem neestetskega izgleda;
mariborski je estetsko najlepši v Slo-
veniji, vendar pa gradivo močno za-
ostaja za ptujskim in celjskim.
Pomembnost celjskih arheoloških spo-
menikov se odraža tudi v dejstvu, da
je za veličastno Avgustovo razstavo v
Rimu pred drugo svetovno vojno bila
v Celju napravljena vrsta mavčnih od-
litkov. In, če se je rimski arheolog za-
vedal pomembnosti celjskega gradiva,
ko mu je vendar bilo na razpolago po-
dobno gradivo v samem Rimu, v Italiji
in v vseh nekdanjih provincah rimske-
ga imperija, se je moramo pač zavedati
tudi mi sami, ki smo zrastli na teh tleh.
Lapidarij celjskega muzeja je nujno
rešiti zaradi vsakoletnih obogatitev, ki
jih donašajo izkopavanja v Celju in
celjskem območju. Po osvoboditvi se
je kamnito gradivo pomnožilo za pri-
bližno 30 komadov; med temi je poseb-
no dragocen relief plesalke iz I. sto-
jetja, najden v temeljih bivšega Narod-
nega doma.
Letošnji strokovni popis kamnitih
spomenikov je smatrati kot preddelo
za znanstveni katalog, katerega namera-
va izdati Akademija znanosti in umet-
nosti v Ljubljani. Ta katalog bo pri-
nesel vse gradivo v sliki in besedi in
tudi gradivo, ki je celjskega izvora, a
se nahaja izven meja naše domovine
Ko bo lapidarij postavljen in ta ka-
talog izdan, bo pač mnogo lažje izdati
muzejski katalog, ki bo obsegal le raz-
stavno gradivo.
Zanimivo je, da je naša nova slo-
venska revija »Arhitekt« pred kratkim
priobčila načrt ing. arh. M. Musica za
adaptacijo celjskega muzeja in študij-
ske knjižnice. Projektant predvideva v
poslopju stare Grofije pretežno raz-
stavne prostore, stranske pa v sosednji
stavbi, ki bo povezana z muzejem s
stopniščem, kjer bo tudi glavni vhod
za obe stavbi. Ta načrt prinaša v pri-
tličju tudi predlog za adaptacijo lapi-
darja, v taki višini lapidarija pa 17 m
dolgo dvorano za periodične razstave
muzeja in knjižnice. V tej dvorani bi
bil nameščen tudi skioptikon za po-
učna predavanja.
Ni več tako daleč čas, ko bomo pre-
stopili prag novega, modernega gleda-
liškega poslopja, ki bo nedvomno iz-
reden doprinos v arhitekturi našega
mesta, zato pa je treba že danes misliti
na uresničenje projekta o razširitvi
muzejskega poslopja. Gr.
MeSani pevski zbor
KUD „Jože Letonja"
iz Šmartnega ob Palci
Omenjeni pevski zbor je zaslovel
po svojih zbornih nastopih, ki so
vzbudili v javnosti nemalo zanimanja.
Je to zbor, ki se je v razmeroma
kratkem času povzpel na zelo visok
umetniški nivo ter je njegov sloves
zaslužen in upravičen. Povsod, kjer
je letos nastopal: v Šmartnem, v Oplot-
nici in drugod, je pokazal zaključena
harmonično celoto, je sijajno upet in
preseneča s krasno ubranostjo, z umet-
niško zlitostjo glasov, s popolnomei
pravilnim artikuliranjem in dovršena
tehniko prednašanja. Posebnoet tega
pevskega ztora je izostren in odlično
nadarjen glasbeni čut.
Pri vseh izvajanih skladbah je
zbor Otbdržal čisto intonacijo ter imel
odlično vokalizacijo, kar je prijetno
^•plivalo na lepoto petja in razumlji-
vost glasbenega teksta. Oblikovanje
tona je bilo na dostojni višini. Kar tiče
interpretacije skladb je omeniti, da
polaga pevovodja veliko ipažnjo in
skrb na fraziranje, dinamiko, tempo,
ritem in agogiko. Vse komponente in-
terpretacije so bile do'bro upoštevane
pri vsej zgradbi skladb, glasbene mi^
sli pravilno odmerjene in tudi dihanje
smiselno. Prav posebnega občudovanja
je vredna zborovska disciplina, ki je
na odlični višini. Izbira pesmi kaže, da
je zbor že na visoki stopnji svojega
razvoja, saj so bile težje skladbe iz-
vajane z nesluteno lahkoto.
Po vsem tem lahko brez laskanja
rečemo, da ima zasluge za to vdeoko
razvojno pot zbora pevovodja toT.
Franc Klanonik, ki je odličen in na-
darjen glasbenik.
Stane Terčak:
Ronkova smrt
(Odlomek)
V spomin najmlajšemu komandantu in
drznemu jurišaču, kapetanu Ronku, ki
je padel v borbi za našo svobodo na
Oraški gori ob pohodu XIV. proletarski
divizije na štajersko ▼ februarju 1944.
Komandant Ronko je dolgo nepre-
mično gledal mrtvo truplo svojega naj-
boljšega komandirja Gustlna. Nato je
resen in zamišljen počasi odšel na des-
no proti položaju.
»Za danes dovolj!« je jezno in obe-
nem žalostno izgovoril sam sebi, ven-
dar smo ga slišali vsi okoli stoječi.
Ta dan nam je iztrgal iz naše srede
najboljše borce. Ronkova goreča želja
se ni izpolnila. Se ta večer so nas ča-
kale težke preizkušnje. Borbe še ni ho-
telo biti konec. Streljanje je pojemalo
utihnilo in se znova razplamtelo, zred-
čene vrste na položajih okoli nas so se
izpolnjevale. Ni bilo izključeno, da se
Svabi, čeprav so bili že sedemkrat od-
biti in njihove vrste razredčene, zopet
zbero in ponovno navale proti vrhu
Graške gore. Opreznost je bila potrebna
četudi je pritisnil mrak. Pri koman-
dantu Viktorju na desnem krilu je vno--
vič začelo treskati. Končno so Švabi
vendarle izvohali, kje bi naj bila naša
komora. In že smo imeli prve žrtve
ranjence, ki so jih zadeli izstrelki gra-
nat in min. Nekaj mul je obležalo v
snegu. Okoli njih so se razlezle mlake
tople krvi.
Vse, kar je bilo sposobno, je bilo na
položajih. Tudi Ronko je bil v prvih
borbenih vrstah. Kot izkušen borec, ko-
mandant in jurišač je vedel, da so
taki večerni trenutki kaj pripravni za
napad in da na račun prvega mraka
pogosto tudi uspejo. Komora divizije se
ie začela zbirati. To je bil znak, da se
bomo v prvih nočnih urah premaknili
V katero smer, nismo vedeli. Vedeli
smo le to, da so vse smeri nevarne.
Trdno prepričani pa smo bili, da bo
štab divizije, v katerem so sedeli ko-
mandanti: preudarni Rudi, nagli Vas j a
in redkobesedni Luka, preudarili pravo,
najboljše, kar se da storiti.
Ronko, star maček, je bil na oprezu
za hrbtom divizije. Nenadoma je zopet
udarilo iz nižin gozda kakor strela iz
lasnega. Vsulo se je iz zraka, zasipalo;
ie gozd, kjer smo se nahajali, s točo
^rogelj. Ronko se za tako muziko ni
dosti menil. S komandirjem Ivanom sta
sedela pod mogočno smreko in se še-
petaj e pogovarjala. Ivan je potegnil iz
žepa cigaretno dozo in ponudil Ronku,
ki je malokdaj kadil. Ronko je vzel ci-
gareto, jo zmehčal in vtaknil v usta.
Legla sta pod odejo in prižigala, da
bi plamen vžigalice ne razsvetlil oko-
lice in ne izdal položaja. Goreči ciga-
reti sta zakrivala z dlanmi. Butalo je
kar naprej, zdaj na desni, zdaj na levi,
in topo udarjalo med drevesi.
»Kaj ne morejo nehati!« je komaj
izgovoril Ronko in že se je zabliskalo
in udarilo, da so zlomljene veje letele
po zraku. Dim je pokril prostor, kjei
sta sedela z Ivanom. Pritisk ju je dvig-
nil in vrgel na tla. Žareči cigareti sta
jima zleteli iz rok in ugasnili.
Ugasnilo pa je tudi življenje ko-
mandanta Sercerjevega bataljona ka-
petana Ronka. Dim je za nekaj tre-
nutkov zavil ves prostor. Počasi se je
razlezel na vse strani med nizko ko-
ševje. Nato se je počasi dvignil proti
vrhovom okleščenih smrek. Pogledi'
vseh borcev na položaju so bili uprti
v ta dim in niti dihati si niso upali.
Okleščeno smrekovje in bukovje je ka-
zalo sveže, globoke rane, umazani sneg
se je pomešal z zmrzlo zemljo in ma-
hom. Najbližje borce je oškropila ta
umazana brozga. Komandir Ivan je bil
v trenutku pokonci. Srepo je pogledal
okoli sebe in pobral svojo brzostrelko
Ni mogel takoj zbrati svojih misli. Bor-
ci so priskočili h komandantu Ronku.
Ležal je vznak. Na desnem sencu mu
je zevala velika rana. Curek krvi in
možganov se mu je pocedil iz nje.
Obraz je bil spačen od silne trenutne
bolečine. Oči so široko zevale, lasje so
mu bili razmršeni. Bil je mrtev. Zadel
ga je izstrelek minometalca in ugasnil
bogato življenje ...
Ležal je pod smreko, negibno zrav-
nan. Nihče izmed borcev se ga ni do-
taknil. Zapuščali so položaje s toplimi
vlažnimi pogledi, solze so za trenutek
obvisele na očesnih vejicah, nato pa
polzele po resnih, kosmatih obrazih
borcev. Fantje so se poslavljali od svo-
jega komandanta.
»Ronko je padel!« je završalo po
vsem sektorju.
»Ronko da bi padel, ne verjamem,
saj ni mogoče!« so ugovarjali mnogi
borci in neverjetno majali z glavami.
»Ronko, saj ni mogoče, saj zdaj ni
bilo juriša,« so govorili zopet drugi.
»Ronko, ki se je vsepovsod izmazal
živ in zdrav? Spominjam se ga, ko smo
napadali Kočevje, nihče si ni upal mi-
nirati gradu, v katerem je bila stisnje-
na vsa nemška in belogardistična po-
sadka. Pa je prišel on in ga miniral,«
je dejal tretji.
»Ronko, komandant Krimskega od-
reda, ki je delal čudeže? Ta da bi pa-
del, to ne bo držalo! Borci, kakor je on,
umirajo samo v juriših,« je povzel če-
trti.
Mnogokrat se naključje poigra s člo-
vekom. S starim jurišačem Ronkom se
je. Neštetokrat je jurišal v najbolj ne-
mogočih situacijah, toda ostal je živ.
Danes pa je padel kar tako mimogrede,
ko se je borba skoraj že končala.
Nihče izmed borcev prvega bataljona
Sercerjeve brigade ni mogel Ronka рот
kopati. Pretežko in premučno bi bilo to
delo njegovim fantom. Ronka da bi po-
kopali, ne in ne! Hoteli so ga imeti v
spominu vedno mladega, živega, čilega
komandanta. Prišli so fantje iz drugih
bataljonov in mu pripravili zadnje za-
silno počivališče tam, kjer je padel. Po-
ložili so ga v grob na kraju, od koder
se je odpiral pogled na drugo stran
previsa, kjer je ležalo na kupe Svabov.
Noč je zagrinjala v svoj črni plašč
Graško goro. V temni noči so se s po-
ložajev izgubili Frici in se potuhnili po
bajtah južnega pobočja. Zjutraj so Sva-
bi spet jurišali na vrhove. Nihče se jim
ni zoperstavil. Graška gora je bila
mrtva in prazna. Le sesekane veje in
olupi j ena debla, shojen in poteptan
sneg, strjena kri, ki je rdečila tla, in
kupi švabskih mrličev pred našimi po-
ložaji so ostali nema priča boja in spo-
minjali Svabe na njihov največji po-
raz, ki jim ga je zadala XIV. proletar-
ska divizija na svojem herojskem po-
hodu. V spominu jim je ostalo sedem
odbitih jurišev.
Divizija se je neslišno umaknila po
poti, po kateri je zjutraj prišla in za-
vila v smeri proti Zavodnji.
Vso pot smo bili zatopljeni v težke,
žalostne misli. Borci v koloni so se ne-
hote ustavljali in pogledovali nazaj
proti vrhovom, kakor bi pričakovali za-
poznelega tovariša, ki jih mora vsak
trenutek dohiteti. Čakali so ga za-
man ...
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK« dne 28. novembra 1951
Stev. 481
Delowii kolektiv
Tekstilne tovarne Sv. Peter
v     SAVINJSKI     DOLINI
iskreno čestita
in pozdrovlia
ob naislavneišf m
zgodovinskem prazniku
29. novembru,
t    vso delovno ljudstvo
in mu želi v te\
zgodovinski horhi
za boffše življenje
še mnnogo hlesiecih uspehov/
-:--
se pridružuje prazničnemu raz-
položenju vseh jugoslovanskih
narodov ob prazniku proglasitve
Ljudske republike Jugoslavije
in pošilja vsem delovnim ljudem
plamteee pozdrave in čestitke!
Stev, 48
»SAVINJSKI  VESTNIK« dne 28. novembra 1951
Stran 5
TOVARNA
VOLNENIH ODEJ
Škof j a vas
*
nudi za široko po-
trošnjo vse vrste
volnen ill odej po
zmernih cenah
Solidna izdelava
Žel. postaja Ceiie,
telefon 62, telegraf
»ODEJA« Celje
NUDI VSEM TRGOVSKIM
PODJETJEM IN ZADRUGAM
VELIKO IZBIRO MOŠKIH,
2ENSKIH IN OTROŠKIH NO-
GAVIC PO ZNIŽANIH CENAH
NAJNOVEJŠI VZORCI • KRASNA KVALITETA
Obrtne delavnice MLO • Celje
Vulkanizacija na Ljubljanski cesti
• Elektro instalacije na Šlandrovem trgu
Popravljatnica koles v Zldanškovi ulici
• Finomehanika v Stanatovi ulici
• Valjčni mlin v Čretu
• Urarstvo in optika na Tonišičevem trgu
• Brivnice in česainice
želijo svoitm cenjenim strankam in vsem delovnim Ijndem v Celju
k Prazniku Republike mnogo uspeha in veselega razpoloženja!
stran 6
»SAVINJSKI TESTNIK« dne 28. novembra 1951
Stev. 48
V SOBOTO 1. DECEMBRA 1951
BO V CELJU VSAKOLETNI
ANDREJEV SEJEM
Prodajajo trgovska podjetja iz Celja! Tek-
stilni proizvodi, obutev, pohištvo, izdelki
železni ne, prehranbeni proizvodi, lesna in
ostala galanterija, usnje in ostalo po znižanih
cenah! Preskrbljeno je za prehrano !
Nekaj nasvetov^ za naše gospodinje
KAKO  OHRANIMO  CEV WE  IZ  GUMIJA?
Najprej suhe zbrišemo, nato pa jih zu-
naj in znotraj zbrišemo z mokro krpo. Ko
jäh osušimo jih zđrgnemo s krpo патобепо
petroleju, ali glicerinu. Prav tenko na-
nesena plast glicerina ščiti gximi pred raz-
pokanjem. Nazadnje pa natlačimo v čevlje
časopisnega papirja.
NEKAJ O NOGAVICAH
Sedaj ko je treba z nogavicami štediti, nam
bodo koristili naslednji nasveti. Paziti mo-
ramo, kako nogavico oblačimo. Previdno jo
potegnemo čez peto, potem pa z obema ro-
kama čez koleno. Paziti moramo, da nimamo
predolgih nohtov da pri oblačenju ne poško-
dujemo nogavic. Pripenjajmo jih previdno
in le na dvojnem robu nogavice, ako je no-
gavica kratka, je ne smemo preveč napeti,
bolje je ako jo podaljšamo.
Ce hočemo prihraniti mnogo truda in de-
narja in imeti nogavice čtmdalj, pazimo . .
da si bomo čim pogosteje prali noge, zlasti
äe če se nam pote; — da bomo v tem pri-
meru vsaki dan menjavali nogavice in jih
takoj oprali; — da bomo zašile vsako luknji-
co takoj, ko jo bodemo zapazile; — da £i
bomo kupovale, če le mogoče, vedno dva
enaka para nogavic, posebno še, če ena noga
bolj trga kod druga. Tako si bomo lahko
dopolnili dober par; — da bomo nogavice
vselej oprale, preden jih bomo oblekle, s tem
jim podaljšamo pol življenja; — da bomo
nosile vedno s seboj iglo in krpale ustreza-
joče barve.
KAKO ODSTBANJUJEMO MADE2E
Mnogokrat se zgodi nesreča, da si zama-
žemo obleko, ali kake druge stvari, pa si
ne vemo kako pomagati. Opozorim naj, da
Bi dovolj nasvet kako čistiš ta ali oni ma-
dež. Kakor pri vsakem opravilu, tako je tudi
pri tem potrebna izurjenost. Vsako delo po-
trebuje vaje, zato prvikrat nekoliko težje
odstraniš madež, a z voljo bo tudi ta ovira
odstranjena. Predvsem pa upoštevajte na-
slednja navodila: Z vsemi čistilnimi sred-
etvi moramo ravnati na moč previdno in
točno po nasvetu, da s svojim prizadevanjem
ne napravimo več škode kakor pa koristi.
Zlasti previdno ravnajmo z bencinom in ne
likajmo z bencinom prepojenega blaga z zelo
vročim likalnikom, zlasti pa ne z likalnikom
na oglje, da nam ne zgori. Madeže odstra-
njujmo takoj, kajti starejši je madež, težje
ga bomo odstranili. Sveže madeže lahko od-
stranimo že z vročo vodo ali milnico. Ni či-
stilnega sredstva s katerim bi lahko odstra-
nili madež0, ki so jih napravile najrazlič-
nejše snovi. N. pr. rjavordeče madeže, rje
železa, odstranjujemo na popolnoma drug
način kakor mastne madeže. Prav tako od-
stranjujemo mastne madeže z lanenega plat-
na drugače, kakor na barvastem volnenem
blagu ali steklu. Zlasti moramo biti pri či-
ščenju barvastih tkanin na moč previdni. Po-
sebno, če ni barva blaga odporna, zato mo-
ramo z raznimi čistilnimi sredstvi najprej
poskušati umetno napravljeni madež na ne-
vidnem mestu ali krpi istega blaga, šele, ko
smo se prepričali, da je čistilno sredstvo
barvi neškodljivo, ga lahko uporabimo. Pod
blago, ki ga čistimo, damo bel pivnik ali pa
čisto belo krpo, ki vpija čistilno tekočino.
Če nebi tako postopali, bi se madež še bolj
razlezel. Večkrat se zgodi, da nam po či-
ščenju, zlasti z bencinom ostane še večji ma-
dež in to od bencina, kaj sedaj. Ta nastali
madež in še nekoliko več sem oprala v mlač-
ni vodi, posušila in zlikala, in madež je iz-
ginil.
Mastni madeži: te madeže povzro-
čajo maščobe, mast, olje, maslo itd. ali pa
jedi, ki vsebujejo maščobo (mastne jedi).
Maščobe se v vodi ne tope in zato jih ne
moremo prati z vodo. Pač pa se lahko tope
v bencinu. Toda ko se bencin v katerem je
raztopljena maščoba posuši, tedaj se maščoba
zopet izloči. Zato moramo pri čiščenju ben-
cin sproti odstranjevati z belim pivnikom
s predmeta, ki ga čistimo. Le tako odstra-
nimo maščobo. Pazimo, da ni v bližini ogenj,
bencin je vnetljiv!
Še bolje pa je, da blago, ki je dobilo
mastne madeže takoj namočimo ali pa vsaj
prepojimo tkanino okoli madeža. Potem po-
ložimo blago na čisto, večkrat vzganjeno
krpo, ter kapamo na levo zgoraj obrnjeno
stran benzin toliko časa, da madež izgine.
Ker je okolica mastnega madeža prepojene
z vodo se benzin ne more razlezti in je pri-
siljen pronicati skozi madež v suho podlogo,
ki ga vpija. Mastne madeže iz zelo nežnih
tkanin odstranimo tudi s toplo mešanico vode
in benzina, iz platna pa tako, da madež po-
tresemo z apnenim praškom precej na debelo^
in postavimo zgoraj zmerno gorak Ukalnik.  =.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pogodba je torej napravljena pred-
vsem s ciljem, da se okrepi sistem ko-
lektivne varnosti v okvirju ZN, čeprav
bo olajšala tudi napore, ki jih daje
naše gospodarstvo na račun krepitve
lastne obrambe. Pogodba je torej del
naporov, ki jih podv:zema naša vlada
aa obstoj naše neodvisnosti in za kre-
pitev z ZN.
Naši narodi podpirajo delovanje
OZN še na drug način. Ravno pred
kratkim se je vršil ustanovni občni
zbor Društva LRS za združene narode.
To društvo tvori Zvezo jugosl. društev,
ki je članica svetovne federacije
Društva za združene narode. Ta dru-
štva predstavljajo voljo ljudstva za
sodelovanje z OZN in za širjenje na-
čel in nalog te organizacije.
Ob šestem zasedanju Generalne
skupščine OZN lahko s ponosom ugo-
tavljamo, da so naši narodi in vlada
storili vse, da prispevajo k utrditvi
miru. Lahko upamo, da bo to zasedanje
pokazalo, da so demokratične sile do-
volj močne, da preprečijo vsakršno
agresijo.
S.
francoskem, ruskem  in španskem jeziku.
FIZKULT U RA
Medrepubliška  nogometna tekma  т  Celje
Kladivar : Železničar (Belovar) 1:0 (0:0)
Kladivarjeva enajstorica je v tej tekmi
pritjeno presenetila. Vsekakor je včerajšnja
tekma bila v kvaliteti mnogo boljša od zad-
njih. Da enajstorici mnogo manjka je res,
toda tokrat je bilo v igri vsaj življenja in
borbenosti, ki daje nogometu tisto pestrost
in zanimanje. Izgleda, da so nekateri novi
igralci vnesli v najslabši del moštva, to je
napad potrebno živahnost.
Drugače je tekma obilovala z razburljivimi
momenti pred vrati, posebno pred vrati go-
stov iz Hrvatske, če bi napad znal izkoristiti
vsaj polovico prilik za dosego gola, bi re-
zultat bil mnogo večji. Tudi gostje so imeli
nekaj priložnosti, saj so s svojo hitro in
tehnično igro lepo prihajali pred vrata do-
mačinov, toda izgledalo je, tìa tudi njim
manjka strelcev. Edini zgoditek je dosegel
Podobnik po dolgem obleganju vrat gostov.
Sodil je dobro in avtoritativno tov. Orel iz
Celja.
v predtekmi je mladina Kladivarja pora-
zila mladino železničarja iz Celja z 4:1 (2:1).
Obe moštvi je močno oviralo veliko blato,
ki je po sredini igrišča. Drugače sta pa obe
enajstorici igrali lepo, posebno mladina že-
lezničarja je v tej tekmi prijetno presenetila.
Izgleda, da tudi pri železničarju raste dober
kader nogometašev, kar bo gotovo т korist
celjskemu nogometu.
v Velenju je domači Rudar dosegel v pri-
jateljskem srečanju z železničarji iz Mari-
bora lep uspeh, ker je igral 2:2. Domačini
so renomiranemu nasprotniku nudili zelo
močan odpor in so gostje uspeU izravnati
rezultat iele tik pred koncem iz enajstme-
trovke.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE PADLIM
NOGOMETAŠEM
Nogometni Mnb Kladivar bo na dan 29.
■ovebmra, na naš največji praznik odkril
na garderobi na Glaziji padlim borcem bor-
cem-nogometašem spominsko ploščo članom
bivšega Olimpa in Celja. Spominska svečanost
bo v odmoru med predtekmo in glavno tek-
mo, to je ob 14.15 uri. V glavni tekmi na-
stopita moštvi JA garnizon Celje in Kladi-
Varja. V predtekmi nastopijo mladinci Kla-
divarja.
£SD Celje prvaR Slovenije
2SD CELJE : BBANIK (Maribor) 12:4 (8:0)
V nedeljo je bila odigrana na Glaziji zad-
nja tekma rokometnega prvenstva Slovenije.
Tekma je odločala o prvaku Slovenije, za to
se se Celjani v samem začetku zelo trudili,
da ("i pribore naslov jesenskega prvaka.
Začeli so z lepo in kombinatorno igro, nekaj
minut je bilo potrebnih in že so vodili e 5:0
Blatno igrice ni dopuščalo preveč hitre igre,
vsekakor so Celjani to bolje izkoristili, igrali
so od roke do roke, podajali na kratke pa-
sove in kar hitro so se znašli pred nasprot-
nikovimi vrati. Ostrim strelom vratar ni
kiogel preprečiti pot v mrežo. Z rezultatom 8:0
eta odšli moštvi na odmor. Prednost, ki so
si jo domalini priborili je zadostovala in
i?n v «recedi petera je Мл лштЖетЛшЕЦ
počasna in nezanimiva. Mariborčani so do-
segli 4 gole — te seveda zaradi površne igre
obrambe, ki je igrala mlačno in nesigurno.
Z 12:4, kar je res učinkovita zmaga nad kan-
didatom za prvo mesto, je bila tekma za-
klju6iena.
Zaradi slabih igrišč v Celju je bila to zelo
verjetno zadnja tekma v letoinjem letu. "?
kolikor bo mogoče dobiti nasprotnike, bodo
odigrane pred postajo tekme т malem ro-
kometu. Kakor smo se lahko sami prepričali,
je to igra polna duhovitosti, izredne hitrceti
in polna lepih kombinacij. 1
OBJAVE IN OGLASI
Da bi se vskladilo besedilo odloka OLO
Celje-okolica o zatiranju lubadarja z novimi
določili temeljnega zakona o prekrških, ob-
javljenega v Ur. 1. FLBJ it. 46-428 51, iz-
daja okrajni LO Celje-okolica na svojem VI.
rednem zasedanju
ODLOK
o  spremembi  odloka o  zatiranju  lubadarja.
Ć1. 1.
Besedilo 7. člena odloka o zatiranju luba-
darja se spremeni in glasi tako:
»Kršitelji predpisov tega odloka se kaznu-
jejo z denarno kaznijo od 20 do 3000 din, v
slučaju neplačila v določenem roku pa na
kazen zapora od 6 ur do 15 dni.
Pregled gozda in sečnjo napadenih dreves
bo v tem primeru izvršil osnovni organ ob-
lasti na stroške posestnika gozda.
Denarne kazni po tem odloku se stekajo
v sklad za socialne ustanove pri ljudski re-
publiki   Sloveniji.«
Besedilo čl. 8 tega odloka pa se spremeni
in glasi:
»Fruekriki po tem odloku zastarijo v roku
6 mesecev, računajoč od dneva, ko je bil
prekršek  storjen.«
Čl. 2.
Ostala določila odloka ostanejo neizpre-
menjena.
Cl. 3.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Celje, dne 15. novembra 1951.
Stev. 32 51
Tajnik OLO: Predsednik OLO:
Knez Tone Petelin Andrej
Da bi se vskadilo dosedanje besedilo od-
loka OLO Celje-okolica o pokončavanju ne-
cepljenih psov z novimi določili temeljnega
zakona o prekrških, objavljenega v Ur. I.
FLRJ št. 46-438 51, izdaja okrajni LO Celje-
okolica na svojem VI. rednem zasedanju
ODLOK
o spremembi odloka o pokončavanju
necepljenih psov.
Cl. 1.
Besedilo 5. člena cit. odloka se spremeni in
glasi tako:
»Člani lovskih družin, kakor tudi lastniki
necepljenih psov, ki bi se na kokršenkoli
ničin odtegovali svoji obveznosti v smislu
tega odloka, se kaznujejo z denarno kaznijo
od 20 do 3000 din, v slučaju neplačila v dolo-
čenem roku pa na kazen zapora od 6 ur do
15 dni.
Članom lovskih družin pa se lahko ob po-
novnih kršitvah določil tega odloka odvzame
pravica do lova.«
Besedilo 6. člena cit. odloka se spremeni in
glasi :
»Za vodstvo upravnega kazenskega postop-
ka iz čl. 4 tega odloka je pristojen sodnik
za prekrške pri OLO Celje-okolica.
Izrečene kazni po tem odloku se stekajo
v sklad za socialne ustanove pri ljudski re-
publiki  Sloveniji.«
Besedilo 7. člena tega odloka pa se spre-
meni in glasi:
»Prekrški po tem odloku zastarijo v 6 me-
secih, računajoč od dneva, ko je bil pre-
kršek storjen.«
Cl, 2.
Ostala določila odloka ostanejo neizpreme-
Cl. 3.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Celje,  dne  15.  novembra 1951.
Stev. 33-51
Tajnik   OLO: Predsednik   OLO:
Knez Tone Petelin Andrej
Da bi se vskladilo dosedanje besedilo od-
loka OLO Celje-okolica o obratovalnem času
obrtnih poslovalnic ob nedeljah in priznanih
praznikih z novimi določili temeljnega za-
kona o prekrških, objavljenega na VI. red-
nem zasedanje izdaja okrajni LO Celje-okoli-
ca naslednji odlok
ODLOK
o   spremembi   odloka   o   obratovalnem  času
obrtnih poslovalnic ob nedeljah in priznanih
praznikih.
Cl. 1.
Besedil« 2. člena cit. odloka se spremeni
in glasi tako:
»Imetniki obrtnih obratovalnic, ki bi imeli
proti predpisom tega odloka svoje delavnice
odprte izven časa določenega v tem odloku,
S3 kaznujejo z denarno kaznijo od 2Ó do
3000 din, v slučaju neplačila v določenem
roku pa na kazen zapora od 6 ur do 15 dni.
Denarne kazni se »tekajo v sklad za so-
cialne ustanove pri Ljudski republiki Slo-
veniji.«
Besedilo 3. člena pa se spremeni in glasi:
»Prekrški po tem odloku zastarijo v roku
6  mesecev   od   dneva,   ko   je   bil  prekršek
storjen.«
Cl. S.
Ostala določila odloka ostanejo neizpreme-
njena.
Cl. S.
Ta odlok stopi v veljavo takoj.
Celje, dne 15. septembra 1951.
Stev. 35-51
Tajnik   OLO: Predsednik   OLO:
Knea Tome Petelin Andrej
Da bi se vskladilo dosedanje besedilo od-
loka OLO Celje-okolica o prepovedi prodaje
alkoholnih pijač mladini z novimi določili
temeljnega zakona o prekrških, objavljenega
v Ur. 1. FLBJ št. 46-428/51, zdaja okrajni
LO Celje-okolica na svojem VI. rednem za-
sedanju naslednji
ODLOK
o spremembi odloka   oprepovedi prodaje al-
koholnih pijač mladini.
Cl. 1.
Besedilo 2. člena odloka se spremeni in
glasi tako:
»Kršitelji tega odloka se kaznujejo z do-
damo kaznijo od 20 do 3000 din, v slučaju
neplačila v določenem roku pa na kazen za-
pora od 6 ur do 15 dni.
Denarne kazni se stekajo v sklad za soci-
alne ustanove pri ljudski republiki Sloveniji.«
Besedilo čl. 4 pa se spremeni in glasi:
»Prekrški po tem odloku zastarvgo v roke
6 mesecev od dneva, ko je bil prekršek
storjen.«
Cl. 2.
Ostala določila odloka ostanejo neizpre-
menjena.
Celje, dne 15. novembra 1951.
Stev. 36/51
Tajnik OLO: Predsednik OLO:
Knez Tone Petelin Andrej:    j
Obiščite RAZSTAVO MALIH ZlVALI
ki bo od 2. do 4. dec. na vrtu Doma OF
v Celju.
SANI.TARNA INSPEKCIJA V CELJU
prireja tečaje o higieni za uslužbenci ži-
vilske stroke. Naslednji tečaj se prične v
ponedeljek 3. decembra ob 19. uri v preda-
valnici Zdravstvenega doma. Tečaj traja 5
dni. Pozivamo vse obveznike, da se pravo-
časno prijavijo na sanitarni inspekciji (Zdrav-
stveni dom). Nadaljna tečaja v tem meseca
še bosta 10. n 17. decembra.
»Vsako število kvalificiranih mizarjev sprej-^
me v službo takoj Okrajno mizarsko podjetje!
Šmartno ob Paki. Po potrebi stavi na raz-i
polago samska stanovanja. Plača po dogo-i
vor u in odredbi.
VABILO
SKUD »Ivan Cankar« Celje vljudno vabi
vse aktivne in podporne člane na letni občni
zb«r dne e. decembra ob 19.S0 uri v dvorani
OSS v Celju, Šlandrov trg.
NAJDENO!
Na železniški postaji — dvorišču je bUo
najdeno moško dvokolo znamke »Billis«, štev.
ogrodja 2029283, svetlo plave barve.
V parku pred železniško postajo so bila
najdena očala.
Lastnika naj se javita z dokazilom o last-
ništvu pri PNZ Celje mesto, soba štev. 6.
KUPIM moško kolo. Naslov v upravi lista.
PRODAM kompletno sobno pohištvo iz meh-
kega lesa v dobrem stanju, po nizki ceni.
Ljubljanska 6,  II.  nadstropje.
KUHINJSKO OPREMO (9 komadov) popol-
noma novo, krasno pleskano, prodam tudi
na kmečke ali ind. bone. Cena 20.000 din.
Naslov v upravi.
Visoko nagrado dam tistemu, ki mi vrne
(na naslov označen v dokumentih)  v petek
dne 23 novembra v št. Juriju ob Taboru iz-
gubljeno  denarnico z vsemi  dokumenti.
USLUŽBENKA ' »PUTNIKA«   išče   skromno
opremljeno  sobo.   Vprašati  pri  »Putniku«
Celje.
PREKLICUJEM vse žalitve, ki sem jih iz-
rekel o Ozek Majdi in se ji zahvaljujem, da
je odstopila od sodnega postopka. — Vodeb
Jože, Celje, Sp. Hudinja.
Razpored nedeljske zdravniške dežurne služb«
v Celju:
Dne 29. in 30. novembra 1951, tov. dr. СеЛп
Josip, Cankarjeva ulica 9, tel. 219.
V nedeljo, dne 2. decembra tov dr. Sevšek
Maksim, Ljubljanska cesta 36.
K I RÍO
KINO METROPOL
Od 27. do 30. novembra, angleški film
»ZADEVA WINDSLAW
KINO DOM
Od 23. do 30. noveanbra, francoski film
»V PARIZ«
POPRAVEK!
V zadnji številki Savinjskega vestnika pod
naslovom »Lakomnost in druge čednosti v
celjskem farovžu« je v nekaterih izvodih pri-
šlo do tiskovne napake. V stavku, ki omenja
zadevo z najdenim prstanom mora stati:
». . . in mu ga predala.« in ne »prodala« kot
je bilo napisano.
Čebelarsko drušlvo Celje
obvešča vse čebelarje celjskega okoliša, da ima na zalogi razne čebelarske potrebščine:
Razno orodje, okovje, žeblje, mreže za okenca, papirnate lončke za med ter druge
potrebščine.
Vršimo   zamenjavo   voska  za   satnice.
Sprejemamo naročila za A2-panje. Nakup   in   prodaja   pristnega   cvetličnega   (ta-
nin) medu.
Oglejte  si  zaloge v  KMETIJSKEM MAGAZINU V CELJU, Aškerčeva Tilica.
Eventualna predplačila za razna naročila  pošiljajte  na  Komunalno   banko   Celje,
tek. rač. štev 620-1-95332-15.
Odkupujemo surove kože vseh vrst
Vršimo prevzem dnevno od 7—12 ure
SVINJSKE kože:
imajo izredno visoko ceno la 200 din za kg
Cenjene dobavitelje prosimo, da posvetijo vso pažnjo odira-
nju prašičev ter nam dostavijo kar največ la svinjskih kož.
KOTSKS " CECIE
Trg V. kongresa št. 4 (prej Jelene)
ima stalno na zalogi vse
vrste mlevskih izdelkov
po predpisanih cenah,
neonriejene količine riža,
živinskih krmil (otrobov),
razne vrste po najnižji
ceni
Vagonske pošiljke do-
stavljamo franco razkla-
dalna postaja, manjše
količine pa franco skla-
dišče Celje
Po želji dostavljamo Iz-
delke tudi maloprodajni
mreži z lastnim prevoz-
nim sredstvom
Vsem svojim cenjenim obiskovalcem
čestitajo k  Dnevu  Republike
DOBBNSKE TOPLICE pri Celju
Izkoristite dneve praznikov za prijeten oddih y Dobrni
Izven sezone popusti pri skupinskih najavljenih izletih
Kavama  . Ples