List u koriaii d*l»v-•k*«» Ijudatva D«l*v-
ci ao oprtviitnl do v»«g* War productrato.
This paper la devotad to tha tntereets of tha working olaaa. Work-ara ara «milled to all what thev produca.
iBMrM a« ••aoatf-eiaat <n*u«r. Üw. 1 ItOt, »I iM p«i off»!-«
%» CbWAco III aud*' lb* ¿«1 itOMirm «f March »rd. IR7V
Office: 4006 W. 31. Str., Chieafo,
"Delavci vseh dežela, združite se!
HAZITK!
^ »
na Številko v oklepa|u-ki »e nahaja polag vašega naalova. prilepila« naga apodal ali na ovitku. Ako )• ite vilka
teda| vam a prihodnjo Številko našega liata poteče naročnina. Proai-mo, ponovile |o tako|.
Ste v. (No.) 323.
Chicago; lil., 18. novembra ^November) 1913.
Leto (Vol.) VIII.
Naprej za Proletarca!
Hoj za gospodarsko neodvisnost I in zapiralo je trge. Vsako večje
to je nauk socializma iu vpra sanje vseh vprašanj je:
Ali je brez socializma sploh mogoče dokončati ta boj T
Zaveden delavec, ki pozua svoj položaj v človeški družbi, bo na to odgovoril jasno in razločno: Ne! Socializem je pogoj delavske rešitve. Dokler je človeška družba kapitalistična, se lahko izpre-uiinjajo oblike delavskega življe-ja, ampak ne more se končati nje-goov trpljenje. Ljudje imajo na zemlji dva svetova. V enem so tisti, ki s<t med seboj razdelili bogastvo, da jim nosi obresti, ne da bi jim bilo tr«ba truda in skrbi; v drugem so oni. ki niipajo nič druzega kakor svojo delovno moč in jo morajo žrtvovati, da ustvarjajo drugim nova bogastva, samim sebi pa komaj za silo ohranijo bor no življenje. Na eni strani se kopiči bogastvo tako, da ga ne mo-.rejo popolnoma vživati, in če imajo še take apetitt po luksurjozno-sti.. na drugi strani je pomanjkanje in stradanje — vedna negotovost. Kdor ne dela. se lahko naslanja ob vsem, karkoli daje svet; kdor dela, pogostoma nima dosti kruha.
(e bi se to godilo vsled kakšnega skrivnostnega, večno nerazumljivega zakona, tedaj res ne bi kazalo nič d nize ga, kakor vdati se božji volji in ža'osti, pa čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezaslišanega in neznosnega razmerja nam je znan. Nobene skrivnosti ni več v njem. Natančno vemo, da so kapitalisti gospodarji dela in vseh sadov zaradi tega. ker iuU-jo v s\ojtii lokal» «llnNi^MlK-va: mašine in druga orodja. Dobro vemo, da je delavec v najkru-tejši odvisnosti zato, ker ne more sam razpolagati s svojo dejavno močjo, marveč jo mora prodati o-nim. ki so si prilastili stroje, tovarne, rudo in premogokope, železnice. ladje, gozde in polja. In ker nam je to znano, tudi veno, da bo delavec svoboden še le W krat, kadar bo konec kapitalističnih monopolov; šele takrat, ko bo ljudstvo razpolagalo z delovnimi sredstvi in vsled tega vživalo sad svojega dela, svojega truda. Ker imajo kapitalisti gospodarsko moč imajo tudi politično: politične razmere niso nič druzega, ka'kor zunanji izraz gospodarskih razmer. Dokler je delavec suženj v tovarni. v rudniku ali premogokopu, na lokomotivi, železnici, ladji, v gozdu in na polju, je tudi suženj v državi, okraju in občini. Politična osvoboditev je odvisna od gospodarske osvoboditve.
Če nam je vse to znano, tedaj ne smemo kakor tatalisti čakati, da se enkrat morda po bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični sitem in zašije nad njego-. vimi razvalinami solnce socializma. Spomniti se moramo, da je vsak \8peh v človeškem življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in golo upanje še ni rodilo nobene zmage, odločevala je vedno le moč.
Kapitalizem ne vlada po "milosti božji", temveč po milosti svoje sile. In vladal bo tako dolgo, dokler se ne izkaže, da je pro-letarjat močnejši od njega. Nikjer ni zapisano, kdaj vrže proletarjat kapitalističnega malika ob tla, ampak brez koledarjev in prerokov je gotovo, da je konec živega teleta tisti hip, ko je delavska moč večja od kapitalistične.
Z bojem si mora delavstvo ustvarjati in zbirati tisto moč. ki je potrebna, da zmfga. In v teh bojih je delavsko časopisje najodlič-neiše orožje.
Velikanska je moč časopisjs in kdorkoli se bojuje, je to spoznal, časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in rušilo vlade; pripravljalo je pot kapitalističnemu sistemu izkoriščanju
podjetje v Ameriki ima svoj ča sopis, v katerem zagovarja svoje inteiese in seznanja publiko s svojimi načrti in svojim napredkom. Brea časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in parobrodov, kakor ne brez brzojava in pošte, kakor ne brez borz in bank. C'asopis-je je njegov ščit in meč, njegov glasnik in prerok. S časopisjem vlada krepkeje kakor vlada vladar z žezlom in škrlatom.
Od kar se je delavstvo začelo dramiti, spoznavati avoje naloge in shirati svoje moči v organizacijah, ima pa kapitalistično in njih zavezništvo še poseben namen: Zapeljavati ima ljudstvo, da bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov, pa se vpreglo v službo kapitalističnih ciljev. Nobena zvijača ni preslaba, da bi se je kapitalistično in njih zavezniško časopisje (Glejte Amer. Slovenca!) ne poslužilo v ta namen.. Tu pisari dolgovezne mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu, da hi ljudstvo pozabilo na zemelj sko srečo in življenje, njegove naloge in potrebe ter izgubilo izpred oči nujnost na zemeljsko življenje in njegove naloge. S kratka: da bi izgubilo izpred oči potrebo svojega delavskega boja. Tam poje navdušene himne o kapitali stični dobrodelnosti in meščanskih reformah, med tem ko si izmišlja po drugi strani laži o 44 krvoločnih" in "neaiupnih" socialistih in to privleče vedno iz takega kraja, v koljim'ga zaupa, da je čitateljem it i ' verodostojne podatki». Tako aamreč je bof}*wf*H pred nepristransko sodbo mase. Kjer se je delavstvo začelo zavedati, tam zmeša med sto laži pač tudi eno (resnično vest o socializmu, češ, da je vsem slojem pravičen. Danes se laska ljudstvu, jutri ga preslepi. Resnično pa služi le tistim, ki mu dajejo dolarjev: protidelavskemu kapitalizmu.
V spričo tega ne more ostati sle po naše delavstvo. Razvoj našega časopisja do tiste stopinje, da bo vedno kr»s vsem takim lažem in napadom, je pogoj delavskim vspehom in končni delavski zmagi. V svojem časopisju si mora delavstvo ustvariti tako .orožje, ki se lahko vspešno vihti.
Prva naloga vseh zavednih delavcev je torej, da povzdignemo "Proletarca", uradno glasilo Jugoslovanske socialistične zveze za Ameriko! Dalje, da čitamo in razširjamo socialistične brošure in knjižice, ki jih ima v zalogi list.
Z novim letom bo Proletaree osem let star. Kdor je med tem Časom zasledoval delavsko gibanje v Ameriki, ta ve, da vzdrževanje lista, ki zagovarja delavske interese, ni lahka stvar. V času njegovega obstanka se je v splošni smerikanski javnosti z ozirom na časnikarsko resnost in dostojnost, spremenilo mnogo, kajti Proletaree je neusmiljeni kritiziral vso gnjilobo, kjer koli se je pojavila, naj si je bilo pri naših ožjih družabnih ali pa splošnih kapitalističnih inititucijah. S tem si je pridobil list splošen ugled in tudi priljubljenost pri naših zavednih delavcih, ki štejejo danes že tisoče. Toda pri vsem tem list še daleč ni to, kar bi imel biti, kar se naročnikov tiče. (''e pomislimo, da je v Ameriki najmanje 60.000 slovenskih delavcev, ki fitajo, moramo priznati, da nas čaka še mnogo dela, mnogo agitacije, dokler prepričamo slehernega slovenskega delavca, da je njegova dolžnost, če hoče da se gospodarske razmere predrngačijo, da čita in agitira za list, ki zagovarja in se bojuje za njegove interese.^
Z vsakim letom mora postajati Proletaree jačji. Jačji Proletaree bo vršil lahko tudi večje naloge, Večje naloge pa so zvezane z več-
jim izdatki, ker pride v postev več dela, katerga sicer ni mogoče opraviti. Povedali smo že večkrat, da je Proletaree vaš list, last vseh članov slovenske sekcije Jugoslovanske socialistične zveze in da nosi vsled tega za njegov napredek ali nazadovanje vsak nekaj odgovornosti. Ce bo list napredoval, kakor je do zdaj, gre vse pri znanje vam; istotako vsa graja, če bo stal na mestu ali če bo nazadoval. Vseh nas geslo bodi torej naprej, nikdar nazaj!
Sodrugi — delavci! Ce bomo zvit šili dolžnosti, ki nam jih nala gajo potrebe za vzdrževanje naj-odličnejšega orožja v našem boju za konečno gospodarsko neodvisnost, to je agitacija za napredek našega Proletarca, potem smo si «vesti, da smo izvršili vse najnujnejše, da se naš namen uresniči. — Vseh nas veže dolžnost, da pridobimo listu nove naročnike, tiste pa, 'ki list dobe, a so zaostali na naročnini, naj se spomnijo, da jo obnove.
Naprej torej za našega 44Prole-tarea"!
tos pridružilo še več organizacij, ki so zastopane po socialistih.
Na zboru se mudi tudi tajnik vladnega delavstva oddelka William Ii. Wilson. V svojem govoru v sredo je Wilson povedal delegatom, da se mora federacija potegniti za vladni delodobavni biro, ki naj bi kil v zvezi s pošto. Tak biro bi dajal delavstvu širom republike informacije glede delavskih razmer in te informacije naj bi bile potom lepakov na o-gled v vsakem uradu. Dalje je Wilson ožigosal hakrokopne družbe v Michigatiu, ki kljub ogromnemu dobičku trdovratno odklanjajo zahteve štrajkujočih rudarjev.
Drugi dan zborovanja je bil izključen iz konvencije delegat J. Tazelaar iz Orange, N. J., kateremu se je dokazalo, da je vohun v službi National Manufacturera Assiloation.
100.000 ORGANIZIRANIH SOCIALISTOV.
Konvencija A. F. of L.
Eden najvažnejših korakov, kar jih je doslej storila mogočna American Federation of Labor na svojih vsakoletnih zborih, je bil storjen zadnji teden na zboru v Seattle, Wash., ko je delegat Berry, kateri zastopa unijo tiskarjev, predložil resolucijo /.a politično akcijo. Glasom te resolucije bi i-mel eksekutivni odbor federacije pozvati zastopnike socialistične stranke, ženske volilne lige in narodne farmerske unije na konferenco, katera bi izdelala načrt poiitično giba nje. Berry nagla-ša. tla je ze enkrat čas,-da organizirani delavci v Ameriki vodijo sami svojo delavsko politiko s pomočjo delavske politične (socialistične) stranke, namesto da bera-šijo za delavske zakone pri demokratih in republikancih. Resolucija bo brez dvoma izzvala vročo debato, če že ne bo sprejeta.
Glasom poročila eksekutivnega odbora je članstvo v preteklem letu naraslo za 213.258 članov in za 122 krajevnih organizacij. Da nes šteje federacija 2,054.526 članov. V blagajni je $105,063.06. V preteklem letu je imela federacija 960 štrajkov, v katerih je bilo prizadetih 294.236 delavcev. Za podpore stavkarjev je bilo izdanih $3.4*64.215.91.
Eksekntiva dalje opozarja organizacije na nov naselniški problem na pacifiškem obrežju, ki nastane z otvoritvijo Panamskega prrkopa. Transportaeija bo potem lajša in cenejša, vsledčesar se. ho naseljevanje jirol.etarskib mas /lasti iz Azije ogromno pomnožilo na škodo ameriškemu de; lavstvn. '
Minimalno plačo za delavce u-stanovljeno po zakonu eksekntiva pobija. Za ženske in otroke je u-zakonjena minimalna plača priporočljiva, toda ne za moške, ki znniorejo potom organizacije izsiliti od delodajalcev višji minium kakor pn bi dosegli potoni zako nitih določb.
Na konvenciji je zastopanih 111 mednarodnih unij, 42 državnih zvez, 621 eentralnih delavskih teles in 659 krajevnih slrokovnih «ni j.
Najvažnejša točka na dnevnem redu bo brez dvoma zahteva po industrielni formi organizacije. Ta zahteva bo brez dvoma imela letos več pristašev kakor kedaj poprej. Za industirielno foritio se ho potegnila premogarska organizacija United Mine Workers of Anieriea. katera ima na konven-ejii 3708 glasov, dalje Western Federation of Miners s 485 in Brotherhood of Painters s 709 gla sovi. Delegatje namreč gliisujcjo po razmerju članstva v svojih organizacijah. Nedvomno se bo 1e-
Članski doneski socialistične stranke ¿a mesec oktober znašajo $4.842.55. Pomnožimo to število z 20 (dvajset članov na dolar) in vidimo, da je članstvo stranke v zadnjem mesecu štelo 96.851. Tekom leta je stranka izdala 44.051 posebnih znamk za brezposelne člane. Število teh znaša povprečno 3670 na mesec. Če prištejemo še te h gornjemu številu, vidimo, da aktivno članstvo stranke šteje 100.521. V zadnjih petih mesecih ie stranka najrasla za 15.891 redno plačnjočih članov. Ako pojde t::ko naprej — in zakaj ne bi šlo? — iniela bo stranka pri bodočih kongresnih volitvah najmanj 150-00 članov.
4jwjjfdiujenih državah je en mi-lioa sacialističnih volilcev in iz teh rekrutira stranka nove člane. Drlo torej ni tako težavno, le delati je treba neprestani.
NADALJNA POROČILA O VS PEHIH PRI ZADNJIH VO LITVAH.
V	founeatu. O., je izvoljena socialistična uprava z večino 150 ¿lasov.
V	Cosiioctonu, Shelby in v Me Clure, O., so izvoljeni socialistični župani in večina socialistov v mestne zbore.
V	Clevelandu, O., je dobil socialistični županski kandidat E. liobb pri prvi zberi 5788 in pri drugi izberi 9247, skupaj 17.608 glasov. Slovenski socialistični kandidat za alderniana v 23. vvar-«1 i sodrug «1 r. F. J. kejrn je ostal v manjšini. Dobil pa je v»*liko slovenskih glasov.
V	Akconu, O., sta izvoljena «va socialista v mestni zbor.
'Zelo so se pomnožili socialistični glasovi v lVnnsvvaniji. V Pit-tsbnrghu je dobil naš županski kandidat 4897 glasov.
VBickncllu. Ind., so ¿mamili vsi kandidatje razen enega na so-eia list ¡enem t iketu.
DELAVSKI BOJI DRUGOD
—	2500 železničarjev nro/e Southern Pacific v Texasu je za štrijkalo 13. t. ni- Železniški promet povsem počiva.
—	V Auehlandu in Wellingto-nu v Novi Zelandiji je generalna stavka. 3000 policajev patrolira stavkovno okrožje.
—	James Larkin, vodja stavka joči h tramvajskih vslužbencev v DuSlinu na irskem, kateri je bil pre.I par tedni obsojen na sedem melecev zapora, je bil 13. t. m oproščen. Angleška vlada ni mogla vzdržati silnega pritiska od strmi delavstva, ki je protestira lo proti krivični obsodbi Larkina.
KDOR *E NT PORAVNAL ZAOSTA LE NAROČNINE. NA.T TO STORI TA KO., KER SE MTT SICER V KRAT KEH HSTAVT LIST. Čakali bomo nam» tista, ki se javijo, naj •• jim list« ne rstarll Posor na to t
W. B, Wilson ožigosal kralje bakra.
Tafnlk zveznega delavskega oddelka pravi, da so lastniki bakra v Michigan u grdi Izkoriščevalci. Ana Klemene, "Ivanka Orleanska" ealumet-sklh Strajkarfev, obsojena na denarno kazen. Kapitalisti lma)o nov trik. Sliodl Is» parade na dnevnem redu klftub snegu In sibirski zimi.
(Miners' Bulletin in izvir, poročila.) •
Calumet, Mich., M. nov. — Pred sodnikom O'Brienom v lloughtonu je bila včeraj spoznana krivi naša štrajkarska junakinja Ana Klemene ali "velika Ana", —- kakor jo tukaj vsakdo naziva odnosno 44devica Orleanska" ealumetskih štrajkarjev. Porota v prizivni obravnavi je potrdila obsodbo sodnika Fisher ja v Calumet, kateri jo je pred nekim časom obsodil na $15 denarii»' kazni ali 30 dni zapora radi napada na skeba WTilfreda Ka-siniema 15. sept." Omenjeni skeb toži, tla ga je Ana 44lopnila dežnikom". Ona pa pravi, da je le prestegla z dežnikom njegov udarec. *ki je bil "namenjen neki drugi ženski. Pač žalostno od skeba, da bobna v svet, da je bil tepen od šibke ženske! Junaška Ana se pa malo zmeni za to obsodbo. Njena edina skrb je, kako pomagati štrailfkrjni do zmage in poveličati njihov pravični boj! Od prvega dneva stavke pa do danes ni bilo niti ene tštrajkar-ske parade v Caluinetu, da bi ne bila ona na čelu parade z veliko ameriško zastavo v rokah Dan za dnevom in teden za tednom vodi Ana Klemene tisoče stavkajočih rudarjev z zastavo v rokah proti Palcstri na shode, kaki« je nekor vodila Ivanka Orleanska ar.nado vojakov na boj /a vino. Ni čuda, da je pozna že vsako dete v Gsluinetu in okolici, da jo občudujejo in spoštujejo stavkarji in vsi prijatelji «leta vstva in da se je boje skebje ter oboroženi hlapci- kapitalizma. Miličarji ne gredo radi blizo, kjer je 44velika Ana", kajti vedo, da bodo «loživeli blamažo. .Neštetokrat je bila Ana že aretirana, oilk r traja štrajk iu seveda vselej tudi takoj izpuščena. Vsa ko jutro ob petih — tudi sedaj, ko je debeli sneg in sibirska zima, «la vse poka — je Ana Klemene že na ulicah, kjer z zastavo v roki vo«li štrajkarje na piket in deli dnevne lekcije skebom ido-čiin na -sramotno «lelo. To je njen vsakdanji 44zločin". Šerifi in vojaki so povsod zraven in takoj pogmbijo Ano, češ da je kršila' famozni '4indžunkšn". Za pol ure je Ana spet prosta -'.-zmi-n j so blizko prijatelji, ki polože za njo varščino — in pripravljena za popoldansko na rad o. V zgodovini «lelavskega gibanja v Ameriki, ki bo odmerila posebno poglavje veliki in slavni borbi rudarjev v niiehigansKcm bakrenem okrožju, ostane zapisano tudi ime Ane Klemeneeve, vrle žene slovenskega stavkajočega rudarja kot ime delavske junakinje, ki se neustrašeno bori za pravice tlačenih «lelaveev. Naprej Ana! Delavci, zavedni delavci široni Amerike te pozdravljajo in kličejo: Živel«!
Vladni delavski tajnik proti carjem bakra.
Seattle, Wash., 12. nov. — Taj nik delavskega department» v Washingtonu William B. Wilson, demokrat, kateri se mudi na zboru ameriške delavske federacije, je danes v svojem govoru razodel svoje stališče napram lastnikom bakrokopov v Miehiganu.»V razlaganju svojega načrta za ojača-nje bojevne taktike organiziranega delavstva proti delodajalcem v bodočih štrajkih je omenil, da ni dovolj, da v takem slučaju pri-dejo v javnost le delavne ure, plače in ostale delavske razmere stavkajočih dohodkov delavcev, temveč tudi številke glede dobič-
ka in splošnih dohodkov kapitalist«^ morajo priti na «lan. 44 Kot prvo primero" — dejal je Wilson — 44 navesti hočein nekaj faktov iz sedanjega boja med rudarji in lastniki bakra v gornjem Michiganu. Največja družba v tauioštijem proizvajanju bakra (Calumet A llecla Co.) je bila organizirana 1H70 v smislu zakonske določb«* države Michigan, da bistvena vrednota njene glavnicc je dva mil iona 500 dolarjev. Delnice so bile po $25. Prodajale so se pa po $12 ,tako da je aktualna vloga znašala $1,250.000. Od tistega časa »»a «lo zadnjega leta, torej v 42 letih je «lružba razglasila v dividendah $121,000,000 iz prvotne vloge $1,1500,000 in ponovno j«» investirala iz dobička 75 milio-nov dolarjev. In kljub temu o-gromnemu dobičku ista družba zavrača ne «amo «logovor s svojimi delavci, temveč tudi posre«lo-vanje zvezne vlade v prih poravnave stavki.
"Družbo pravi, <ia ima lastninsko pravico do vsega svojega kapitala in posestev in da vsle«l tega dela s svojim kakor se ji poljubi tpr da se ne briga niti za vlado niti za nikogar. Kako napačno' Kdo ic pa dal družbi lastninsko pravico do bakrenih zakladov! Ali ne zakon? In kdo je ustvaril zakon? Ali ne ljudstvo? Ljudstvo j«1 ustvarilo zakone, na katerih temelji )*st'_:isko praVo in ni jih ustvarilo z namenom, da okoristi posameznika, katerim je bila podeljena lastninska pravica, temveč znamenom, da bo tako lastninsko pravo služilo v korist celi občini, celi družbi. Družba jc% nekoč zaključila, bodisi po pravici ali po krivici, da najboljši način za povzdigo družbe je, če imajo posamezniki lastninsko pravico do zemljišč. Akp torej posameznik ali korporacija misli. <la sme razpolagati s svojo zasebno lastnino, od katere zavisi blagostanje drugih ljudi, poljubno kakor hoče, se moti in obenem zlorablja zaupnost družbe, ki mu je poverila lastnino v korist koinu-nitete. Zato ima družba (namreč komuniteta ali država) popolno pravico spremeniti lastninsko pravo takih korporacij ali posa-Imeznikov v korist človeške druž-|be."
Kar je tukaj povedal W, B j Wilson, je brez malega to, kar zahtevamo socialisti.' Zasebna last-'nina kapitala (ruda, premog, les. | zemljišča itd.), od katerega zavi-sijo delavske mase glede svoje eksistence, je temelj kapitalistične družbe in prva ter največja krivica. Zasebna lastnina rudnikov — kakor vseh ostalih sredstev proizvajanja - vodi v izkoriščanje delavcev, ker ruda se ne koplje z namenom, da bo v porabo ljudem, temveč predvsem samo zato, <1a imajo lastniki rudnikov ogromni dobiček, torej v zasebno korist kapitalistov. Ako kapitalisti nimajo dobička od rudnikov, tedaj jih zaprejo, pa če so delavci zadovoljni ali ne, ali pa znižajo plačo in podaljšajo delavnik ; ni jih briga, Če je ljudem ruda potrebna ali ne. Zato se socialisti za enkrat strinjamo z Wilsonom v tem, da je lastninsko pravdi kapitalistov — ne samo Calumet an«l ITecle Co., temveč vseli ostalih družb — krivično in da ga mora, ne samo sme, drŽava preklicati, ne samo spreminiti — da ga mora družba razveljaviti in zapleniti vso lastnino kapitalistov ter jo vrniti nazaj vsem uljudstvu v splošno dobro. Kdor se zaveda te-(Nadaljevanje na 5. strani v 1. koloni.)
prolbtaréc
8t. Louit, Mo.. 7. nov. 1913.
Cenjeno urednivtvo% Proletarca! — Prosim, priobčite teb par vrstic v našem cenj. delavskem listu!
Ker ae iz uašc naselbine tako redko kak dopis čita, rojaki sirom Amerike gotovo mislijo, da smo tukaj sami zaspanci in nazadnja ki, vendar pa temu ni t^Jto.
Na društvenem polju napredujemo precj dobro. Slov. socialističnega kluba do sedaj še sicer nismo imeli,« nekteri tojaki ko bili združeni v hrvaškem Udruženju J. S. Z., drugi zopet v angleških Ward klubih, u dne 2. nov. t. 1. ustanovili smo si tudi slovenski socialistični klub, v kterega se je vpisalo takoj pri prvem sestanku lepo število novincev, kar živo dokazuje, tla je tudi meyl nami precej probujenih, zavednih in napredno mislečih rojakov in loja-kinj.
Bratje delavci in .sestre delavke! v vašem interesu m v interesu nas vseh je, da se nam pridružite in se z nami skupno organizirate v klubih socialistične stranke. Mi vsi znamo in čutimo, da smo prezirani. zatirani in izkoriščani do kostij, in mi vsi želimo zboljšati svoj položaj, sebi in našim otrokom, mi vsi hrepenimo po večji svobodi, po nečem boljšem, vzvišenejšem in če hočemo kdaj to doseči, če hočemo, da se naše želje in hrepenenja kdaj vresni-čijo, potem moramo streti in odpraviti ta skrajno krivični in blaz ni gospodarski sistem in ga nadomestiti z boljšim in pravičnejšim. In da bo nam to mogoče, je treba, da se delavci organiziramo politično v stranki, ki je stranka delavcev, ki je vzdrževana od delavcev, za delavce, in to je le socialistična stranka. Mi ne sinemo nikdar pozabiti, da kar hočemo doseči delavci, .si moramo priboriti sami. ker rešitev naša je v nas'samih in nikjer drugje. Tam, kjer nas hočejo zjediniti in mešati s kapitalisti, ni mesta za nas; kajti med delom in kapitalom ne more biti harmonije ne na gospodarskem, niti na političnem polju, in vsako gibanje, ki ne temidji na razredni borbi, ki nima namena stresti kapitalističnih parasitov z'našin pleč, ni vredno za nas ne počenega groša, ker nam ne more nikdar prinesti zaželjene bodočnosti.
0 Kakor nam znano, živimo danes v kapitalistični človeški družbi, katera se deli v dva razreda: v razred kapitalistov ali parasi-tov, to je, ona svojat ;ki si je po krivičnem prilastila vsa zemeljska bogastva, katera je baje bog vstvaril za vse ljudi; ona družba, ki nič koristnega ne dela, ampak samo vživa in zapravlja sad našega delavskega truda, in razred koristnih delavcev, ki večno gara, se poti in trudi vstvarjajoč nezmerna bogastva, pa ne poseduje ničesar in trpi krivice in pomanjkanje.
Namen socialistične stranke je, odpraviti ta krivični gospodarski sistem, ki vstvarja miljonarje in berače in ga nadomestiti z boljšim, pametnejim, pravičnejšim; odpraviti blazno kapitalistično družbo in jo nadomestiti s socialistično, to je družbo, v kateri ne bo miljonarjev in ne beračev, ne tiranskih gospodarjev in podložnih sužnjev, ne na strani nedela-ničev nepopisno bogastvo in vse ugo(^o8ti tega sveta, na strani koristnih delavccv pa večno pomanjkanje in vse krivice in trpljenje; v socialistični družbi bo vsega dovolj za vse, ki so vredni in potrebni in vladala bo svoboda, ljubezen, enakost in vesoljno bratstvo. In da se to čim preje zgodi, je treba, da se delavci čim preje dobro organiziramo. Kapitalisti, ki so bolj razredno zavedni, so že oddavna dobro organizirani in so si kot taki pridobili na svojo stran vlado, postavodajo, sodnijo, vojaštvo, policijo, cerkve in vse kar potrebujejo proti nam, kadar iščemo več pravice, več kruha in več svobode, in vae, kar jim služi, da nas ohranijo v duševni temi, ker vedo, da le duševno zaspane delavce je mogoče izkoriščati in jih ohraniti v suženjski podložnosti in v pasji ponižnosti. Ali kapitalisti so v veliki manjšini in njihova om? bo v primeri z našo popolnoma nlčevna. Kadar delavci spregledamo, se za vedamo in našo moč začnemo tu-
ka^or na vshodu, kjer v resnici manj zaalužijo kakor mi tukaj. Kapitalisti imajo vse dobro urejeno. Če dajo po eni strani malo
di »taktično uporabljati. Zatorej v.i ven, pa po dru«i toliko veS b V« . « lavei i u «.tre delavke. na»j «MMJO. l»k.jau. drv*«
.	„u,i,lllt ;„ ao res večja kakor na vanodu.
orobudimo se, spregledajino in r*.» *
proouuu , ^ rdru2imo Kaj pa je temu vzrok! Po mojem
mnenju edino to, da tuka j ni toliko ferajnmajerjev, ki bi cepili
zavedajmo se nase se v socialistični stranki in postavimo to mogočno in svetovno delavsko organizacijo nasproti organizaciji kapitalistovf Osvojimo si vlado, postavodujo, sodnijo, vojaštvo, policijo, cerkve, šole, da bodo morale delovati nam v prid in naš blagor in kmalu bo izginil gn jili .kapitalizem z vsemi svojimi kriveami in zloičinci, in isa njegovem mestu bo zavladala res-niču in pravica. To bo — socializem.
V. Caujkar.
Westen, N. S. W. Australia.
Cenjeno uredništvo Proletarca:— Naznanjam vam, da sem se preselil iz Belleville, Ills., v Weston, Australijo. Prosim pošljite mi ceno za list v ta kraj, denar Vam pošljem kakor hitro «ni to javite.
V Austral i ji je dela dovolj, več kakor pa v Ameriki in to v različnih industrijah. Dobi se delo na železnicah, v gozdovin, v tovarnah vse vrste in tudi v Coal maj-nah. V majnah se dela vsak dan in ne le po dva ali tri dni v tednu, kakor je to v navadi v Ameriki, samo plača je v lllinoiških premogovnikih boljša, kakor tukaj. Delavci so pa tukaj vsi prav dobro organizirani.
Sprejmite iskreni pozdrav! Val. Paulič, c/o Mrs. Harper, Weston bv Midtland, N. S. W.
Australia.
Winterquarters, Utah, S. nov.
Cenj. uredništvo Proletarca: —
Namenila sem se cenjenim či-tateljcm in čitateljieam Proletarca popisat razmere v tem kraju, da izve tudi širna javnost, kakšne vrste ljudi je dobiti v naši naselbini. Tiče se to človeka, ki sliši na ime Lojze Blažit*, ki je mimogrede povedano tudi tajnik društva sv. Barbare. To človeče prekaša v podrepnosti in klepe-tavost najbolj nazadnjaške kitajske kulije. Skratka: izdajalec prve vrste, podoben Judežu Iskar-jotu. ki je izdal Kristusa^ Ta človek vedno sovraži ljudi, ki ugovarjajo proti kapitalističnemu izkoriščanju. Kjer koli čuje kaj ta-cega, kar ni všeč kompaniji, odnosu» superintendentu, kateremu pravimo tukaj Mormonski škof, pa mu nese na nos. Naravno se potem baba. češ, da njemu ni treba štrajkati, ker zasluži dobro, do $150.00 na mesec. Toda nihče se ne bi niti ozrl nanj in njegovo nesramno početje, da povrh tega ne bi še zabavljal čez druge. Ne-dolgo tega se je začel prepirati in zabavljati tukajšnim fantom, in za to mu je eden dejal, da opravlja ta ko delo kakor skeb. In ker resnica oči kolje je naravno, da tega ni mogel prenesti, zato se je hotel nad fanti maščevati in zatožil je superintendentu. vsled česar so izgubili delo. To mislim je izpod vsake dostojnosti za človeka, ki se hoče ponašati; sploh je to naj-grje delo, ki si ga moremo delavci misliti, in ta človek je celo tajnik društva sv. Barba/re. Na ta način je kot brat oškodoval ne samo društvo, ampak člane za njih obstanek. Fej! Če je to kak-šn obratstvo, se pa tudi vse nena!
Ni mu tudi prav, kdor simpa-tizira s socialisti; tudi te reči prenaša pridno k superintendentu, kakor da je on tukaj kakšno merilo, kako naj kdo politično misli in dela. Podrepnik prve vrste je vam ta Lojzek! Tiček ima tudi nekaj takih privržencev, ki mu kimajo in njegovo izdajstvo odobravajo. Moje mnenje je, da so taki ptiči velikanski strahopetci, ki 8i ne upajo živeti drugače, kakor da morajo biti izdajice in pe tolizci. Če misli Lojze, da bo tu kaj nagrabil tak kup, da mu ne bo treba več delati, se prokleto moti. Slovenskim društvam bi pa priporočila, da take tajnike, ki jemljejo sobratom kruh in oškodujejo društvo — ne volijo več v to mesto.
Naročnica Proletarca.
Butte, Mont., . nov, 1913.
TVral sem dopis v O. N., v katerem pravi F. S., da tukajšni rojaki lahko več plačajo v društvo, ker tudi več zaslužijo. Pozabil pa
društva v toliko malih društvic, kakor je to v navadi na vshodu. Tamkaj bi že vsaka družina rada imela svoje društvo, ki bi se urejevala seveda tudi po družinsko .... Nekaj podobnega je tudi l jednotami. Ce se na vstoku ustanovi Jedna Jednota, se v drugem kraju brž oglasi kak nov agent, ki bi bil rad predsednik ali blagajnik iu sili z ustanovitvijo svoje jednote. Najraje bi imel tudi v as k sy>j urad, lo se zna; od tod toliko jednotie. To je pa tudi vzrok, da društva ne morejo na vshodu tako uspevati kakor bi bilo treba i ozirom na blagajno. Poleg tega igrajo na vshodu važno vlogo še druge stvari, Napr. salun. Vsak saluner bi rad imel mnogo pivcev. Dobi jih pa uajlagje, če imajo člani Jednote pri njemu« svoj lokal, kajti na ta način se navadijo, da hodijo redno tjekaj. Ko je privadil saluner ljudi na svoj salun, pa priden« salunu še kak drug biznis in tako dalje in tako .dalje . . . Vse te špekulacije nosijo. Če bi o8tiali pri prvem društvu, bi društvo gotovo bolje izhajalo, ali morda sla-beje v enih rokah bizniss, in ne bi bilo potreba pri J. S. K. J. centralne bolniške podpore.
Dalje piše F. S. tudi. da sem se spodtikal nad slovenskim zavetiščem. Well, ali ne gre tudi to iz delavskega žepa? Ali ne plačujemo za to naklade, kakor dotičnik sam priznava ? Zakaj enoinisto stvar tolikokrat plačevati! Odgovor je tudi na to lahak. Nekdo hoče zopet službico, ker se boji trdega tlela in bi se rad preživljal na stroške drugih.
Dragi sodelavci! Učimo se angleščine in postanitno državljani. Ko smo postali državljani pa na volišče in izvolimo delavske — socialistične kandidate. Le-ti bodo potem že poskrbeli, da dobi.de-svoje, če prav v začetku v reformirani obliki, za katere naj bi sedaj sebe posebej taksirali.— Uojaki. bodimo odkritosrčni in pravični sami s seboj. Kaj bi slepomišili iu drug drugemu lagali. Pribijmo resnico, če je prav trpka.
if. N. in A. S. si nimata prav ničesar očitati, kakor se je to zgodilo od strani O. N. Za nas sta menda oba enako vredna. E «lina pot za delavca je. da čita svoje časopisje, ki stoji vseh 365 dni na svojem stališču, ne piše i>a v prilog s pompom malenkostnim stvarem, ki morajo prej ali slej vsled splošnega razvoja izigniti s površja. Listi ki delajo to, so pri masi obsojeni, da reklamirajo svoje podjetje.
Delajmo torej na to, da se širi socialistično časopisje, v katerem lobimo naprednega duha. ki nas bo varoval pred zmajem neved nosti in duševne sužnosti.
L. M.
Tercio sem bil kakih 19 meseoev in sem delal v jami stanovitno.
Dne 23. septembra je bil proglašen štrajk. Jaz açm pa pustil delo že 18. septembra, ker sem bil nekaj bolan iti 27. septembra sem šel jaz in žena ter sedem drugih tri milje proč od Tercije in smo vzidi v najem eno hišo, kjer smo živeli do 13, oktobra. Omenjeni dan smo šli na NVeston, kupiti si Union karte, da se podamo kam drugam za delom. In res so odšli drugi zjutraj z vlakom, jaz pa sem ostul se pet dni v Tereio, toda ne z namenom, da bi šel delat, ampak da razprodam svoje stvari, ki sem jih imel poleg dva pia-šiča. To pisem mogel pustiti tamkaj, ne da bi kaj zanje dobil. Imel sen» namreč 14 boardarjev in pri tem se razume, da èlovek s temi stvarmi se ne more kar tako seliti.
Dne 1?*. oktobra sem pa tudi jaz « svojo družino odšel in sicer v Indiano. Iz tega torej lahko raz-vidite, da če človek živi v Iudiani. ne more skebat v Coloradi. — • S poštovanjem, Frank Krebs.
žav in more nedolžne delavce kakor Albanski hajduki.
Po mojem mnenju bi bilo dobro, da v vseh kolonijah prirede delavei javne proteatuc shode iu sprejmejo resolucijo proti tej bandi, katere naj pošljejo direktno kongreaniku svojega distrik-ta v Washingtou. Morda bo kaj pomagalo.
Delavci, podpiramo svoje časopisje, ki nas uri in ivtžba v našem boju, ki je neizogiben, do-klor vlada kapitoliatičeu sistem. Pridobimo Proletarcu nove naročnike, kajti vsak nov naročnik pomeni ena lopata zemlje več iz pod hriba, na katerem se tako objestno šopiri kapitalistični ma-lik in njegova garda, katero imamo Slovenci v Jolietu. Naprej delavci, naprej!
Lukas Ilumtar.
Universal, Ind. 4. nov. 1913.
Slavno uredništvo: —•
V številki. 320 Proletarea čitam v dopisu iz Westona, Colo., kjer dopisnik opisuje štrajk premofar-jev, med skebi tudi moje ime. Pisano je bilo, da Frank Krebs skeli« na Tercio, Colo. To je tež. ker jaz ne morem hoditi skebat iz In-diane v Colorado. Poživljam dopisnika, da tisto prekliče. Meni se zdi, da bi šel dotičnik sam najpo-prej skebat, nikdar pa ne Fnnk Krebs. Meni ni treba skebati. ker si znam na pošten način služiti vsakdanji kruh, ne pa med *ar-jevci. Če nc prekličeš dotične laži, se bova zmenila drugje, kajti ukrasti poštenemu delavcu dobro ime, je zločinstvo. nič manje kakor skebarija. Če misli dotični dopisnik da more dokazati, k3aj in kje sem skebal, to jc, da *em delal, ko je bil proglašen štrajk, dobi $50.00 nagrade. — Pozdrav coloradskim štrajkarjem!
Frank Krebt.
Op. ured.: — Obrnili smo se na dopisnika in ga vprašali, če je bil sploh kedaj v Tercio in če misli, da se dotični dopis iz Westona tiče njega. Na uprašanje smo dobili sledeči odgovor:
Na Vaše pismo s dne 6. novem bra, radi dopisnika iz Weatons,
je povedati, da tudi ve« izdajo za svoje' vsakdanje potrebščine, ' Colo., Vam pišem sledeče: —Na
Roundup, Mont.
Dovolite mi malo prostora v uašem Proletarcu, da spregovorim nekaj besdij. —Z delom pri nas ne gre najslabeje, vendar ne sve-tjem nikomur hoditi semkaj, ke»r so mesta polna in bi nihče ne dobil dela. Kar velja za premo-graje, velja tudi za ostale delavce, kajti v tej okolici ni kakšnega posebnega dela.
Priloženo Vam pošiljam ček za $10.00 za naročnino Proletarca, in sicer za Union lokal. Naše mnenje tukaj je, da bi moral vsak union lokal, koder so Slovenci, naročiti nekaj iztisov Proletarca, kjur so llrvati, pia Kadničko Stražo. Poleg tega bi bilo zelo pravično, da ima vsak lokal, kjer so tujezemci, svoja pravila v jeziku, kakršne narodnosti so člani Unije, kajti vsak član bi moral poznati pravila in načela premogarske unije, sicer ne more biti dober član. V našem 27-tem distriktu 1*. M. W. of A. poteče pogodba z oktobrom 1914, do tega »asa bomo morali že se potrpeti s splosnimi-angieskimi pravili, ali v naprej j«* treba gledati, da konvenaija ptizna potrebo za prevod naše ustave in pravil, v vse jezike, ki so reprezentirani v U. M. W. of A. Izvzete bi bile seveda le narodnosti, ki niso dovoljeno zastopane po svojem članstvu, radi pokritja izdatkov. Res jev, <la bi to nekaj stalo, ali doseglo bi se stem mnogo. V mnogih krajih so to že preskebele lokalne unije, ali lokalne unije čestokrat nimajo sredstev zato. Zato je treba, da to izvrši centralna uprava. Lahko bi se pravila priredil«, ko se že prirejajo v an-gleščiči, kar poleg v drugem jeziku bodišežekaterekoli narodnosti hoče. To bi bilo najceneje. Uprava bi naročila napr. naj se v knjižice dotiska toliko slovenskih, toliko hrvatskih, čeških, taljanskih, nemških itd. pravil, to bi potem ne stalo toliko. To je na vsak način potrebno, če hočemo da bo Unija na solidni podlagi. Od vsakega člana se aa-hteva, da pozna ustavo in pravila, ali kako po naj to pozna, če ne razume angleški? — Pred. desetimi leti je bilo drugače. Takrat je bilo še zelo malo naših.Jugoslovanov organiziranih v U. M. W. A. in za te bi se res ne izplačalo posebnih, pravil. Danes pa lahko rečem, da je samo Sloven-eev čez 12,000 v U. M. W. A.
Pred desetiimi leti je bila še res trda za nas. Ne enega delavskega lista ni bilo, ki bi zagovarjal naše interese. Vse drugače je danes, ko imamo Proletarea. Glasilo in Glas Svobode. Vse to se je doseglo vsled marljive agitacije naših zavednih delavcev. Le-ti listi nas sedaj vsak teden informirajo o stanju, ki vlada na gospodarskem in političnem polju. Iz njih nam je razvidno, kdo je kdo; razvidno nam je, kdo skeba, kdo so tisti Judeži, ki izdajajo koristi delavstva, tako da je moči dotičnike za vednp zapomniti in pri priliki z njimi obračunati^ kakor taki aa-služijo: s preziranjem jn laufpo-som! Star pregovor namreč pravi, da čez seden let vse prav pri de. Zapomnite se to vi mičigan-ski slovenski skebje!
Z vsem studom in ogorčenjem, čita m grozodejst va, ki jih uga-iajo najete kapitalistične barabe v okraju štrajka v Colorad!, kjer direktno teptajo zakone Zed. dr-
Sublet, Wyo,
Cenj. uredništvo Proletarea: —
Prosim odstopite malo prostora za moj kratek dopis, iz tukajšne-ga valovitega Wyominga. — Kar se dela tiče še ni preslabo. Dela se vsak dan, zaslužek je pa vse sorte, kakor frlovek zadene na prostor. Da se dela s polno paro je kriv tudi štrajk v Coloradi. Večina ta mošnjih delavcev je od&lo s trebuhom za kruhom, nekaj je pa tudi takih garjevcev, ki opravljajo skebska dela. Ravno danes sem čital v G. N. štev. 258 og]as, kjer neki rojak iv Delagua, Colo. išče svojega brata. Ta siromak mora biti že izgubljen, ali je pa padel kapitalistom v roke. Kdor je zaveden delavçc in da mu je naselbina znana, lahko ve, da je v Delsgua, Tercio in Primero, kakor tudi v drugih naselbinah o-krog Trinidata štrajk. Kdor dela v teh naselbinah, je vsak skeb. Oni vbogi irojak, ki je dal oglas iz Delague se je gotovo s tem izdal, ker v omenjenem kraju prebivajo samo tisti, ki so v kom-panijskib hišah. — Rojaki v Colorado! Stojte čvrsto in solidarno v vrstah, da si izovjujete zmago. Če boste držali skupaj, je zmaga gotova !
Pozdrav vsem zavednim delavcem !
M. Krivec.
Ghicago, 111.
Skupni jugoslovanski socialistični javni shod, ki se je vršil dne 16. nov. predpoldne v Narodni dvorani, je bil dobro obiskan, vendar bi bil lahko še bolje, da so se za shod kaj bolj zanimali slovenski delavci, katerih je bilo kaj malo navzočih.
Govorniki so očrtali položaj v bakrenem okrožju in položaj štrajkarjev v Michiganu in Coloradi. Priporočali so. naj vsak pomaga po svoji moči gmotno, ker to je boj ne rudarjev in premoga-rjev samih v prizadetih krajih, ampak je boj vsega delavstva v Ameriki.*
S posebnim veseljem so pozdravili angleški govorniki akcijo jugoslovanskih delavcev, ki so v boju trdni ko skala, med tem ko je bilo ravno med njimi prejšnja leta največ skebov in razdirateljev štrajka. Rekli so, da če bo šlo tako naprej z napredkom slovanskih narodov z ozirom na gospodarsko organiziranje, bodo zavzeli- k'..w»hi konkurenčno mesto med ostalimi v Ameriki prebivajočimi narodi. V prvi vrsti so dali govorniki zato kredit socalistične-mu časopisju, ki je zadnja leta naredilo ogromno delo za politično in gospodarsko emancipacijo jugoslovanskega proletarjata v Ameriki. Govorniki so jasno naslikali položaj in boje v W. Va. in Coloradi.
enem so apelirali na navzoče, naj 6b prostem času zvečer gredo na kolodvore in naj v vsakem sumljivem slučaju, kjer se domneva, da bi šli jugoslovanski delavci zap>ljani po družbah za dobavo dela, v Micbigan ali Colorado, dclavce opozore na štrajk in jih pregovore, da ne gredo na mesto. Po končanem govorniškem programu, se je nakolektalo $25.-30 za štrajkarje, katera svota se pošlje na pristojna mesta.
Poročevalec.
Oollinwood, O.
Slov. socialistični klub št. 49 jc dne 2. novembra sklical v Bauma-novo dvorano sestanek vseh društev brez ozira na barvo, da se poroča o stavki v Michiganu. Od-z val a so se skoraj vsa podporna društva in poslala svoje zartopni-ke na ta veleyažen shod. Tem povodom se je sklenilo, da se priredi dne 22, novembra, to je na soboto, večer, skupno veselico, katere čisti dobiček gre štrajkarjem v re-čenem kraju. Začetek veselice je ob štirih popoldne.
Delavci, somišljeniki! A ko Vam -kaj na tem, da zmaga naša stvar v pravičyem boju proti nenasitnim kapitalističnim kompa-n i jam, pridite v obilnem številu, da se na ta način pomaga našim bojujočim bratom. Vsak od nas delavcev ve, da kar si delavec pridobi, doseže le potom stavke, potom skupne akcije organiziranih tovarišev, katere se drže tudi naši bratje v Michiganu. Da je pa moči zmagati, je potreba gmotnih sredstev. Tudi kapitalisti so med-seboj organizirani in si pomagajo drug drugemu z vsemi sredstvi. Tudi naša dolžnost je torej, da stojimo na strani delavske pravde.
Da bo pa naša akcija Se bolj vspešna v prihodnje, je poleg naših gmotnih podpor potreba še ena druga to je politična podpora, katero je treba uveljaviti na dan volitev. Vsled tega je potrebno, da sc vsak " zanima za državljanske pravice.
Dosedaj je vladala med nami velika zanemarjenost v te moziru. Mnogo jih je, ki upijejo: Jaz sem socialist, jaz sent socialist" in je že nad pet let v Zed. državah, a se še ni potrudil, da bi si izposlo-val državljanski papir, in posledica tega je, da mora na volilni dan ostati doma pa gledati, kako nasprotniki glasujejo za vzdrževanja takega družabnega reda, ki omogočuje, da morajo delavci stavkati, da si izboljšajo svoj bedni položaj.
Vsi tisti torej, ki ste v resnici zato, da napreduje naša socialistična misel, glejte, da si pre-skrbite državljanske popirje in da postanete aktivni člani stranke. Ko bo zmagal socializem, potem ne bo treba prirejati več veselic, da se pomaga našim bratom v boju proti kapitalističnemu razredu. Takrat bo zavladalo geslo: "Kdor ne dela, naj tudi ne je!"
Na svidenje torej 22. novembra !	Gust. Kabaj
Naznanilo in vabilo!
Člani društva Mirni Dom št. 45 S. D. P. Z. se tem potom uljudno vabijo, da se vdeleže polnoštevil-no prihodnje društvene seje, ki se vrši dne 14. decembra v navadnih prostorih. Na tej seji bodo volitve odbora za leto 1914.
Na zadnji seji je društvo sklenilo, da priredi 22. novembra v dvorani sv. Cirila in Metoda nabaven večer. Začetek te zabave je ob 6t.ih zvečer. Vstopnina je 25c.
Vsled tega se vabi najuljudnje vsa bratska društva in vse rojake v Johnstown in okolici, da se vdeleže te veselice v kar največjem številu.
Člani, ki se ne udeleže veselice, plačajo $1 v društveno blagajno za pokritje društvenih stroškov v letu 1913.
Za dobro postrežno bo skrbel
Odbor.
POPRAVEK.
V dopisu iz Hartford, Ark., ae je zadnjič urinila neljuba pomota, Stalo je, da so plače od premoga 25c od tone, prav bi se i-melo glasiti 52c od tone.—Louis Slamnik.
JOHNSTOWN, PA.
Cenjeno ^uredništvo:—
Prosim priobčite sledeče: Pozor člani društva zavedni Štajerec številka 91 *
Naznanjam vsem članom, da se vrši tretjo nedeljo v decembra 1913 važna letna seja, na kateri se bo volil novi odbor za leto 1914. Kdor se ne vdeleži te seje zapade $1.00 kazni v društveno blagajno.
Andrej Dobnikar, tajnik.
Brez dela ni življenja. Ali dana« imajo boljše življenje tisti, ki malo ali pa nič ne delajo, ampak le mislijo. Delavci, začnite enkrat več misliti, bo boljše.
— La!ferty, član legislature v državi Oregon, je uložil penzijsko predlogo po načrtu, kakeršnega jc predložil sodr. Berger kongresu. To je sad naraščajočega socialističnega gibanja. Kolikor več bo pri volitvah oddanih glasov za socialiste, tem hitreje bodo biir-žoazni poslanci odkriH, da v njih prsih bije srce tud za delavce.
advertisement
SLOV. DELAVSKA
UiUmvOm» <ln« 14. ftvg»»U
PODPORNA ZVEZA
lnk*ri>ortnuM tt aprila IM v dri«vi 1'nnn.
Sedež: Conemaugh, Pa.
OLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F KAN PAVLOVÜlC, box 705, Conemaugfc, Fa podpre-Uednik: JOSIP ZOKKO, B. F. D. 3, box 91|a, West Newton. Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomotai tajnik: IVAN PROÖTOB, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MARIN&Č, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIK:
ANDBEJ VIDBIH, box 523, Conemaugh, Fa.
NADZORNIKI:
VILJEM HITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Fa. FBAN TOMA2IC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POV&E, 3. nadt., 1 Craib at., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa.
POBOTNIKI:
I,VAN GORAEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Gir«.rd, Kansas, R. F. D, 4. box »6.
VBHOVN1 ZDBAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOiNI ODBOR. ' Dremelj Jožef, box 275, Conemaugh, Pa. Ga£nik Ivan, R. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa. Zaman Frane, box 275, Conemaugh, Fa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Fa. Rupert Jakob, box 238, Soth Fork, Fa. Gabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa.
Delegatje za adruitveni sestanek dne 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Fa. Rebolj Ivan, Glencoe, Ohio. . Stefan Zabric, box 227, Garrett, Pa.	t
Birk Zofija, 6029 Glass ave.; Cleveland, Ohio.
Uradno glaailo: PROLETAREC. • Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega Denar naj ae pošilja glasom pravil, edino potom Poitnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih tekov.
V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
12 UBADA GLAVNEGA TAJNIKA SLOV DEL POD. ZVEZE.
Že je preteklo par mesecev od kar »e bije v južni Coloradi boj. To je boj kot ponavadi jih ima vbogi proletariat premnogo. Kakor v Miehiganu tako tudi v Coloradi so vladale nežno» ne razmere, delavec si ni mogel zaslu žiti pri naj napornejšem delu, za naj potrebnejše, kaj šele za starost, na to si pa ¿e zamisliti ni bilo, pač pa je mogel trpin o taki misli zatisniti si oči in hočed nočei pozabiti kaj bo in kaj pride, ko nebodem mogel več delati f Kapitalisti, ali pravilnejie rečeno krvosesi, pa že poskrbe tudi za to, da se nebode treba mučiti na stara leta. Rekel sem skrbef Seveda, to<la na način katerega prepoveduje peta zapoved rim. kat. katek. in sicer ne vbijaj. Res je, da je tudi postava lepo zapisana na papirju da *e nesme moriti, ampak postava je zapisana samo za male umore, za umore na debelo ni pa nji-kjer nikake postave. Kapitalisti more na debelo in kaj zatof Mest opostavno državne kazni, milijone dobička kateri se je istekel v žepe nenasičenih milijonarjev iz krvi ubitih delavcev. Saj pa tudi ve Morgani zakaj je rekel: "Ni je bolše postavodaje širom naše za-meljske oble, kakor je postavodaja združenih držav severne Amerike." Ali pa more en delavec kaj takega rečif Ne in ne, kajti Morgan ima vzrok, ker za njega in njegove kolege • je v resnici nebeško dobra naša postava, kako tudi* ne, sme ubijati, sme krasti, sme goljufati, dovoljeno mu je peljati po cesti top, ko v vojski in to po cesti ob koji stanujejo setradani mirni njegovi delavci, bolje rečeno sužnji, streljati sme za šalo mirne prebivalce njegove sužnje kojih kri napolnjuje njegove denarnice in kopiči njegove milijone. Mirni štrajkar pa Se celo počestl ne sme svobodno hoditi,' kajti jedva ga napade porast v člo veški podobi, hlapee kapitalizma in ga pobije na tla. To se je dogajalo že v vseh štrajkih večjih in manjših. Znan nam je še dobro štrajk Pennsvl-vanijski v Westmorelan County in v West Virginiji, kaka sredstva so se ra bila od strani kapitalistov napram itrajkarjem, nfrbirali so iz vseh krajev izvržke tloveške družbe in jih pošiljali v štrajkarske okraje v izvrševan je ske-barije, druge naj grše garjevee naj nesramnejše propaliee sveta, pa so oborožili v 'varstvo skebov. Ista pesem se poje danes v JtrAjkarskih okrajih v Miehiganu in Coloradi, ker ,fe prizadetih jako veliko Slovencev. Slovanska Del. Pod. Zveza ima mnogo članov na štrajku v Coloradi. Iz poročil koja do *hajajo v glavni urad j* razvidno, da bijejo boj pravice proti krivici. Ker je povsodi na vsakemu štrajku veliko propalic kojih zaslug« je, da se večkrat štrajk konča, na ljubo kapitalistom. jih tudi je v Colorado toliko, da bode boj prav ljut in zmage še ne tako hitro. Ko bi ne bilo izdaji« bi so kapitalisti kmalu podali in stavka bi bila v kratkem času končana.
Dobil sem poročila od ve? članov iz Colofade, da jim ne bode možno plačevati mesečnine ker denar je jim pošel, kar pa dobe od unije je jedva za pičlo hrano, kajti nnija ima velikanske •trolke x vadrievanjem »trajka. Vsi liani ao oe pa ixraxili, da jim j« ««lo težko p na ti 11 a D. P. Zvexo, popraiu
jejo kaj storiti, da ne bi zgubili pravic pri Zvezi?
Ker sem uvidel da se nahajajo naši sobratje v resnici v kritičnem položaju, da so potrebni ]>omoči, se obračam na vse člane S. D. F. Z. za pomoč štraj-kar jem. Fomagajno prizadetim do zmage. Ako zmagajo naši sobratje, naši sodelavci, naši sotrpini, zmagamo tudi mi. Kolikor več zmag na delavskem polju proti kapitalizmu, toliko prej bodemo prišli do naših zahtev. Zmaga za zmago in prišel bode čas, kateri ni več daleč, ko bodo zastopniki delavstva delali postave, ne pa hlapei kapitala, kateri niso vredni da sede v I>ostavodajalni zborni dvorani in izdajajo svoje volilce kapitalistom.
Cenjeni sobratje pojdite na pomoč našim soborilcem štrajkerjem, da ne padejo pod pritiskom krvosesov, ampak, da -zmagajo v boju za svoje in naše pravice. Ako zmagajo štrajkarji kar sicer pričukajemo, zmaga bode velikega pomena tudi na socialnem po-iitič nem polju. Delavci* kateri bojujejo sedaj boj proti kapitalistom bodo vedeli in si zapomnili, da so edino od delavcev izvoljeni diplomatični hlapci kapitala, poslali na mirne stavkarje propaliee sveta in jih oborožili, da smelo strgajo na mirne Ijftdi.
Darovi za stavkarje naj pošiljajo člani S. D. P. Z. na glavni urad, iz darov se bode plačevala mesečnina z« člane kateri ne morejo plačati mesečnine zaradi štrajka. Tajniki prizadetih društev naj pošljejo mesečnino kolikor morejo in naj poročajo kateri člani no plačali in kateri ne, poročajo na j tudi kateri člani niso plačali radi štrajka, ali vsled drudih vzrokov. Pazijo pa naj tajniki društev, da bodo vedno In takoj poročali in naznanili vse ske-be v glavni urad, dolžnost je tudi vsakega Člana, da poroča vse skebe na Klavni urad, da se take garjevee iztre bi h-. 8. I). F. Z. S. D. P. Z. j» ti* de , lavski podlagi v kojej nesrae biti iz-dajic delavskih interesov. Toraj vsi isti člani ki skebajo morajo biti izobčeni, izobčen je pa tudi tak član ako ve, da eden ali drugi skeba in ga ne neznani, isti ni nič bolji od garjevca samega ker ga zagovarja.
člani S. D. P. Z. in rojaki sploh širo Amerike naj pazijo n^i prihodnjo štr vilko Proletarca, vsak naročnik naj si ga spravi v svoj arhiv in naj ga hrani; rojaki pa kateri nimajo Proletarca naj si naroče praihodnjo izdajo in naj si jo shranijo. Zal^j pa vse tof V da našnji izdaji bi moralo iziti prememba članov in članic, ker pa je veliko dela v gl. uradu izide prememba v prihodnji izdaji. Vpremembi bodete. našli propaliee koje so bile člani Slov. Del. Pod. Zveze.
Dobil sem mesečno vračilo od tajnikov kateri člani skebajo, « kojimi naj se naredi po pravilah. Pravila S. D. P. Z. ne dupnščajo, da bi bili naši so bratje garjevei. Ali boš ti cenjeni so brat dopustil da bode garjavec tvoj so bratf Ne in ne. Zatoraj pa hranite prihodnjo izdajo Proletarca, da bodete vedeli i v bodoče kedo je izdajal svoje sóbrate in svoje sodelavce. Vrzite jih ie svojih središč, povejte jim da so ske-bali in kot take nočete med svoje sredo. Ako taji pokažite mn, list prihodnjo izdajo, da je bil zaradi skebarije izobčen iz S. D. P. Z.
Vsem xavednim delavcem kličem *e enkrat pomo« atavkarjem! Spominjajte
se oprJfckafc zavednih stavkarjev, na veoelican sejah ia* t. d.
V nadi, da bo. zgrorajšnja prošnja našla mnogo odmeva med člani S. D.
F. Z.
Imena darovalcev uaj vsaki uabira lee spiše lepo na eno strau papirja in s črnilom, da se potem kar od tukaj pošlje na list Proletaree, na ta način prihranite dela v glavnem uradu. Glavni urad «e bo pa obrnil • prošnjo do uprave Proletarca, da bo priobčil ime na darovalcev v listu.
I .o ti i h Itavdek, gl. tajuik M. 1). F. Z.
SEJA OLAVNEGA ODBORA 8. D. P. Z. dne 2. nov. 1913.
Predsednik brat 1'avlovčič otvori sejo ob uri (»opoldne. Navzoči so naslednji *ubratje: Pavlovčič. Bavdek, Sitter, Hupar, Gabrenja ii{ Dremelj. Brat Bavdek čita zapisnik predzadnje seje. Frotiajde se, da se je v istem vrinila pomota, ker se glasi, da ae sme prva bolniška uakaztiica glasiti do zneska #40.00, med tem, ko je bilo skle njeno, da se sine glasiti do $4."<.00. Za pisnik se z omenjenim popravkom sprejme. Zapisnika od zaduje seje ni, ker ni istočasni zapisnikar navzoč.
Začasnim /apisnikur.jein je /.a da našujo sejo soglasno izvoljen sobrat Sitter.	;
Brat tajnik prečita pritožbo «obrata Bizjak, člana društva štev. 6», katiri trdi, da je prejel $4.00 premalo bolniške podpore. Razvidno je, da je pomoto zakrivil tajnik dotičnega društva, ter se sklene, da glavni tajnik natančno preišče, ter se ravna po pravilih in sklepu glavnega odbora, to je, da v slučaju, da je krajevni tajnik zakrivil {»omoto, se nakaže omenjenih $4.00, a tajnik omenjenega društva pa je za dobo enega meseca suspftudira n od bolniške podpore.
Brat Anton Hren, člau društva štev. 14 je bil suspendiran za časa obolenja, ter se sklene ravnati po pravilih.
Sestri Rotiji Vodnik, članici društva štev. 49 se sklene nakazati podporo, ker je tajnica dotičnega društva zakrivila zamudo odpošiljatve bolniške listine, a napram tajnici pa se postopa glasom ixlloka seje glavnega odbora.
Brat Kocjan se udeleži seje, ter poroča, da se je /amudil ua seji društva štev. 2, kjer je imel upravka v neki sporni zadevi kot glavni porotnik zveze.
Brat tajnik prečita pismo sobrata Valenčiča, člana društva št. 55 radi neopravičene podpore, katero si je omenjeni kot bivši tajnik omenjenega društva sam nakazal; prečita tudi iz javo nekega Mike Ratoski, kateri trdi, da je otrok omenjenega sobrata Valenčiča padel iz hodnika, na kar ga je Ratoski opozoril, da naj Valepčič hodnik popravi. Glavni odbor je prišel do soglasnemu ¿kkpa, da to opravilo ni dovoljeno pod točko pravil, katera se gla si, da je dovoljeno *aino varstvo otrok in v aujnih nasrečnh. Ostane toraj pri prejšnjemu sklepu.
Brat nadzornik Sitter poroča, da .je bila obrestna vloga v znesku $."»,000.00 prenesena od Prve Narodne Banke v Conemaugh, v banko Potter Title A Trust Company, v Pittsburgh, Pa., katera banka je tudi položila zahtevano javno varščino za omenjeno vsoto. Ostalih $5,000.00, kateri se imajo še vzdigniti od Prve Narodne Banke v Conemaugh, se sklene vlofciti v kako bližnjo banko, katera položi zahtevano varščino, ter plača obresti po 4%. Sobratje Pavlovčič, Bavdek in Sitter naj preskrbijo omenjeno, ker je sobrat blagajnik {»oročal že svoječasno, da banke v Clevelandu ne marajo položiti varščine. Ostalih $3,536.93 (všteto obresti do 1. nov. t. I.) pa se sklene pustiti za nedoločen čas v Prvi Narodni Banki v Conemaugh pod pogojem, da poloti banka zahtevano varščin«».
Brat tajnik prečita pismo tajnice društva štev. 49 glede članic, katere so bile v teku šestih mesecev trikrat suspendirane, ter so glasom pravil črtane in ne morejo postati pred preteltom na-daljnih 0 mesecev zopet članice. Ker so pravila v tej točki jasna, se mora ravnati po istih, ter se toraj omenjenih ne more nazaj sprejeti.
Na dnevgi red pride zadeva glede združenja slovenskih organizacij. Sprejeti so bili naslednji načrti: 1. Ime skupne organizacije se naj spremeni, da se nobeno sedanje ne vpošteva. 2. Starostna lestvica se ima brezpogojno vpeljati radi že veljavnih postav ne katerih držav, tea ker bodo sprejetjem iste postave sledile brezdvomno tudi ostale države. 3. Zavarovanje naj se vred i tako, da se vpeljejo aeparatni skladi to je: a) smrtninski, b), bolniški, c) poškodninski, d) upravni in e) rezervni. Smrtninska zavarovalnina naj bi se delila m» 8 oddelkov, to je po $2">0.00, $:>00.00, $750.00, $1,000.00, $1,250.00, $1,500.00 in $2,000.00. Bolniška podp/jra naj bi se po potrebi ure dila v 4 oddelke n. pr. po $1.00, $2.00, $3.00 in $4.00 na dan. Tstotako naj bi se delile tudi poškodbe v več oddelkov po potrebi. Otroški zavarovlani odde lek naj bi ne imel več kot 2 razreda, a na vsak način pa se morajo vpošte-vati državne postave, katere omejujejo visokost otročje zavarovalnine. Zgoraj omenjeni skladi (posmrtninski, bolniški, poškodninski, upravni in rezervni) se imajo upravljati popolnoma neodvisno eden od drnzega. Vsakemu članu naj bode tndl omogočeno, da bodo lahko zavarovan v vsakem «kladu neodvisno od d raze ga, na primer za visoko amrtnino,
ter nizko bolniško podporo, ali pa na obratno; za nizko, ali pa sploh, nika-koršno poškodbo, visoko bolniško pod poro in uizko smrtnino, i. K. d. Bolniška podpora naj se omeji tako, da bode vsaki član v celi dobi zavarovanja opravičen le do gotove vsote bolniške podpore, akoravno se izplačuje ista po daljših presledkih.
Zaključitev tteje ob šesti uri zvečer.
Viljem Hitter, začasni zapisnikar.
ZAHVALA.
Popisani se najiakreneje zahvaljujem vsem cenjenim društvam in posameznikom, ki so kaj darovali, kakor tudi delegatom i/.v. redne kouvencije H. 1>. F. Z., ker so mi izpoalovali svoto $50 iu oljašuli bedo, ki me je zadela vsled uesreče.
Posebno se /ah valju jem Mr. J os. Gorcu, ki se je toliko zanimal in ini vse dospele svote izplačal pravilno.
Vsem še enkrat lepa zahvala!
Anton I^enček, Cocketown, W. Va. Iakaa.
I)r. H|. »okolice št. 62, Cleveland, O., $2.20; dr. Delavec št. 51 $3.00; dr. Koszinski št. 72, Bank Head, Canada, $2.70; Sava št. 43, Portage, Pa., $2.25; dr. Večernica št. 13, Hosttetter, Pa., $3.00; Slov. fantje št. 19, Maynard, O., $3.00; dr. Juž-premogar št. 46, Alix, Ark., $1.00; Del. naprej št. 71, Besse mer, Pa., $3.20. Skupaj $20.35. Preje izkazano #H9.40, prejel ček od S. D. P. Z. za $50.00, vse skupno torej $159.75. Lepa Hvala!	A. Lenček.
POTRDILO.
Spodaj podpisani glavni odbor S. 1>. P. Z. potrjuje, «la je postal rojak Ant. Lenček žrtev nesreče, nikakor pa ne malomarnosti, kajti imel je blag namen pristopiti k društvu 'Slovenski Bratje' štev. 23 S. I). P. Z. Nesreča je hotela, da se je tako nesrečno pobil, še pre«lno je prošn ja dospela v glavni urad, da še do danes, nad leto dni, ni okreval. Konvencija mu je dovolila malo podporo v pomoč, ker je V resnici potrebeu »rt usmiljenja vreden. Radi tega priporočamo cenjenim rojakom, da po možnosti pomagajo nesrečnemu rojaku v bedi.
Frank Pavlovič, predsednik.
lx»uis Bavdek, tajnik.
William Sitter, I. nadzornik.
Potrjujemo društveni uradniki druš tva "Slovenski bratje" štev. 23 S. I). P. Z.
.lohu Ljubelšek, predsednik.
Frank Mesner, tajnik.
Joseph Gor t z, blagajnik.
ale pride nad 500 otročkih gomil; torej ¿e enkrat več, dasiravuo bi moralo biti narobe. Ljudje vendar ne prihajajo n* »vet, da bi pomrli že v najnežnejai mladosti, marveč da umro ae le kasneje, ko mo odrasli in stari*
Kaj je temu vzrok, da gozd belih križev na gomilah otrcVk tako hitro raste na pokopališču pri Rothenbachuf Vas šteje 6000 prebivalcev, v katerin je pole« majhnih obratov Oonradtyva tovarna za pisala iz oglja. Delo v tovarni je zelo nezdravo, delavnice ho prepojene s kislinami in prahom in pUČe «o zelo nizke. Ker domači delavci nočejo delati v tem mo-risču, dobiva tvfdka »voje delavce iz črne Zgornje Plalze. Vsako-vrstna družba, v katerih ¡Krajo katoliški duhovno prvo ulogo in terorizem v tovarni skrbe, da ne delavci ne organizirajo «nokovno v uniji« in tako izvojujejo boljfe življenake razmere. Katoliški duhovni pobijajo z nečednimi in verskimi nredstvi vnako delavsko organizacijo in pospešujejo »tarotoo-pitne katoliške organizacije, ki imajo edini namen obdržati delav-Hbvo v temi in nevedi. V tej veli. ki industrijalni vasi, ki je pred pragom Niimber^a, vlada prava klerikalna kultura. Tej klerikalni kulturi se ima miljonar-tovarnar zahvaliti, da lahko poljubno izne-sava in izkorišča delavce, da se njegovo premoženje od leta do leta silno množi. V tisti meri kakor se množi premoženje tovarnarja, se množc na pokopališču beli križi na otroških goiniLa.h.
S tako kulturo bi rad obdaril tudi Janez v Jolietu slovenske delavce v Ameriki. Za zasluge, ki si jih je stekel za kaoitalizem ta na zavedne delavce o^enj in žveplo bruhajoči far, ga je nekatoliški izkoriščevalec, ki si je pri Ilome-'nteadu. Pa. postavil spomenik z grobovi delavcev, ki ho bili v štraj ku vmorjeni od najetih barab, nagradil z orgijami, da bo delavcem orgljal uspavanke, da jih bodo lo-žje v pekliii jeklarskega tniHt-H drli na meh.
Razno.
kitajska pred novo re
volto.
V Kitajski republiki se godijo čudne reči. Predsednik Juanšikaj postaja z vsakim dnevom večji tiran. Kmalu bo prekosil meksikan-skega Huerto. Pred kratkim je na lastno pest izkfjučil iz parlamenta čez 300 poslancev, ki spadajo h M ing Tong stranki, kar bi se reklo po naš»« ljudska stranka. To stranko je ustanovil dr. Sunjat-sen, kateri je aedaj v prognanst-vu. Pristale Sunjatsena preganja Juanšikaj na najkrutejši način. Stotine jih je ukazal usmrtiti in na tisoče pometati v ječe. Sedaj pa skuša Juanšikaj podeliti državne službe privržencem prejšnje cesarske vlade. To je silno razburilo republikanske Kitajce, ki smrtno sovražijo vse, kar diši po stari. Mandžu dinastiji. Zlasti raste nevolja' v južnem Jvitaju, kjer lahko v»«k čas izbruhne revolucija proti oholemu in aristo-kiratienemu Juanšikaju.
• • —-• Pet zid otroških gomil. V
Nemčiji je ob robu ravnine ob reki Pegnitz mirodvor industrijske vasi Rothenbach bei Lauf. že pogled preko zidovja obudi v človeku zanimanje, ki gre slučajno mimo tega pokopališča, ki je komaj staro deset let in nima nič na sebi od tiste tajinstvene krasote starih vaških pokopališč. Pusto in prazno je na pokopališču; kamni in križi so enolični, kakor da bi bili naročeni v tovarni z» zamorske, kitajske in indijske malike.
Pokopališče tvori skupno sliko s svojo okolico — stanovanjskimi kasarnami, v katerih stanujejo de lavci. Posebno stopa vsakemu obiskovalcu v oči veliko število belih križev na gomilah. Večina gomil tvorijo gomile otrok in ker je pokopališče še mlado, so kamni in križi še dobro ohranjeni. Gomile otrok so ločene od gomil odraslih.
10 vrst je otroških gomil in v vsaki vrsti je 24' gomil. Na drugi stirani, kjer so pokopani odrasli, je 9 vrst v vsaki vrsti 24 gomil, skubaj 216 gomil. Ker so med odraslimi pokopani tudi otroci, je otroških gomil nad 500. Ob zidu ie 22 družinskih rakev, v katerih leži tudi neka i otrok. To napravi za vsakega mislečega človeka In-losten vtis: na 238 gomil za odra-
— Blaznost sedanjega kapitalističnega družabnega reda. Bratski
list v Braurischwei(gu je prinesel naslednjo notico: <4Za uničenje 'kuncev .v vojvodini. Po nasvetu instituta za lovske pse v Neudam-mu sedaj dela braunschweigska gozdna uprava poizkuse s kreso-linoin. Ta snov ae rabi kakor žve-pljeni ogljik in uniči giodavce v luknjah. Zvepljeni ogljik pa rad spuhti in se rad vname."
Divje kunce bodo zastrupili. Res je, da kunci, ker se hitro nino-že, delajo škodo posebno majhnemu posestniku. Ali ni blaznost, ako se jih hoče uničiti s strupom. V Nemčiji je postalo meso luksus za revrie sloje. Citali smo tudi, da revni ljudje »v Nemčiji jedo celo pasje meso. ker nimajo toliko sred stev, da bi si kupili konjskega. Zdaj ko prihaja zima, se bo skoraj gotovo tudi pomnožila armada brezposelnih delavcev. Zima bo bedo v delavskih družinah še pomnožila. Mesa je dovelj, mesa divjih kuncev, ki bi zadostovalo za tisoče in tisoče obedov na mizi siromašnih ljudi. Lovci ne morejo ustaviti pomnožifcve kuncev. Kunci se množe hitro in so tudi pre-urut. <!n bi goflf*>eki ttcdeljfi-ki lovci dobili pred »Miško. Ali blaznost «lanašnjega po božji volji nastalega družabnega reda pravi, da pojile vsakdo v zapor, ki se drzne vjeti divjega kunca, ako ni lovec ali najemnik lova. Zakaj je ta blaznost uveljavljena T Le radi tega, da se čuvajo prenpravice po-sedujočih stanov, ki si laste pravice do lova.
Bogatini nimajo prav nič proti" temu, ako bi sestradano ljudstvo jedlo podgane. Mogoče bi se še krohotali, a'ko bi izvedeli, da delavci radi revščine jedo podgane. Delavec lahko po načelih bogatinov umre lakote, vendar pa ne sme loviti divjih kuncev, ki so postali prava kuga »n deželo. Kunce bodo zastrupili in tako vničili meso, ki je potrebno za prehranitev ljudstva. Nobena beseda ni preostra za ožigosa nje tega blaznega postopanja. In tak red, trdijo vladajoči krogi in njih zavezniki — duhovni, fe nastal po božji volji. Ali vladajoča sodrga ne opazi, da s takimi dejanji ščuva ljudstvo proti sebi? Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga vdarijo t slepoto!
— V Dublin je priplul že tretjič pamik 11 New Pioneer", last ve-
lenakupne druibe (zveze delav-skih rasumnih drultov) t iivili za atrajkujoče transportne delavce. Živila so kupili organizirani delavci v Londonu. Na parniku je bilo 20.000 zavojev različnega živeža, 1K) ton 'krompirja in več ton železne pločevine. Podjetniki so zagrozili Itrajkujo^im delavcem, d a jih bodo postavili pod kap, ra-ditega bodo z železno pločevino zgradili stanovanja za delavce. Irska zveza transportnih delavcev lastuje v bližini Dublina majhen park, ki je do sedaj služil otro ko mza igrišče. V parku bodo iz te pločevine zgradili hišo s šestdesetimi fttanovanji.
— Strokovno delavsko gibanje
v južnoameriški republiki Chile, je še zelo mlado. Prvo zadružno pekarno so ustanovili lani v Iqui-quu. Tekom enega leta se je prav povoljno razvila. Po intem načrtu so pred .kratkem ustanovili zadružno peka ni o v Pisagui, kjer se nahaja tudi konzumno društvo. Po vsem svetu se delavstvo organizira, da se nekega dne osvobodi kapitalizma.
— Ječa za štrajlrujoče delavce.
Iz temne Rusije poročajo, da so v Nikolajevu postavili pred sodišče delavce, ki so zaštrajkali v ladjedelnici. Ko se je ruskemu carju posrečilo s kozaki, vislicami in sodišči zastaviti revolucionarno gibanje in spremeniti poslaniško dumo iv svojo ponižno deklo, je duma sprejela zakon, ki prcpuveau-je štrajk, ako strajk zakasni dr-žaVna naročila. Kljub temu da petdnevni štrajk ni za'kasnil prav nič državnih naročil, so lakajske duae na sodnih stoleh obsodile 19 delavcev na podlagi tega zakona od šestih mesecev pa do enega leta v ječo.
— Veliki izgledi v bodočnost avstrijske armade. Zadnje dni se je z/godilo na Avstrijskem nekaj, kar bo imelo brezdvomno velikanske posledice. Po vseh avstrijskih vejašnicah se je pričel namreč "nravno-verski pouk za rekrute katoliške vere". Tega pouka je resnično manjkalo in če postavi vojna uprava vso armado na ver-sko podlago, če bo imel vsak vo-ja'k paternošter v tornisti in ska-pulir okoli vratu, konji pa svetin-ce, tedaj so v Avstriji .pripravljeni tako. da jih ne premaga noben neveren sovražnik. Oficirji imajo že itak požegnatie sablje, dredno-te tudi škrope z blagoslovljeno vodo in rekrute bodo navdali s pogumom, ki ga daje edina zveličavna katoliške« vera. ni vrag, da ne bo vse bežalo pred avstrijako vojsko. Le to smo radovedni, kako bodo vojaški katehetjč' «razlagali vojaJtom, 'kiatere vendar dresirajo za moritev, orto božjo zapoved, ki pravi "Ne ubijaj!" Za pouk v nravnosti bi pa morda lehko odstopili Kranjci vojaški upravi dr. Ijampeta in Kreka. Ako bi bilo treba, pride lahko na pomoč tudi kot misjonar Janez iz Jolieta.
— Kako je lep vojaški stan!
Državni poslanec sodrug Groger je vložil na deželnobrambnega ministra interpelacijo, katere prvi del se glasi: Med rezervisti, ki so bili vpoklicani na aktivno službovanje ob času balkanske krize, je bil tudi topničar Fiirnschuss, ki je služboval v Maniuli pri Novem gradu. Topničar Fiirnsphuss je v največji meri epileptičen. To bolezen so zdravili na ta način: Furnsehussa so vlekli k vodnjaku, vrgli ga na tla in ga tako dolgo oblivali z vodo, da se je onesvestil. Potem so ga vlekli v zapor in znova brizgali i z brizgalnice za gašenje vodo nanj. To vse ce je zgodilo pred očmi kompanijskega poveljnika nadporočnika Swic-zawdkega.
ZA MICHIOANSKE ŠTRAJKARJE «brali prt klubu it. 91, Stone City, Kans.
Poslano po sodr. Mike MaJkn.
John Dorman 25e, Joseph Klavara 10e, Rudolf Pevc 20e, Bnrtl Vresk 10c, Matias Kuder tOr, Frank Oimerman 2.V, Prank Cej 2.V, Mihael Fine 10c, Anton Sednikar 25r, Frank Poglajen 25r, Ignac Sluge 25«, Anton Fine 2i5r, Frank Spaiser 30c, Josep f'erne lOr, Tgnae č>ne 10<\ Joseph Br«>zovar lOe. Frank Domivšek 25f, Kari Taufer lOe, Joseph Zaje 15e, John Cuder Potar Rrczar 2Se, Anton Črne 10e, John Per-li*g\10e, Ferdinant Toman 2So, Martin Žajber 25e, Frank Pogačnik 15c, Andrea* Cuder 25e, Mihael Vresk 25e, Joseph Cukjati 25e, John Narold 20e, Matt Btimae 2.V. Alois ZupanfiČ 20c, Jakob Vole Matevi Komae 25«, Mike Machek 25o. Svota skupaj $7.15.

PUOIiETAREC
proletarec
LIST ZA 1NTKBESK DkLAVSKICA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
- Laalmk i* udtjaUlj: —-
Jugoslovanska ilirski tiskovna družba
V Chicago, Il.inois.
Naročnina: Za Arotruo $2.10 ia celo leto. $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.80 za celo leto, $1.25 »a pel leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliSia je polt g novega nasnam/i tudi stari mastor
UmII« alov*n«k« of|*alu(li« Ju«o*l.
— NcUlhtiiM *»•«• v Ameriki. —
Vse pritožbe glede nereinega pošiljanja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati
prodaedniku družbe fr. Podlipcu, 5039 W. 25. Pl Cic.ro, III.
PROLETARIAN
Owifd «ad publiafcad •»•»» Tu«*day by
South Slavio Workaei'i Pvbisking Company
Cmci|0, Illinois
Subaeription rates: United Statea and Canatia, $2.00 a year, $1.(0 for half voar. Foreign oountrvs $2.f0 a year $1 26 for half year.	-:- -:
Advertising rates vn agreement.
naslov (\ddress):
••PROLETAREC'*
4000 W. 31. STREET. CHICAGO ILLINOIS. Telephone: LAWNDALE %77
SLEPCI VIDIJO!
Helena Keller je slepo dekle že od rojstva. Ker so njene telesne oči mrtve, so pa toliko bolj razvite njene duševne oči, to je njena domišljija, ki je nenavadno bujna. Helena Keller je že par let v socialističnem gibanju kot agi-tatorica in predavateljica. Poznana je dobro v vseh socioloških krogih v iztočnih državah, koder večjidel potuje, tako da se ne ve, kje je prava«prav njen dom. Pogosto se drži v New Yorku ali v Washiugtonu, D. C. Občudujejo iu spoštujejo Heleno tudi največji nasprotniki socializma in znani milionar Carnegie ji je hotel pred kratkim dovoliti dosmrtno penzi-jo, k«r pa je slepa aocialistka ponosno odklonila. V minolem poletju jo je neki kapitalistični list v New Yorku obdolžil, da se ona •v svojih socialističnih idejah zelo moti in da napačno tolmači razmeire, ki jih vsled slepote ne more videti kakšne so v resnici. Helena Keller je na to očitanje odgovorila s tako izvrstnim argumentom, da se dotični list ni upal reagirati. Pokazala je, da ni ona niti napol tako slepa kakor so nekateri ljudje z zdravimi očmi. Pokazala je, da vidi več v svoji slepoti, kakor pa tisoče ljudi, ki po besedah Kristusovih imajp oči 44pa ne vidijo". Tukaj slede njena izvajanja:
Obiskala sem delavnice, tovarne in podzemeljska stanovanja v New Yorku in v Washingtonu. Sevedia nisem videla ničesar, toda sem pa slišala vzdihe in tarnanje in vonjala smrad.
Z roko sem ti pala vele in mrša-ve ročice p roleta rskih otrok, ki so pestovali svoje mlajše brate in sestrice v podzemeljskih stanovan jih, med tem ko so njih matere slonele pri masinah ar bližnjih tovarnah.
Kar ne vem iz knjig in svoje osebne skušnje pomagam si z mož gani, da mislim. 0 kako slepi so možgani nekaterih ljudi, kako revne so njihove misli — navadni avtomati. O tem sem se prepričala, ko sem bila z njimi v dotiki, ko sem govoril« s takimi ljudmi.
Ljudje ne mislijo radi. Kdor razmišlja, mora priti do nekakih zaključkov; zaključki pa niso vedno prijetni. Obremenijo duha. Jaz pa smatram razmišljanje za najdragocenejši dar in za veliko odgovornost.
Misel — inteligentna misel — da slepemu človeku nove oči in gluhcu nova ušesa.
Ako pogledamo naokrog z gledajočimi očmi, kaj vidimot
Ljudje — možje in žene — in prav pred nami — obremenjeni s teškim delom, s pomanjkanjem in trpljenjem — iščejo pomoči in rešitve brez vspeha. Delajo lc zato, da živijo. Ako hi z očmi videla, ne hi mogla, ne bi hotela gledati — tirinoštva, ignorance, neznosne bede, bolezni -r- kar je preprečlji-vo in nepotrebno.
Naši slepi voditelji, ki smo jih zavrgli, so nafn rekli, da revščina in mizerija je nastala po božji volji. TTčili so nas, da besede "siromaki bodo zmiraj med vami" pomenijo, da je Kriat sankcioniral bedo kot potrebno in neodpravljivo. Toda mi čitamo evan-
mo, d« Krist ni nikdar mislil tega.
Siromaštvo je sramota za civilizacijo — ali pra»#aaprav aosaz necivilizacije. Človeštvo še ni civilizirano.
Kaj je beda! . . . Beda obstoji v glavnem zato, ker majhen raz red ljudi poseduje celi svet. Čudno, da nismo tega pre„ videli 1 ... In še sedaj, ko vidimo, ne-Čenio razumeti.
Slepi voditelji nas dalje tolažijo, da je med ljudmi veliko usmiljenih src . . . zlasti bogatini da so zelo radodarni n.iprani ubogim . . . Zakaj ne gt«i radodar-nost na svetlo? — Ja* ti jo rada videla . . .
Z vsakim dnevom pridobimo malo več luči, več ipibeztii in več znanja. Slepota i/.giuia . . naša vizija je vedno večja ; . .
Izgubiti ne moremo ničesar. Svobode izgubiti ue moremo — ketr je nimamo. Svoboda je ideal. In zato, ker je svobod« ideja 1, sem na ja .nem. da večina nas nima svobode . . . Če se tega zavedamo, tedaj se lažje bt runo z« svobodo . . .
Jaz ne govorim iz osebne nevo-Ije ali sovraštva. Zame je življenje polno prijaznih besed in gorkih rok — same prijazne beaede in gorke roke . . . Ljubiiu vse ljudi — bogatine in siromake, berač«1 in tatove ... M.lj*)Haiji so moji veliki , rijat' lji . . Ali spoznam sem veliko neenakost ljudi iu Atu-dirala sem vzroke te neenakosti. Otrok sem svoje generacije. Živim za novo svet vno silo. Nemirne ideje dinain ču» moči so prodrle zaprta vrata mojega razuma in v meni je vstala socialna zavest..
Ako sc vprsamo, zakaj jc tako kakor jc, odgovor je, da temelj družbe bazira na mdividualizrau, nasilju in na izkoriščevanju brez ozira na splošno dobro.
Stavba družbe zgrajena na tem napačnem temelju ovira razvoj človeštva. Tudi ljudj • s talenti in sredstvi se ne morejo razviti kakor treba, kajti družba jih *a-
tom mann in njegova sin dikalibtiûna propaganda
gelij z našimi lastnimi očmi in ve- spregovorile in slišale glas . . .
suče v drugo strugo in degt ueri-ra njih značaje. Posleiica napačnega temelja družbe je dalje laž-njiva mera vrednote. Kupčija in nvhterijalna pros,#eritetu «ta .»va »lavna predmeta, za katerima vse drvi in kater«» :»ojita najnižje instinkte človeške na t »trt- — pohlep, grabež, sebičnost . . Proizvod tovarne ali premogokooa je več-je važnosti kakor ; proizvod zdravih, sreč »in i<» svobodnih človeški!» bitij • • .
Ali slepi noj s*» bliž» svojemr. koncu . . . Sile, ki ravnajo zakon ohrane najbolj prilagruenih, bodo nadaljevale svoje d*J.o toda te sile bodo pod inteligentnim nadzorstvom človeka. Citajoča knjige se zavedam, <la nezadovoljstvo med človeškimi množicami narašča .. . Počasi človek vstaja . . . Ljudstvo — velika masa prosta-kov — počasi toda sigurno odkriva napake družabnega sistema . . . Doba, ko se človek zaveda, da je človek •— ko človek napojen s svežimi idejami in z novimi ni dami išče prave demokracije.
Ljubim to dobo, ker navdaja me s sladkim čutom, da lahko še doživim velike in strašne reči . .. Otrok sem svoje generacije in ra-dujem se, da živim v tej veličan-stveno razburkani dobi . . .
S/kozi stoletja navzlic roganju in perrsekucijam prihaja nov družabni red; prihaja brez vprašanja, dali je komu všeč ali ne. Ne vpraša, dali se vjema s starimi tradicijami pradedov ali s svetim pravom zasebne lastnine . . . Kdor misli, da bo ustavil ali preprečil dinamično silo prihajajoče nove dobe — ta je slep . . .
Solnce bratstva se že svetlika izza mrka. To je tista luč, ki nas je vzbudila. To je tista luč, ki nam pokazuje, kaj vidimo v naših soljudeh . . . Vidimo, da delavci in delavke njao je mašine; možje so in žene. Vidimo, da trpijo in naše simpatije so z njimi ... M: trpimo z njimi. Učimo združevati naše misli, roke in čutstva z namenom, da uničimo kruti sistem, ki tlači milione . . .
Luč raste in se širi kakor jutranja zarja po vsem svetu . . . Žarek iste bo odprl slepa srca in jih napolnil z zavestjo, da smo si vsi ljudje bratje in* sestre, da smo vsi odvisni drug od druzega in da si moramo medsebojno deliti veselje in žalost sveta . . .
Luč je, ki bo pregnala temo nevede, bede in bojazni ... In Von-, čno bodo slepe, gluhe ih mutaste človeške množice spregledale.
Tom Mann je poznan po celem svetu. Celih petintrideset let je že v delavskem gibanju na Angleškem in v Avstraliji. Potoval je že povsod, koder obstoji moderno delavsko gibanje; bil je na Francoskem. . Nemškem, švedskem, v Belgiji in po raznih drugih krajih. Čitateljem "Proletar-ca" mora biti v spornimi, ko smo
0	njem poročali pred enim letom, da ga je «ngleška vlada obsodila na šest mesecev zapora radi 44hujskanja vojaštva."
M«nn se nahaja že dva meseca v Zedinjenih državah. Obiskal je že vsa večja industrielua središča, kjer je predaval delavskim množicam. On je dober govornik. Njegovi argumenti v prilog in-dustrielne solidarnosti so neovrg-
1	ji vi. Vs«k treznomisleč delavec, kateri pozna delavske boje, mora pritrditi Mannu. da unije razdeljene po starem načinu v neštete veje strokah in stročicah net morejo se več meriti z vedno ve čjo silo organizir«neg« k«pital«. Po tem starem načina se organi zirani delavci dele v stotine re gimeutov raztresenih na vse šti ri vetrove, med tem ko stoji njim nasproti celotna vojska 4ikapita nov industrije." Nov in vspešen način organiziranj« mora biti po industrijah. V tem ima Mann prav in to — mi vemo tudi brez njega.
Dokler torej govori Mann o industrielni solidarnosti in o potrebi ¡nduatrielne unije, soglaša-mo z njim do pičice. Ali Mann govori še več. On trdi dalje, da delavski boj mora biti vniejen samo na industrielno polje. On trdi, da zakonodajstvo je brez pomena za delavce in da glasovnica je orožje brez vsake vrednosti. V tem se pa Mann zelo moti; tudi smeši se. Skoda, da je on toliko potoval po Evropi, zlasti po Nemčiji in ni videl, koliko je delavstvo doseglo potom političnega boja in potom zakonodajstva.
Mann ni socialist. To priznaje sam in še celo zasmehuje socialiste radi politične akcije. Mann j«1 sindikalist. Njegova propagan da je sindikalizem po atirem francoskem vzorcu, dasi nekoliko pobarvan. Njegov sindikaliiem pozna le sredstvo direktne akcije. ki s«' izraža v generalnem ^trajku in v posledicah isteg«. Tak« bojevn« sredstva so pa v Ameriki prava absurdnost. Ako bi delavstvo v Zedinjenih država ii danes zavrglo politično akcijo, sprejelo Mannov sindikalizem — podpisalo bi isti dan smrtno obsodbo svojemu gibanju. Propaganda direktne akcije je opravičena le v takih državah, kjeh delavstvo nima volilne pravice» kakor n. pr. v Rusiji, kjer si na noben drugi način ne more pomagati. In tudi v takih državah je boj v prvi vrsti naperjen za splošno volilno pravico kot glavno sredstvo za nadaljne zahteve.
Industrielni boj brez političnega bojd ne izda nič. Mi soglašamo z industrielno unijo, toda ta unija mora iti roko v roki s socialistično stranko; industrielni in politični boj morata iti vspo-redno kakor se to vrši v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Štrajki in delavsko zakonodajstvo mora pomagati drugo drugemu dokler naposled delavstvo potom zakonodajstva pe revolucionira položaja tako daleč, da bo mogoča socialna revolucija. Na Francoskem jc sindikalizem skoraj uničil delavske organizacije. Večni štrajki so delavce tako oslabili, da «o že skoraj nesposobni za in-dustrielne boje. Francoski delavci to spoznavajo in danes Že zapuščajo sindikalistične generale ter se oprijemljejo socialistične stranke. Na Angleškem bo čez par let ravno tako. Sindikalisti Mannove vrste imajo sicer še dosti vpliva in generalni štrajju lanskega leta so imeli nekaj vspeha. Ali še par takih štrajkov, ki naj trajajo po par mesecev in delavstvo bo tako izčrpano, da bo moral slediti poraz.
V Ameriki sindikalizem nima dosti zaslombe. Kolikor ga je, pojavlja se edinole v organizaciji "Industrial Workers of tue World." Ta unija je bila ustanovljena od socialistov z namenom. da položi temelj industrielni uniji, koje bojevno sredstvo naj bo politična akcija socisliatične stranke. Tod«
prešla v roke drugih voditeljev, ki so jo razklali Ha dva dela in eden del — ehikaška sekcija — je zavrgel politično akcijo in proglasil industrielni boj za edino bojevno sredstvo. Na čelu te sekcije 1. W. W. je danes Bill Haywood s svojimi prijatelji, ki sami ne vedo kaj hočejo. I. W. W. je lani in letos doživela s svojimi štrajki več katastrofalnih porazov, kar dokazuje, da sindika-listično seme v Ameriki ne bo rodilo sadu. Haywood in njegovi pristaši so seveda sprejeli Toma Manna z odprtimi rokami.
Ponavljamo: Tom Mann ima prav, da je potrebna industrielna unija in ta bo prišla. Toda iiulus-trielua unija brez politične akcije je pa nesmisel. Zato pa Man-uova sindikalistična propaganda v Zedinjenih državah ne bo imela vspeha.
PU8TITE MEKSIKO NA MI-, RU!" PRAVI DE LARA
44Intervencija z orožjem v Me-ksiki bila bi velika napaka. Pustite Meksiko na miru, naj aania reši svoje probleme. Tam je danes .10.TKH) oboroženih revoluciona/i jev in to število bo poskočilo na 150.-Oll mož kakor hitro dobimo pravico do orožja iz Zedinjenih držav. Tedaj bmo kontrolirali Meksiko v dveh letih."
Predvsem zahtevamo priznanje unije. Coloradski zakoni jamčijo dealvcem pravico organiziranja v unije in predpisujejo kazni za de lodajalce, če bi branili delavcem pristopati v unije. V pričo tega zakona pa kapitalisti ne le odpu ščajo iz dela, temveč šiloma goni jo iz 6krožja premoga v Coloradu Kapitalisti torej javno kršijo za kone.
Dalje zahtevamo odpravo čuvaj skega sistema okrog rovov. Stoti ne rovskih čuvajev je bik) tekom let nastavljenih z namenom, da nadlegujejo in napadajo orgauiza torje in premogarje, ki se borijo za unijo. Blizo tisoč teh najetih morilcev terorizira ne le premogar je, temveč tudi druge ljudi, ki aimpatizirajo s strajkarji odkar traja stavka. Paradirajo po ulicah Trinidada in po javnih cestah oklopnimi avtomobili, na katerih imajo strojne puške. Šerifr-*ial£ Farr v Hucrfano Count.y je bil en teden zabarikadiran z 80 puškar ji te vrste — ki jih je skrivoma vtihotapil čez ineksikansko mejo — v sodnem poslopju v Wahen-burgu prežeč na premogarje.
Druga naša zanteva je, da dobimo ček-vagača, kateri bi zastopal premogarje pri vaganju premoga. Do sedaj so bili pretnogarji oropani do 60 odstotkov nakopa-nega premoga. Ta zahteva je tudi zajamčena po državnem zakonu,
Tako je izjavil te dni v Çhicagi t0,jÄ lastniki preinogakopov se tu i. Cuterrez <1 e Lara, «umi socia- ,|j za ta zakon nič ne zmenijo, in pristaš Carranzive konsti
1
list
zmenijo
( Nadalje zahtevamo, da imamo tucionalisttfke stranke v Meksiki, |)ravjeo kupovati naše potrebšči kateri se mudi tukaj na predava- ne kjerkoli hočemo. Kakor v West teljskem potovanju v jsrid rebe- virginiji ali ponekod v Penns.vl-'ov-	.vaniji posedujejo tudi tukaj pre-
44 Vojno ined Zedinjenimi drža-
mogovc družbe obširna zemljišča
vami in Meksiko" — nadaljeval ¡n vser kar je Ijm njih Družbe poje de Lara — "hočejo le špeku- „edujejo svoje prodajalniee in za-lantje in veleposestniki kot je htevajo drag denar za blago. Pre-Hemrat. Huerta je golo orodje teh moifarji siCer nimajo direktnega ljudi. Ako njega vržejo iz trona, „kaza, da morajo kupovati le v posadili bodo na njegovo mesto fcompanijskih prodajalnah, ali raz drugega hlapčona in razmere bo- more 80 tako urejt.ne, da premo-do ostale ravnotake kot do zdaj.4 ¿0\)V0 razumejo, kaj hočejo Kapitalisti vedo, da njihov® po-, (|ni'žbe. Zasebni trgovec ne sme sestva v slučaju vojne ue morejo] pr(Kla jat i ničesar v preinogarskih biti zaplenjena, zato nimajo niče- ¡naaelbinah. Na ta način imajo sar izgubiti. Na drugi strani ho',jru^jH. poiJ pa ohranjen sistem peonaže, ki g« f
tako skrbno čuvajo, kajti vojna bi lire* dvoma uničila ustaško gibanje in ustaši so edini, ki se bo-:ijo proti peonaži. Peotiaža (tla-čanstvo na velezemljiičih) jc pro-kletstvo zg Meksiko. Naša ustava pravi, da le tisti imajo pravico do zemlje, ki jo obdelujejo in rebeli borimo za to prnjkvico že nad sto let. Mi hočemo uničiti fevdalizem. to črno pego Meksike; pregnali hočemo krivične veleposestnike, ki negujejo fevdalizem.
Pol o/.« j v Meksiki je danes ravno tak, kakor je bil pred civilno vojno na jugu v Zed. državan. Ljudje so sužnji v Meksiki kakor so bili pred ."»0 leti v vaših južnih državah. Delavci se kupijo bolj po ceni kakor pa stroji. Dolgo časa je vzelo preden so Zedinjene države odpravile telesno suženjstvo: ravno tako bo vzelo iu;s precej časa, predno odpravimo fevdalizem. Stric Sam mora z nami potrpeti. Sedaj smo močnejši kot smo bili keda> poprej in če poj-de vse gladko, v dveh letih bomo zmagali na celi črti. Z nami so vsi prijatelji pravice. Nedolgo tega se nam jc pridružilo 1500 Ma-ja-Indijanccv, ki se še bore z lokom 'in pušicami. Kakor hitro dobimo dovolj potrebnega orožja in streliva, postavili bomo na noge 150.000 mož in tedaj mora pasti Huerta ter njegov krivični sistem peonaže. Namesto tega bomo u-stanovili industrielno demokraci-jo."
Govoreč o Carranzi g« jc de Lara zelo hvalil, da je globokoču-teč, simpatičen in izobražen mož. Caranza hoče napraviti red iz sedanjega divjega kavsa v Meksiki in povrniti hoče ljudstvu, kar mu gre po pravici.
POLOŽAJ PREMOGARSKE STAVKE V COLORADU.
Sodr. Adolph Oermcr, zastopnik premogarske unije United Mine Workers of America na licu boja v južnem Coloradu, poroča z dne 10. t. m. sledeče:
4'Boj premogar jev v Coloradu je velik in zanimiv. Razumeti ga more le tisti, kdor je tukaj in vsak dan v dotiki z elementi, ki negujejo industrielni in politični de-spotizem že dolgo vrsto let ▼ tej državi.
Kar zahtevamo tukaj, ni nič
drugega kakor to, kar smo že da v unija je kmalo no pridobili v drugih državah.
popolen monopol za trgovino.
Šerif vlluerfano County in župan v Walsenburgu nadzorujeta vs«- gostilne v celem premogar-skem okolišu. Ta privilegij sta dobila od družb.
Državni zakon prepoveduje tudi importacijo štrajkolomcev. A družbe pa imajo svoje agente v Alabami. Tennessee, Texasu in v Novi Meksiki, ki nabirajo skebe za premogokope. Kapitalisti goljufajo državo na ta način, da odvedejo skebe naj prvo v železar-sk»' tovarne v Pueblo, kjer delajo par dni in potem jih transportira-jo kot svoje delavce v stavkokars-ko okrožje. Imam affidavitč od večjega števila štrajkolomcev, ki pod prisego izjavljajo, da so jim agentje obljubili delo v tovarnah in 'da niso nič znali o štrajku dokler niso prišli na lice mesta." ' Denver, Colo. — Tukaj zmanjkuje premoga. Vse tovarne so pa ralizirane in siromašni sloji so v stiskah. Tona premoga stane $7.-50. Podjetniki zahtevajo od go-vernerja. da mora končati stavko. Iz Ludlowa prihaja vest, da so stavkarji oddali vse orožje in med njimi in milišarji vlada prijateljstvo. V nedeljo so stavkarji in vojaki v Ludlowu igrali žogo. Pre-mogarji stoje trdno in niti za las ne odnehajo od svojih zahtev.
UMETNA DRAGINJA
V New Yorku plačujejo gospodinje 40 centov za tucat jajecjn kakor se čuje bo cena kmalu poskočila na 60 centov. Sveža jajca
—	ako jc kje na trgih taka stvar
—	so prava redkost na trgu, med tem ko kapitalistični špekulantje drže polne shrambe (cold storage) jajce za pozneje, ko bo cena še višje poskočila. Državna zdravstvena komisija v New Yorku poroča, da se veletrgovci še v septembru umaknili iz trga samo v državi New York 739.084 zabojev, ki vsebujejo 22,172.520 tucatov ja jec. Ves ta ogromni živež počiva no ledu in čaka prilike, ko bodo kapitalisti naredili milione dobička iz umetno povzročene draginje. To kapitalistično hudodelstvo vpije do neba — vpije po uničenju zločinskega kapitalizma!
Beilisa, kateri je bil obdolžen, da je pred tremi leti umoril 131etne-ga dečka And. Juščinskega z namenom, da dobi krsčausko kri za židovske obrede. Beili* je padel onesveačeu, ko so porotniki naznanili svojo razsodbo. Obravnava je trajala en mesec. Državno prav dništvo je iinelo nalog od carja, «la obtoži kakega Žida 44obrednega" umora in prijeli so Beilisa, kateri je slučajno delal v opekarni, za katero So našli umorjenega deška s 4.'i ranami na telesu. Toda državno pravdništvo ni moglo doprinesti niti najmanjšega dokaza in car je zopet doživel «velikansko blamažo. Proces je vzbudil svetovno pozornost in povzročil veliko ogorčenje v vseh civiliziranih državah.
REBELJON NA BULGARSKEM.
Is Dunaja poročajo z dne 9. nov., da je bolgarski car Ferdinand pribežal v Avstrijo in da se najbrž ne povrne več nazaj. Druga bolgarska vojna z Grki in Srbi, katera se je kon6ala s porazom in z velikanskimi izgubami za Bolgare, je povzročila med bolgarskim narodom sovraštvo do carja in narod se dviga proti njemu. Čuje se, da se bo Ferdinand odpovedal prestolu »v prid svojemu sinu Borisu.
Iz Ateu prihaja vest, da se Grki pripravljajo na novo vojno s Turki.
100.00 m02 BREZ DELA V CHICAGI.
Zima je letos pritisnila nenavadno zgodaj — oster severnjak snegom je zadnje dni bril pp ulicah in našla jc čez 100.000 delavcev brez dela, brez strehe, brez k niha in v bornih poletnih capah. K«j bo zdaj s temi ljudmi? To je vprašanje, ki se ponavlja navadno vsako leto ob tem času, a odgovora ni. To se pravi, odgovora ni od mestne niti od državne vlade, ki bi imela skrbeti za te ljudi. Pač — nekak odgovor so dali zastopniki slavne oficijelne filan-t ropi je. Dali so na znanje brezposelnim revežem, da naj "potrpi-jo" (!) še par dni, na fcar se bo vrši i setanefc 'dobrodušnih" fi-antropov, ki se bodo 44 posvetova-i", kako in kaj. Najbrž bodo zopet povabili reveže brez kruha in strehe v razne verske zavode, kjer >odo morali — lačni in razcapani —« poslušati petje psalmov in "a-eluje ", na kar se jim podeli brezplačna hrana in star kruh. Škandal I Prokletstvo kapitalizma se nikjer tako ne zrcali kakor ravno v tem, da pahne stotisoče zdravih judi v brezposelnost in v bedo, a zatem se pa iz teh siromakov norčuje.
NOREC PRED S0DI0ČEM.
V Wheatonu, 111., se vodi te dni sodna obravnava proti blaznemu človeku, kateri spada v norišnico, poved dokazuje, da je abnormalen človek. V sodni dvorani ga imajo priklenjenega, toda Spencer kljub temu neprestano razsaja in zmerja sodnika, advokate, porotnike in vse povprek. Ko so izbirali porotnike, je obtoženec kričal: "Jaz bi sestavil poroto v desetih minutah. (emu vsa ta komedija? 'ojdimo ven, postavimo vislice na dlanem in obesite me, da bo vsak ahko videl!" V sredo je Spencer dvakrat sunil s pestjo svojega odvetnika Ant. Zemana, češ da samo zavlačuje celo stvar. Nato je pil: 44Jaz ne maram nobenega advokata; sem lahko sam svoj advrikat! Jaz sem ftpencer. mori-cc! Kriv sem vseh zločinov, ki jih opisujejo časopisi. Ubil «cm učiteljico plesa in pil nekoliko njene ^rvi. (Spencer je gotovo čital o ludodelstvu duhovna Sehmidta v New Yorku). Ti sodnik tam gori imaš namesto možganov žaganico v glavi! Zdaj imaš enajst porotnikov. Dobi še eno ženo za predstojnika in začni enkrat z obešanjem!"	v
Ti divji izbruhi obtoženca dokazujejo. da je norec, ki sodi v blaznico. Sodišče je mnenja, d« Spcnccr nalašč igra vlogo bedaka. da bi ušel smrtni kazni.
BEILIS OPROŠČEN
Za delavca je vedno hudo. č*e j nima bosHs, da ga goni, mu je i dolg čas — in kar ie še več: ni--	|ma »kruha; če pa proda svojo ko-
Skandalozni proces v Kijevu na žo na "marketu", mora pa tako Ruskem je bil končan 10. t. m. delati, da ie vank dan izmučen Porota je oprostila Žida Metodela — in to je .zopet hudo t
Mlch.štrajk.
(Nadaljevanje s prve strani.)
ga in dela na to, da ae tako zgodi, ta je aocialiat.
Moyer zopet v Calumctu.
Seattle, Wash., 15. nov. — Cha«. M. Moyer, predsednik Western Federation of Miners, kateri je tukaj kot delegat na «boru A. F of L., je danes imenoval namestnika za svoje mesto in naglo odšel proti bakrenemu okrožju da prevzame osebno vodstvo štrajka. Kaj ga je pripravilo, da je tako nenadoma odftel, ni hotel povedati. Vsekakor se pa pričakuje, da je nekaj važnega z ozirom na položaj v Michiganu.
Konvencija je danes sprejela resolucijo žigosajočo guvernerja v Michiganu, ker je poslal milico v stakovno okrožje.
Nov trik carjev bakra.
Oboli magnat McNaughton si je izmislil nov trik — novo strašilo za junaške štrajkarje. Razposlal je naokrog po bakrenem okrožju agente, ki pobirajo podpise za u stanovitev nekake "Cizitenzs Alli anee". Ta McNaughtonova "alli anca" naj bi pregnala vse orga nizatorje podružnic W. P. of M. vse uradnike unij in na ta način razbila organizacijo. Ge»io "a*.i anee'' se glasi: "Western Federa tion of Minners mora iti!" Vsak tisti, ki podpiše do*ično polo, se moia zavezati, da bo vedno dela' na to, da izgine sleherni unijski delavec iz bakrenega okrožja. S to svojo zlobno nakano bo car McNaughton pogorel tako imenit no, kakor je z vsemi svojimi do sedanjimi nakanami. Na dotično polo se bodo mogoče podpisali skebje, bossje, trgovci in salunarji (n. pr. Hudoba), Luka Klopčič in ostali popje. To bo imenitna "allianca"! Mary Kocjan bo pa držala — blagajno! Unijski ru darji bodo imeli malo več zabave Lokalni listi, kameri so glasila Calumet & Heel® J Co. in skebov (med tem spada tudi Lukin 'Glas nik'), kričeče pozdravljajo načrt za "allianeo". Kako čudni so ti kapitalistični smiri. Vedno piše jo, da je štrajk izgubljen in da rudniki delajo s polnim parom a zdaj pa kažejo tak strah prec unijo in kriče, da morajo vsi orga nizatorji unije iz dežele. Kilo se zmeni za te cunje!
Miličarji zmrzujejo.
Calumet, Mich., 15. nov. — Vojaki v službi kapitalizma, ki čuvajo skebe in zapirajo štrajkarje imajo zdaj zelo žalostne čase. Si birska zima, ki je zavladala v teh krajih, jih muči, da je kaj. Po sebno trpi konjiča. Konji ne morejo skakati po debelem snegu kakor so doslej in čuje se, da bodo miličarji na konjih odpoklicani. To bo pa hud udarec za carje bakra, ki se čutijo tako varne v senci bajonetov in konjskih kopit Zato so neki pri volji, da sami plačajo stroške milice, samo da ostane v stavkovnem okrožju. Do danes so davkoplačevalci izdali za milico $.140.000; ti izdatki bodo pa narasli na milion dolarjev, ako bo milica celo zimo tukaj. Lepa šola za davkoplačevalce, ki fie trpijo to nepotrebno breme. • Kljub zimi in snegu vrSe se dnevne parade štrajkarjev in jutranji * pohodi na piketiranje kakor poprej. Stavkarjev ne usta vi nobena ovira niti zapreka. Vstrajnost in trdna vera v zmago je močnejša kakor vsi protivni prirodni elementi. Najpotrebnejši štrajkarji dobe v linijskih prodajalnah obleko in obuvalo brezplačno. Obleko in čevlje je poslala bratska unija iz Butte, Mont. Skebi Se dohajajo in — odhajajo. Največ jih pride iz Chicage, kjer imajo carji bakra svoje centralne agenture. Zapeljani reveži pridejo semkaj, zmrzujejo, stradajo, preklinjajo, delajo par dni in — izginjajo brez sledu. To naj bo v svarilo vsem tistim, ki bi se morda vsedli na limanice. Chikaiki socialisti preprečili ske-
bom pot v Michigan.
V soboto večer (15. t. m.) je bilo na Union-kolod voru v Chiea-«ri več aodrugov, med katerimi je bil tudi T. SuSnjar, tajnik Jugo-slov. soe. zveze. Sodnigi so parili na vlak Chicago, Milwaukee and St. Paul železnice, ki vozi vsak večer ob 10:30 v Calumet, Mich., in videli so, kako so agent-j« prignali na postajo 45 mož z namenom, da jih strpajo na vlak, kateri jih popelje v Calumet v
skebarijo. Sodrugi so se takoj pomešali med delavce in jim povedali, da je štrajk v Calumetu in jim slikali v kak položaj bodo ža-šli, če gredo tamkaj skebat. Učinek je bil sijajen. Možje so se čudili in rekli, da jim ni nihče povedal, da gredo za skebe. Nastala je zmešnjava. Konec je bil, da je izmed 45 mož samo osen» odšlo na vlak, ostali so se pa uprli agentom in odšli iz kolodvora. Agentje so se penili od jeze in naskočili bo
Math Kostelec. Unijskegs delsv-cs Johna Adama je poznal, da je malo strahopeten. Ker ga pa ni mogel s svojim garjevim gobcem tako hitro oblajati, vzel ga k sebi na stanovanje. Tedaj mu je rekel, da mu je delo odvzeto za vse večne čase, ako ne gre zdaj pred zimo skebat. Strahopetni Adam se je tako prestrašil, da je moral takoj preobleči hlače . . . in danes je skeb.
Prihodnjič pa pridejo še drugi
nic — sodrugi so izpulili Calumet obilno naročnikov, and Ilecli 37 skebov in vlak je oddrdral.
sodruge. Nastalo je suvanje s na vrsto. Pozdrav zavednim delav pestmi in sodr. Šušnjar je dobil eem široin Amerike, tebi "Prole-sunek v hrbet. Toda pomagalo ni tarec" pa želim mnogo vspeha in ni." »n<ihu.>i -n :«n»i:i: p«i"."«« nhilno naročnikov.
Clan W. F. of M.
Dodgeville, Mich., 13. nov. — To je izvrstna taktika.Od sedaj j Cenjeni mi urednik "Proletar-zanaprej bomo redno na Union ca"! Kapitalisti ne vedo, kaj bi kolodvoru na straži, Sodrugi, ki še storili, da nas bi potisnili na-imajo zvečer čas, naj pridejo tam-'raj v stari jarem. Sedaj so nam kaj. S tem bo štrajkarjem veliko prepovedali klicati "skeb", ka-pomagano.	dar imamo parade mimo rud-
Se nekaj slovenskih garjevcev. ,,ikov- ,)an<H zjutraj so nas odpe-Calumet, Mich., 13. nov. - Da- |Ja,i f07 200 »trajkarjev v Hough-nes sem čital v našem delavskem ton' kj"r "am Predali, da se
listu "Proletarec", kako ste po- m<?ramoL2*' 1 m z*lttslV UmkaJ kazali svetu nekaj naših delav- ^d.šču samo zato ker. smo
skih izdajalcev in .Judežev. Tako	tako kakor se jim
»t •• i • j » •	reee: skeb. Mi ne znamo, kako bi
je prav. Unijski delavci smo po-	, « , , , , . ,
... .... i % • • j i • i ; jimdrugaše reklo, kakor skeb. vsem zadovoljni, da razkrmkuje- „ *	* „ . .! .. ... ,,,
te podle omahljive?, ki v „vojo »m bomo ieLk,lc» ! ,"k"b 1»»!..,, Äkodo pomagajo "Jimu" p» ma*"n »' v», kap.tal.» . 7. v»e
.a:	*	7 - •• «t « mi svojimi mdžukšni na glavo po-
razdirati našo organizacijo \V. r. A	,. , • .
. Xf m • , , . _ stavijo. Rekli jim bomo "skeb", of M. To je dobro, da je vsa po- . ,,	, , , . , !
,, . , ,	. . . ... , . dokler ne nehajo skebati. /akaj
d I oa t skebov zastonj, kajti eas ni	« , , . . a-
ver daleč, ko bo prišel McNauRh- "am W kn,h » u9 '
.	. , pa so skebje presneto slabi de-
ton pred nas poražen, ro je že :	v » j j i ai rx r fJ
, . .	j . lavci. Nečejo delati. Danes j*
skoraj zagotovljeno. Ti pa dragi _ . . . *' . a . , •
.»« i * »> *	: usel jeden skeb iz Superior rudni-
nsm Proletarec se še zanaprej , . . . ,	. ,
r-	. .j ka in rekel pred nami vsemi, da
poteguj za nas. Z nanu stoj do 4 , , . '	. .
* u i , u v u takega dela on ne mara delati, konca te borbe in ko bo borba 01 , .
enkrat končana, bomo že po »a- Sk,'hf' P™»^ >« P»d'*e ... - , .	.. j . v naše vrste dokler je še čas
ših močeh pripomogli, d apostane	J itp
naš delavski list "Proletarec"	tkrail, strsjaar.
dnevnik.	Kako sodijo o stavki nepristran
Tukaj imam tudi jaz nekaj na-	«ki opazovalci,
daljnih imen slovenskih skebov, Mr. Graham Romeyin Taylor katere obesite visoko, tako da jih piše v svojem časopisu "The bo videHi vsa slovenska delavska Survey" o stavki rudarjev v mi-javnost in jih poznala v bodoče, ehiganskih bakrokopih med dru-Prvi je Georgs Koče iz Yellow eim tudi sledeče: Jaeketa. Pred štrajkom je name- 4 4 Od 23. julija je 15.000 rudar raval odpreti mlekarno in kravjo jev v Copper County v stavki, kupčijo, toda štrajk mu je prekri- Državna milica je spremila dotič žal vse račune. Tedaj mu je nje- ni kraj v vojaško taborišče. Ne-gova boljša polovica (boljše re- kaj življenj je izgubljenih. Stav ceno: pucica) s kolom poravnala karji, njih žene in otroci zavise od kamelin hrbet in ukazala: "Ske- pomoči organiziranega delavstva bati v jamo ali pa od hiše!" In od drugod. Rudarji stavkajo za Koče se je priklonil boljši polo- princip, za svoja unijska načela, vici in šel sramotno skebat. John dasiravno imajo tudi druge važ-fiterk iBakrle) je skeb po bož- ne zahteve. Lastniki rudnikov pa ji volji. Nekoč je šel mimo neke hočejo na vsak način uničiti orga-cukrarne in zgodilo se je tako, da nizacijo svojih delojemalcev. Že se je cuker prijel njegovih žepov, pred meseci bi biliugodili neka-Za ta svoj greh se je sicer kesal, terim zahtevam rudarjev, toda toda poboljšal se le ni. Snopsar je niso hoteli ,ke» s tem bi podkrepi-prve vrste in svobodno naj skeba li unijo, katera je pričela stavko, sto let, pa bo Se vsakemu Kitajcu Tako namreč lastniki rudnikov dolžan. — Jos. Jančar živi s svojo saini izjavljajo. Strajkarji so čla-leno in zavaljeno polovico na ni Western Federation of Miners, starem Tamaracku. V začetku, Lastniki rudnikov so mnenja, da
ta organizacija goji nasilje, ne koč je bila obdolžena umora eksguvernerja Steunenberga v Idahu. Zato pa lastniki rudnikov trdovratno odklanjajo vse ponudbe za sporazum, ker bi radi uničili unijo. Ampak Western Federation of Miners danes ni več to, kar je morda bila nekoč. Navzlic svojemu "socialističnemu duhu" in radikalnim principom drži se strogo postavnih mej. Dejstvo, drf je ta organizacija združe na z American Federation of Labor, dokazuje, da se ravna po splošnih načelih organiziranega delavstva v Zedinjenih državah, ker drugače bi ne mogla biti po družnica velike narodne organizacije. Lastniki bakrenih rudo-kopov v Michiganu, ki zahtevajo od vsakega delavca, ki se povrne na delo, da mora preklicati svoje članstvo v uniji, so torej v resnici napovedali boj American Federation of Labor, ki je pokroviteljica Western Federation of Miners. Neki micbiganski sodnik je to protiunijsko gonjo označil kot "vratolomno delo Bourbon-cev" in čisto nič se ne moti. Postopanje trdovratnih in kratkovidnih operatorjev zamore razpa-liti kri tudi v najbolj potrpežljivem človeku. Ako se jim posreči, da uničijo sedanji odpor in postaven boj rudarjev, ali ne bodo s tem zasejali med delavce tajna, nasilna sredstva, ki so poznana v L W. W.T fttrajkarji zdaj protestirajo odprto in radi tega so aretirani in vrženi v zapore. Ali ni v stanu tako protizakonito početje izzvati druge in Se večjeprotiza-konitostiT V michiganskem bakrenem okrožju je treba več pameti in veliko manj trmoglavosti."
Tako sodi o carjih bakra mož, kateri ni unijski delavec niti socialist.
Stranka \
zapisnik seje ekbekutive dne 8. novem. 1913.
stavke je bil zvezdar. Nekega dne se pa je zvezdarjem pripetila nenadna nesreča, da so morali ne-besom pete kazati in pri tej priliki je Jožek izgubil zvezd<#in ko liček. Ves preplašen je pritekel k svoji leni polovici in zdihoval: "Kaj bo, oh kaj bof" Ali ona se je obregnila: "Jožek, ti veš, da jaz ne morem živeti brez Snopsa, pive in tistega rudečega. Ce mi tega ne kupiš, naj te grdi vzame. Skebati ali pa od hiše!" In Jožek je šel in svoji ženski na ljubo ob lizal je škornje McNaoghtonu in liže jih še zmiraj. — Frank Pav-lič se je držal, da je tembrški kepten; ali njegova "basarija" mu je splavala po vodi in sedaj trema. Le tremaj France, tremAj — pa hitro, drugače ti bo dal 'Žim" s tisto oblizano Škornjo v nos, da si boš hrbtišče zlomil. — Vse časti je vreden skeb John Šmalc ali po domače polanski Cemnšija. S "svetlim plehom" je bil pobrisal v Minneaoto, toda tamošnji zavedni delavci so mu obrnili hrbet. Tedaj mu je pa pisal njegov "dolgi strah" ali bolje rečeno njegova dolga gos, da se naj v "bakso" ali v škatlo skrije in adresira naj se naravnost na 'Žima" za importiranega skeba. Žim dela z našimi skebi tako <aknr bostonski postopači s psi, ki jih pošiljajo damam v Evropo.
John Strbenc je zaskebal takoj v začetku stavke. Kakor je vsem znano, ga je takrat sam "hudič" ovil po celem rudniku in ga skoraj pripravil ob pamet, tako da so ga morali odpeljati v norišnico Ko je okreval, ga je vzel Žim" nazaj v skebarijo pod pogojem, da lfc) z njim nekoliko kranjskih koliČkarjev, ki ga bodo čuvali tistega Žimovega 'hudiča', kateri lovi skebe po rovih. — Najbolj zagrizen grintavec pa je
Navzoči ao Polovins, Sušnjar, Savic, Dubravac, Frank PetriČ, Krpan, Vrkljan, Aleé, Godina, MavriŠ in Bajskič.
Zapisnik zadnje seje ae prečita in sprsjine. -— Tajnik Šusnjar poroča o zadevi v Butte Mont., Iki mu jo je sporočil sodr. Fabianich. Zadeva a*- vzame na znanje. Vzame se na znanje tudi pismo sodr. Ad. Lukesiča, v katerem poroča, da se nahaja v bolnici in da je vsled tega moral pretrgati agitacijo po južueiu Illinoisu.
Zadeva sodr. Pintariča, glede delnice prejšne zadružne tiskarne, se izroči odboru za tiskarno.
Dopis od kluba štev. 18. iz Yoiingntowna, v katerem ae kritizira uredništvo R. S. in glavni odbor, ker odlaša s pravilom za Vječa, se vzame na znanje.
Prečita se list sodr. Žikiča iz Pitt8bnrgha, v katerem vprašuje kaj js s povračilom avote za Li-škovo delnico. Zadeva se izroči tajniku odbora za tiskarno.
Poročilo državnega tajnika države Ohio, ki se naslanja na sprejetje novih pravil za državno organizacijo, se vzame na znanje.
Prečita ae list' sodr. Ringlerja, tajnika državne organizacije za Pennsylvanijo, v katerem poroča, da je državni komite dovolil za gitatorične »vrhe od strani Ju-goslov. socialistične zveze za delo v Pennsylvaniji $75, od katere svote pošilja prvi delež v čeku $25.00, se vzame na znanje in naroči penn8ylvanjskemu Vječu, da organizira v smislu želje tega odbora, to je, da se svota porabi le /a organiziranje v državi Pennsylvaniji.
Prečita in na znanje se vzame dopis iz Hammond, Indíf tičoč se agitacije za organiziranje novega kluba.
Prečita se dopis iz Bessemer ja, v katerem naznanjajo, da so zbrali tamkaj $10.75 /a mišiganske štrajkarje in da žele imeti organizatorja, ki bi ustanovil socialistični klan. Zadeva se predloži Penn. Vječu.
Poročilo iz Nokomis, 111., od koder poročajo, da so vstanovili socialističen klub, se vzame na znanje.
Na dopis iz St. Louisa, kluba štev. 14, v katerem se pritožujejo, da so poslali "Radnički Straži" oglas za prireditev javnega shoda. ki pa ni bil priobčen tako, kakor je bil poslan (izpuščen je bil namreč govornik) se vzame na znanje, urednikom pa naroči, da st> imajo take objave priobčiti, Kakor žele klubi. Upravnik "Narod. Ola«a" se opraviči s tem, da objav« ni prišla pravočasno in je zato izostala.
Poročilo kluba štev. 9. Milwaukee, ki se peča z osnivanjem Wi-sconskega V ječa. se vzame na znanje.
Sodr. Sušnjar poroča o stanju zveze. Iz njegovega poročila je razvidno, da so vsi dolgovi zveze do malega poravnati in da zveza napreduje lepo. Za oktober je bilo odračunjeno stranki za 2078 članov mesečnih prispevkov. Novi klubi se vstanovljajo vsak teden.
Prečita se dopis in resolucija, ki so jo sprejeli kansaski klubi na skupni seji z ozirom na informacije, ki jih ima dati drž/ tajnik kansaške organizacije \V. Mineralske engl aociali organizacije. — Zaključi se, ds ae dotična resolucija posije v angleščini tajniku kansaške državne organizacije v Fort Scott, Kans.
Sodr. Savič poroča o opravilni-ku za V ječa, ki se je bil po raznih zaprekah zavlekel. — Zaključi se, da se opravilnik objavi v najkrajšem času v nnših glasilih. BVsled spremenjene situacije v Milwaukee, Wis., pri klubu štev. 37 in lista "Bodočnost", ki je prenehal izhajati, se zaključi, da vseld tega nadaljne akcije glede tega odpadejo.
Na vprašanje, ali je vse urejeno v tiskarni, to je, če so vsi delničarji, ki so se prijavili in bili pravičeni povrnitve svot za delnice, prejeli svoj delež in ako so vse stvari na mestu kakor imajo biti. poroča sodr. Savič, da se je stvar radi ob računanja z Radnič-ko Stražo, zavlekla. — Zaključi se, da gl. tajnik* pozove tajnika
oibora za tiskarno, da skliče tozadevni odbor in ds reši vso zadevo in objavi račun v naših glasilih.
Ker so na seji navzoči vsi odbori, se zoključi, da se vrši v nedeljo predpoldne dne 16. novembra v Narodni dvorani javen ljudski shod v korist iiiišiganskem rudarjem in coloradskim preinogarjem. štrajkarjem. Na tem shodu bodo govorili J. M. Reiley, Paulson, I. Sušnjar in F. Godina. V odbor za priprav» tega shoda so izvoljeni sodrugi Godina, Vrkljan in Polo-•vina.	•
Slovenski odborniki poročajo o sklepu za ustanovitev agitatorič-nega fonda, ki naj bi se vzdrževal s prostovoljnimi prispevki, kakor ostali fondi, ki jih goji od časa do časa Proletaree. — Se vzame neznanje.
Zaključi se, da prinašajo glasila od časa do časa članke z navodili za organiziranje socialističnih klubov.
Sodr. Polovina, upravnik "Nar. Glasa " poroča, da je bilo v oktobru $390.35 dohodkov in $412.09 izdatkov. Poleg tega je treba računati še dolg tiskarni in knjižnici, tako, da znaša primanjkljaj o-krog $194.00. Sodr. Savič poroča*, da je "Nar. Glas" v slabem fi-nancijeluem stanju in predlaga resolucijo, v kateri se apelira za podporo "Nar. Glasa." Resolucija se sprejme soglasno in se objavi naših glasilih.
Sodr. Petrič poroôa, da je bil na zadnji seji kluba štev. 1. izvoljen nadomesten član v eksekuti-vo, in sicer sodr. Hren. Tako je slov. sekcija zoj>et zastopana v polnem številu. — To se vzame, na znanje.
Sodr. Godina poroča, da je klub štev. 1. suspendiral predlog za avtonomno upravo zveze — glasom predloga skupne konference — za tri mesece. Predlog konference se je glasil, da klub štev. 1. ta predlog sploh umakne.
Zapisnikar J. S. Z
KAKO PRITI DO AGITACIJ SKEGA FONDA?
Predlog za ustanovitev fonda, iz katerega bi se vzdrževali agitatorji iu govorniki, ki ga je bil sprožil gl odbor ,1. S. Z., je propadel. Največ je propadel radi tega,. ker se je glasil mesto petih — za deset centov. Na predzadnji seji eksekutive je bil obenem sprejet predlog, da se za nedoločen eas vsak tozadevni predlog o-pust-i. Vzlic temu predlogu pa o-staja vendar odprta pot za razmo-trrvanje o pokretanju tozadevnega fonda. Tak fond je na vsak naein potreben; kajti stalno se oglašajo stari in novoustanovljeni klubi za pojasnila, če bi jim mogli poslati govornika. Pri tem nastanejo pa vedno vpraaanja, ki so zvezana z gmotnimi sredstvi. Novi klubi nimajo denarja za pokritje stroškov agitatorja, pa tudi zve za ga nima, kajti prispevki, ki jih plačajo člani zvezi, se dele na skupno stranko, državno in okraj no organizaciio; ostane le 5 centov za fond tiskarne in pa 5 c za upravne stroške zveze, Rakor tiskovine, kakšna pSaebna in nujna pota članov eksekutive in nadzornega odbora itd. Z zvezno blagajno. se torej ne da razpolagati za pokritje stroškov agitatorjev in govornikov. Toda govorniki in agitaton-ji so potrebni, če hočemo, da bo naše gibanje stalo na solidni podlagi.
Moveuska sekcija raste hitro. «o\i klubi ae ustanovljajo skoraj «rsak teden. Umevno je torej, da bo treba gledati, da se kaj ukrene glede stalnih agitatorjev in govornikov, ki morajo — če hočejo opravljati svoje delo — imeti zato nekaj odškodnine. Ce bi imeli takega agitatorja in v to potrebno blagajno, bi ga lahko pri vsaki priliki poslali, kjer bi bil najbolj potreben. Kot tak bi bil zaeno raz-pečalec knjig, vstanovitelj klubov, informiral bi tajnike o izvrševanju njih nalog itd. itd.
Cez vsa ta važna uprašanja nase sekcije, se je razpravljalo na zadnji seji tega odbora in podpisani so prišli do zaključka, da se osnuje poseben agitacijski fond, ki naj bi vspeval s prostovoljnimi prispevki. Naši sodrugi in somišljeniki so že mnogo prispevali v razne fonde; ravno sedaj imamo takorekoč četvero teh fondov, kateri se polagoma, ko so vzroki za ustanovitev odstranijo, avtomatično odpravijo. Zakaj bi torej ne imeli še en tak fond, ki je za na-
še gibanje tako potreben, kakor
kateri teh, ki jih imamo do zdajf S prostovoljnimi prispevki ae včasih celo več doseže, kakor pa z obligatoričnimi. Mnogo je ljudi, ki iz različnih vzrokov ne morejo ali pa nočejo vatopiti v socialistični klub, in teh v tem slučaju organizacija ne more doseči s prispevki, med tem ko bi prostovoljno radi prispevali, v ta fond toliko, kakor aktivni člani; morda še kaj več. Vse to so pomisleki, ki jih je v tem slučaju vredno vpoatevati. Zato smo podpisani člani, kot administrativni organi slovenske sekcije J. S. Z. prepričani, da je naš sklep dober in da ga bodo člani naše sekcije in vsi prijstelji napredka in delavske izobrazbe osvojili in prispevali v ta fond vsak po svoji moči. Vsi doneski bodo objavljeni od časa do časa, kakor drugi fondi, v "Pro-letarcu", kamor je pošiljati tudi doneske za ta fond. Doneski naj se pošiljajo pod "govorniški fond", na uprav. Proleterca.
Administrativni odbor slov sekcije J. S. Z.
Fraink Aleš, Frank Hren. Frank Petrič. Filip Godina,
GOVORNIŠKI FOND.
Ju gosi. soe klub št. 1, Chicago, 111....................$5.00
Milwaukee, Wis., 9. nov. 1Ö13. Jugoslovanski socialistični klubi v drisvl Wisconsin, pozor!
I>ue 23. novembra t .1. bo ekupna seja, odnosno konferenca vseh tajnikov jugo«l. social intimni h klubov v Wescon-sinu, da se oživotvori odborna konferenca 4' Vjeie'' za državo Wisconsin. Heja ne zafne ob » uri zjutraj v linijskem poslopju " White House" na Wisconsin St., izmed 4. in 5te ulice, ▼ Racine, Wis.
Vsled tega opozarjam vse tajnika wisconzinAkih klubov, da bodo ta daa na označenem mestu. Pridejo lahko tudi posamezni ¿lani klubov, ker je vsak nasvet dobrodošel. Na tej seji se bo sklepalo v korist cele Jugosl. socialistične zveze in zsto je vsakega tajnika dolžnost, da tej seji prisustvuje.
Komur je mogoče naj pride v Racine že v soboto večer in se vdeleži zabave, ki jo priredi socialistični klub ¿t. 122 v Germania Hali.
Pozor na to sodrugi v Wisconsinu! H socialističnim pozdravom,
Thos. Stepič, taj. St. 9.
Za michiganske štrajkarje, Milwaukee, Wis. 3. nov. 1913.
Cenjeno .uredništvo: — Naši člani kluba štev. 9. so zbrali za mi chiganske štrajkarje $33.40, svoto katera je bila odposlana gl. tajniku zveze, da jo odpošlje na pristojno mesto.
Dali so po $1.00:
Joe Vogel, J. Kesich, M. Hel-ding, Gh. Shirodl, M. Setina, J. Boronja; po 50 c: S. Josinoj, * A. Krška, Fr. Wlbah, M. Antolich, S. Radmilovich, J. Vargaritz, F. Snider, J. Vojvodich, E. Snider, Fred Redich, F. Perko, S. Osep, W. C. Sanden; po 30c: P. Rašo, Teo. Radmilovich; po 25 c: B. Kopči-ja, L. Blanuša. R. Ožegovich, N. Ciganerich, S. Obvadovich, Ema Vojvodir, .L Keča, R. Brzobahatz, V. Brzobahatz, J. G. Boršo, Jos. Hoffna, P. Fisher, Jos. Seafl, Fer. Pilaček, F. Pilachak, Matner, I. Stanikovich, F. Petkovich, A. Ko-ščovski, L. Teodorovič, N. Rada-ljevir, A. Sarija, Iz. Baniček, Jos. Patz, J. Lekševich, A. Shilhord, A. Pames, G. Retonia, F. Železnik Ch. Vesliga A. Ozdald, Jos. Tratnik; po 15 c: V. Vesliga, ,M. Be-mek, A. Kraus 25 c; po 10c: D. Prich, V. Rašo, M. Lautrač, Anie Schneider, ,T. Horvat, R, Kapeta-novie, T. Ivančič, S. Ivkovič, S. Milmovič, M. Fuks, J. Groš, A. Stanivokovič, D. Saj, S. Mahu.
Soe. pozdrav!
Thos. Stepich, tajnik.
Listnica.
Dobili smo par pritožb, da naročniki ne dobe redno lista. Pri re vidiranju naročniške liste smo pa dognali, da se dotičnikom list redno poSilja na pravi naslov. Da je list dostavljen na adresata, potrjuje tudi dejstvo, ker poŠta listov ne vrača, kar v nasprotnem BluČaju stori. Tz vsega tega se da sklepati, da dotičnikom jemlje list kdo drugi. Opozorjamo torej vse cenjene naročnike, naj pazijo na svojo pošto in če kaj nerednega zasledijo, naj nam takoj poročajo, da naredimo r na pristojnem mestu remeduro.
M. K. Cecil, Pa.: Ena stvar je osebna ,druga ph drnStvens, za javnost pa nobena I Prvo poravnate toiej t osebo, drugo pa t društvom. — Pozdrav!
w

PBOLBTAREC
— KATOLIŠKA ZNANOST ČUDEŽI VODIŠKE JOHANCE IN NJENE ESKAPADE. Pripoveduje, da je vodiiko Johanco preiskovalo na ielio cerkvene oblaati več skrbno odbranih znanstvenikov na katoliški podlagi. (Mogoče so bili znanstveniki 4 la Drobtini-čar pri A. S. in Janez iz Jolieta. Opomba najmlajšega vajenca.) O uspehu tega preiskavanja ni prišlo nič v javnost, iz čeaar je sklepati, da so ti4 4 znanstveni ki"' kon-šta tirali čudeže. Drugače ai tega ne moremo tolmačiti, ker sicer bi bili morali dotični goapodje na vsa usta povedati Johanca slepa-ril Škofu bi to morda ne bilo všeč, ali pravilno bi bilo. Da bi imel človek toliko krvi, kolikor jo je "izšvicala" Johanca, je že fi žično nemogoče. 8 tem dejstvom bi računal vaak količkaj razumen zdravnik in opravil bi svojo nalogo brez vseh predsodkov. Drugače je preiskovanje brez pomena in tpdi njegov rezultat že v naprej iluzoričen. Kakor hitro pa je na stal sum, da oddaja Johanca pire-tveč krvi, ni bilo nobenega dvoma več, kaj je preiskovalcem storiti. Odkod toliko krvi, kakana kri, či gava kri 1 Kadar se hoče sodišče prepričati, kaj je a "krvjo, ki se nahaja na obleki obdolženčevi, jo d4 v kemično-uiikroskopično pre iskavo. V neštetih alučajih se je že dokazalo, <la je zagovor obtožencev bil pravilen, ker jc pre iskava krvi dognala, da ni človeška, ampak goveja, prašičja, go lobja itd. Pri Johanci pa se to iti zgodilo, kar postavlja prizadete strokovnjake v kaj čudno luč. Za želvami, vulgo kristjanskimi glavami — telečja kri! O, kranjska dežela, ti boš postala še slavna po svoji zabitosti!
Katoliška cerkev pa je s Čudeži jako providna. Znano je, da mora pravoverni kristjan, in sicer pod kaznijo smrtnega gireha, verovati brezpogojno le to, kar je cerkev proglasilo za dogmo: Dogme pa veljajo vobče le za inteligentnejši del vernikov, dočim mora pripro-ato ljudstvo brezpogojno verovati tudi še kaj druzega. O lurških čudežih so izdane že cele skladovnice nabožnih knjig in pn •vsakoletnih majniških slovesnostih se pripoveduje o njih kakor o neizpodbitnih dejstvih. Lurška roman ja so prinesla katoliški cerkvi že miljone in lurški patri so sv. sto-lici vselej najbolj dobrodošli gostje. Priprosto ljudstvo misli, da stori smrten greh, če ne veruje ali le dvomi o lurških čudežih. Temu pa ni tako; zakaj sv. stolica je tudi tu pustila vratica odprta, da bo lehko smuknila skozi, kadar se jej bo zdelo potrebno. Lurški čudeži namreč niso dogmatizi-rani in je prosto vsakemu kristjanu, da veruje vanje, a?I pa ne. Če "Slovenec", trdi, da je bil on prvi, ki je proglasil čudeže vodiške Johance za sleparijo, se očitno laže. Naj nam 44Slovenec" raje pove, na čigav ukaz je šel v Vodice deželni zdravstveni svetnik dr. F. Doljšak, ki je obenem dkofov zdravnik \ Znano nam je, <la je DU dr. Doljšak »v Vodicah, da preišče Johanco kot strokovnjak. Kakšen je bil uspeh tega obiska nam ni znano. Toda vsiljuje se nam mnen je, da je ta prvi zdravnik v deželi ali popolnoma nesposoben za svoj poklic, ali pa je sleparijo koosta tiral, pa jo — zamolčal. Ni pa izključeno, da ie o vsem, kar je bil videl, poročal škofu, ki pa se je ravnal po zgledu rimske stolice glede lurških čudežev, češ, ddkler nese, neae, ko ne bo več neslo bomo pa štacuno zaprli.
Sveta Johanca je pustolovščila tudi na Reki. "Novi Riečki List" piše o Johanci: 44Povsem pozitivno vemo, da se je Johanca zadnje dni zadrževala na Reki, Reška policija je dobila od zagrebške brzojavko, naj pridrži v zaporu neko devico ali usmiljeno sestro, ki "se dela za svetnico, ako jo dobi v pest. Ker so na reški policiji vedeli iz časopisov, da je razkrinkan« svetost in čudotvornoat Johance JerovŠek iz Vodic, so bili prepričani, da išče zagrebška policij« Johanco. Za to se je takoj opdravilo več detektivov na pot, da najdejo Johanco. Našli so Johanco pri nunah na Podmurvicah ter pazili na njo. Re3ka policija je trikrat brzojavila zagrebški s pro&njo, naj pojasni svojo brzojavko, čo se tiče Johance, a ni dobila nobenega odgovora. Ker re*-ka policijs ni imela nobene ovadbe proti Johanei in tndi nI bila izdana proti njej nobena tiralica, je ni mogla aretirati. Koncem pre-
teklega tedna je Jobauea zapusti U skrivališče pri nunah na Podmurvicah ter odpotovala na Kranjsko, kjer so jo, kakor javljajo slovenski listi, zsprli. N« Reki J Johanca služila pri neki vdovi imenu Sorko. Ta jo je odpustila iz službe, ker je neprestano letala v cerkev. Johanca je bila ljubim ka reških 'kapucinov in nun. \ kapucinskem samostanu je prebivala dlje časa. potem pa je služila pri nunah v Podmurvicah. ''Krvavi pot" je potila v Možetovi 1 si na Trsatu. Pri " Kristusovem trpljenju" ji je asistiral tudi profesor veronauka na gimnaziji na Sušaku Valjat« ..."
Kulturni boj na Kranjskem.
Na Kranjskem je volilna bor ba v polnem tiru. Slovenski socialisti so zelo živo posegli v ta boj, da razkrinkajo deželne kristjane katerim načelujeta dr. šušteriič, vulgo doktor Žlindra, in dr. Krek, farško ščene, ki izrablja i muniteto deželno zborskega poslanca, da psuje žene. Socialisti so sklicali že več shodov, na katerih so farške lumpe iz deželnega zbo ra prikazali v taki luči, da so se najvernejši kranjski kmetje zgra vali nad njih početjem. Shod v Zagorju ob Savi jfe bil prav dobro obiskan. Predsedoval je sodrug Čepin. K dnevnemu redu 4 4 Politi čni položaj v deželi in kranjski deželni zbor je poročal sodrug To'-» kan iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru razložil, kako da je oblju bovala klerikalna stranka dobro* te„ dokler ni imela večine in kako sedaj brutalno izrablja svojo moč napram neklerikalnenvu prebivalstvu Kranjske in v korist malemu številu klerikalnih veljakov. Govornik je tudi osvetlil nesramno nastopanje deželnih gospodarjev proti svobodnemu ueiteljstvu, kako strankarsko dele podpore. Korupcija, ki je v kranjskem deželnem odboru, je mogoča le še na Ogrskem. II koncu pa je opozoril sodruge na prihodnje deželnozbor ske volitve, ki bodo že v prvi polovici meseca decembra. Pravilno bi morale biti šele drugo leta meseca marca ali aprila, tako zgodaj so pa zato, da bi klerikalci lahk^ zakrili finančni polom, ki preti deželi. Prihodnje leto bodo povi-šaK deželne naklade takoj po izvršeni volitvi, če se jim posreči da dobe zopet večino. Dolžnost volilcev bo, da preprečijo to klerikalno špekulacijo in da požen«" klerikalno strahovlado z deželna ga zbora. Za njim je govoril še gosp. Tavčar, ki je naglašal, da bi bilo najbolje, da se vsi svobodni in napredni ljudje brez strankarske razlike vpro klerikalni strahovladi in da bi nastopali v tem volilnem boju skupno.
Shoda v Borovnici so se udeležili tudi klerikalni kmetje, ki so predavateljici sodružici Štebijevi, ki jc v enournem poljudnem govoru osvetila zadnje zasedanje kranjskega deželnega zbora in pokazala v resnični Luči 44obračun" deželnih kristjanov, pazno sledili. Govornica je končala svoj govor s pozivom na čvrsto protiklerikal-no agitacijo, ki je našel pri zbo-rovalnih buren ^dmev.
Na shodu na Savi pri Jelenu je poročal sodrug Anton Kristan iz Ljubljane- Govornik je ožigosa) o-stro klerikalno protidelavsko politiko in pozival zbrane na marljivo delo v sedanjem volilnem času. Glavno je: razširjati 44Zarjo" in ji pridobivati naročnikov, tako, da ne bo zavednega delavca, ki bi ne bil naročuik 44Zarje"! Govoril je še sodr. Ant. Zugwitz, ki je z drastičnimi primeri kazal na sleparsko politiko klerikalcev. Citiral je besede posl. Gostinearja in pa — početje dr. Krekovo. Zbrani so burno pritrjevali govornikoma.
Na shodu v Spodnji Tdriji j* poročal sod ni g Štravs, župan i-drijski. Shod je bil dobro obiskan vzlic temu, da so imeli cerkven shod ta dan na Volskem, kamor so ljudje iz Gorenje Kanomlje po-večinoma Sli. Shodu je predsedoval sodr. Leopold AIf5 iz Idrije. Poslušalci so stvarna izvajanja sodr. &travsa mirno polulali. Cula so se le odobravanja in včasih smeh zlasti, ko je med drugim o-menjal tudi početje vodiške Johance, ki je preslepila celo ljubljanskega škofa s telečjo krvjo. T z razpoloženja na sedanjih shodih je posnamati, da se ljudem oči tudi na kmetih odpirajo in »«daj verujejo, da je klerikalni rešim v njihovo pogubo.
Za Vič — Glince je bil shod dvorani pri Travnu, kateremu sta predsedovala sodcuga Puch in Kr-javee.
Govoril je sodrug l£oemur o de lovanju deželnozborske večine in popienu volitev. Koncem svojih vseskozi zanimih izvajanj se je do taknil tudi sklepa deželnega zbo ra, ki poživlja ministra za notra njo zadeve, da ustanovi za Kranjsko posebno zavarovalnico zoper nezgode. Klerikalci se v tem ozi-ru kaj sumljivo obnašajo. Upajo namreč, da bodo dobili to zavaro valnico v svoje roke. Narodnost jim je le pretveza. Kako se bo godilo ponesrečenim delavcem, če pride res do te zavarovalnice, nam kaže dosti jasno položaj uči teljstva na Kranjskem, ki mu re žejo kruh deželni kristijani. Pri tržaški zavarovalnici bodo potisnjeni Slovani v brezpomembne manjšine, smejati pa se tudi ne bodo imeli kranjski podjetniki; kajti zavarovalne premije se bodo vsled nerazmerno drage uprave silno povišale. Govoriti bodo morale tudi delavske organizacije. S tem shodom se je volilni bol pri nas začel. Kakor kaže razpoloženje med ljudstvom, dr. Susteršič ne bo več tako lehko 4 4 skozi zlezel". Mož preveč trdovratno mol či na Theimerična očitanja. Neki kmet je pripomnil na izvajanja govornika: Kristus je grešnici Magdaleni odpustil, njegov namestnik dr. Krek pa je sam grešil, potem pa še obsoja!" Je vendar še nekaj razsodnosti v slovenskem ljudstvu.
Na Uncu na Krasu se je vršil ljudski v gostilniških prostorih g. Ribariča. Ljudski shod bi se imel vršiti pod milim nebom. So-drugi so pri naznanilu shoda zagrešili malo formalno napako, pa jim je okrajno glavarstvo prepovedalo shod pod milim nebom. To pa volilcev ni ženiralo in prišli so v tako obilnem številu, da so bili gostilniški prostori gosp. Riba-riča na Uncu že ob 3. popoldan nabito natlačeni. Shod je otvoril sodr. Kocmur iz Ljubljano, v pred-sestvo pa sta bila izvoljena sodru-ga Ambrož in Dolhar. Sodrug Kocmur je v poljudnem govoru tako da so ga lehko prav vsi razumeli, raztonialčil pomen predsto-ječih deželnozborskih volitev. Obširno se je bavil s ponesrečenimi elektriškimi projekti na Gorenjskem, za katere bo moralo krvaveti tudi ljudstvo na Notranjskem, ne da bi imelo od tega le vinar dobička. Klerikalci razmetavajo denar tako, da se lahko reče: Kadar imajo otroci denar, imajo kramarji semenj. Seveda se klerikalci baliajo: toliko in toliko smo naredili. Ali naposled bo moralo vse to plačati vendarle ljudstvo s povišanimi dokladami. Deželne blagajne so prazne in tudi fondi so vsi izčrpani. Dežela se sedaj nahaja tam, kjer napove trgovec konkurz. Riniti bi se moglo naprej k večjemu še par mesecev, potem pa bi sledil neizogiben polom. Sklicanja deželnega zbora so se klerikalci bali kakor hudič križa. Poskušali so na vse načine še zadnji hip njegov razpust tekom zasedanja z nezaslišanimi provokaeijarni, krivdo pa )i zvalili na liberalce, češ, saj smo loteli položiti čisto račune, pa jih r.ismo megli. V prav tak; stiski se nahaja tudi država vsled svoje blazne militaristične politike. Zato vlada kupuje glasove, ki jih bo rabila za izžemanje ljudstva v državnem zboru in delegacijah, pa jej je prišla stiska kranjskih deželnih kristjanov ravno prav. Kravlja kupčija jo bila hitro gotova. Komaj je li^a rasedanje deželnega zbora odgodeno, jc bil ta že razpuščen in razpisane nove volitve. Klerikalcem se mudi; zakaj suša v blagajnih je velika in treba je, da se kranjskemu ljudstvu nalože nova bremena. Novi deželni zbor bo lažje posegel v ljudske žepe, tako računajo klerikalci, ker bodo volilei v nadalj-nih šestih letih, ko bodo zopet volitve, na to že pozabili. Govornik se jo obširno pečal Se z drugimi zadevami in končno priporočal agitacijo v volilnem boju in pozornost na nasprotnika, ki jo navidez miren. Ali škof pripravlja pastirski list, pela bo prižniea, grom in pekel ,kar bo pa manjkalo, bodo na preskrbeli ' šribarji "občinske uprave" iz Ljuhljsne. Govornik je žel za svoje poročilo živshno odobravanje in splošna želja jc bila, da se mora v kratkem ▼rliti še en shod. Na zborovanju je bilo mnogo kmetov, ki so oblju-
bili, da klerikalca pod nobenim pogojem več ne volijo. Ta občina, tako trdijo poznavalci razmer, je za klerikalce izgubljena.
Ko so se vračali shoda na Uncu so se ustavili sodrugi pri sodr. in podžupanu Bombaču na Rakeku. Sodr. Kocmur je hitro improviziral volilski shod, ki je potekel tako izvrstno, da so bili vsi zadovoljni. Neki kmet, po rodu Ižanec, je vpričo vseh obljubil, da bo volil socialistično, dočim je doslej vedno volil klerikalno. Udeleženci so sklenili tudi, da ustanovč podružnico 44Svobode" in imajo priglašenih že čez 30 članov. Če po-jde drugod tako, bo volilni dan za klerikalce sodni dan.
V	Tržiču se je vršil shod v gostilni pri Pellerju, ki jo bil prav dobro obiskan. Na dnevnem redu je bila točka: 44Kranjski deželni zbor". Predsedoval je sodr. Bu-kovnik. O zadnjem zasodanju deželnega zbora je poročal sodrug Bartl, ki je jasno naslikal delovanje klerikalne stranke v deželnem zboru. Shod se je vršil v najlepšem redu. Po končanem shodu so sodrugi pevci zapeli "Pesem o delu".
V	Žirih se je vršil volilni shod v gostilni gosp. Kavčiča. Shod je bil, posebno če se vpošteva kratka doba% ki je bila za agitacijo na razpolago, pravdobroobiskan. Vodil ga je podžupan iz Idrije sodr. Jazbec, poročal pa je sodr. Etbin Kristan. V cerkvi je trajalo opravilo pod ure dalje kakor navadno; to pa ni bil le sluč«j, nikakor pa niso gospodje božji namestniki hoteli s tem ovirati shod. Sodr. Kristan je posvetil posebno pažnjo gospodarstvu, ki se je razvilo v deželnem dvorcu pod klerikalnim sistemom. Pokazal jo tudi, da vzgajajo klerikalci hinavščino med ljustvom, ker more vsak klerikalec zatajiti svoje prepričanje in zadaviti svojo vest, ker sicer ni zanj enakih pravic, posebno pa ne podpore. Razložil je tudi posledice tega kvarjonja kranjskega ljudstva. Oglasil so je tudi po nepotrebnem neki klerikalni mladenič ,ki pa je tako klatil, da bi se oftmešil, kdor bi odgovarjal tistim praznim marnjam. Dosti je, če povemo, da je dejal, da bere samo 44Slovenca" in da verjame samo 44Slovencu". Ampak ljudstvo se s to znanostjo ne zadovo-luje in mladi Kogoj ni dosegel nič drugega kakor da so se mu poslušalci smejali na ves glas.
Na shodu 44pri Črnem orlu" v Idriji, katega je vodil župan sodr. fttravs, je poročal sodr. Etbin Kristan iz Ljubljaflo o zadnjom zasedanju deželnega zbora in o novih volitvah. Razložil je gospodarstvo in gospodstvo sedanjih deželnih patronov, ki so v deželnem dvoren ustanovili nezakrin-kano strankarsko vlado in se pri vseh svojih ukrepih oziralo izključno na svoje strankarske koristi, namesto da bi delali za vse prebivalstvo dežele po enakih načelih. Govornik je opisal vse zasedanje, ki je bilo klerikalcem zoprno kakor ozeblemu mrzla voda in pokazal škodljivost sedanjega režima, ki bi se težko prenašal, če bi bil le klerikalen, ki pa je neznosen, ker je klerikalno pristanski in vsled tega korupten. Dasi je bila svobodna beseda za-jamče-na v^koipu udeležencu in je bilo tudi nekoliko klerikalcev navzočih, se ni nihče oglasil. Pač p» je neko fante 44beležilo" za 44poročilo". V katerem listu bomo čitali njegovo poštene vesti, še no vemo. — Bivši poslanec za idrijsko mesto Gangl je naznanil, da [*)da volilcem svoje poročilo na shodu, ki bo dne 26. t. m. pri 44črnem orlu". Po živem apelu sodr. Kristana glede na pridno in smotreno delo za volitve je sodr. Stravs zaključil shod.
Podali smo kratko sliko volilnem boju, katerega vodijo naši sodrugi na Kranjskem proti kle-rikalizmu, najzvostejšemu zavezniku kapitalizma. Kjer klerikali-zem gospodari neomejeno, tam se najbolj odira in izkorišča delavca in kmeta, tam je uvedena strahovlada kakor v Mehiki. Avstrijska Mehika je Kranjsko, dežela, v kateri imajo klerikalni koritarji neomejeno oblast, da lahko gospodarsko uničijo vsakega, ki noče postati klerikalni hinavec. Klerikalci so izrabili vero slovenskega kmeta, da so prišli do moči na Kranjskem. Zlorabljali so spoved-nico, prižnico in ljubljanski škof je izdajal svoje znamenite pastirske liste, v katerih ni bilo besede o Kristovih naukih, pač so pa bili
ADVERTISEMENT
		
Avstr. Slovensko	jT Ai	Bol. Pod. Društvo
U«Um*Ijmm» 16. juuivjt lMl «0	VpT	lakor pori ran* M. '«bruvarja iMM v drlavi IUum
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kaas. Podpreds.: PRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kana Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breaxy HiU, Mulberry, Kans Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245.. Mulberry, Kana. Zapisnikar: L0UI8 BREZNIKAR, L. Box 38, Frontonac, Kaaa
NADZORNIKI: PONtiitAO JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kaaa. ANTON KOTZMAN, Frontonac, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kaaa JOHN ERZEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaaa same Dolar. Vsi dopisi so naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vte denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
polni gnojnice na nasprotnike klerikalnih koritarjev. Klerikalna stranka ne vpraša, ako si dober Kristjan in če živiš po naukih Krista. Ona zahteva, da slepo slediš klerikalnim voditeljem, nikdar ne misliš in nič ne vprašaš, temveč slepo spolniš, kar ti ukažejo. Klerikalna stranka je bolj zloglasna organizacija kot organizacija ta-lijanskih črnorokarjev, ki je izšla iz talijanskih klerikalcev. Kakor talijanski črnorokar obljubi materi božji debelo svečo, ako se njii bo posrečilo tolovajstvo, ravno-tako slovenski klerikalec obljubi za maše, ali se pa zaveže, da po-jde na božjo pot na Brezje ali kam drngam, ako se mu posrečijo njegovi malovrodni in zlodejski načrti, ki imajo vedno namen, od-reti svojega bližnjika po vseh stopinjah ciganske umetnosti.
Sodricgi v stari domovini so ubrali pravo pot, da so se z vso .silo vrgli na klerikalizom, najbolj* zvostega hlapca kapitalizma. Kjer vlada klerikalizom, je ljudstvo najbolj izžeto in ljudska izobrazba jc na zelo nizki stopinji. Doli z zvestimi hlapci kapitalizma, doli s klerikalizmom je danes klic zavednih delavcev vsega sveta. Zato pa sodrugi v domovini le pogumno naprej. Zgodovina vam bo postavila spomenik, ker sto imeli pogum v najbolj črnem kotu Avstrijo resno zagrabiti največjega ljudskega sovražnika — sovražnika napredka in ljudske prosvete — klerikalizm. Sodrugi naprej! Nevzdržema naprej! V vas so vprte oči za vod noga slovenskega delavstva v Ameriki, vas občuduje v tem boju zavedno delavstvo vsoira sveta' . . . Naprej!
paradirati kot 44prijatelj" nnij-skih delavcev, samo da bi vlekel za nos nerazsodne delavce. Čuvaj se, Janez, čuvaj! Carnegie ti ni dal orgel zato, da boš po receptu katoliške morale igral dvoobraz-no maškaro. Ti veš dobro, da Carnegie bi najrajši vse organizirane delavce vtopil v žlici vode.
Kranjski Janez kar piha od jezo kot gad, ker ne more socialistom do živega. Zmiraj je bolj divji. Skrbi nas, kaj bo z njim. Do danes še ni 44spreobrnil" nobenega socialista niti preprečil našega napredka, ('emu so mučiš, Janez?
Kolčno je Jsnez globoko vrdih-nil, nabasal nos s tobakom in zapisal, da 44 imajo delavci čisto prav, čc se družijo v unije in da jim noben župnik tega ne brani." O, kako kislo jc jabolko, v katerega jo moral vgrizniti Janez! V javnosti priznava, da imajo dc-lavci j»rav, če se organizirajo — in on ve, zakaj to pravi! — ali pri tem je pa pozabil, da njegov duhovni bratec Luka Klopčič v Ca-lumetu misli in dela drugače. Luka rujc odprto proti tamošnji rudarski uniji in novači skebe za Calnmet and Hecla Co. To ve 15,-000 štrajkarjev v Coppcr Coun-tv in vsak ted^n, nam o tem poročajo. Kako se potem to strinja* Kako jc to, da unija je "allright" v Jolietu, a v Calumetu pa ni T A-li morda Luka ni župnik T Če Luka ni župnik, marveč samo depu-ti-ierif in zganjač skebov, tedaj je vse dobro; ako pa Janez smatra Luko za župnika, potem se zopet prav debelo laže, ko pravi, da župniki ne branijo delavcem do organizacije. Kaj je torej s to reč jo, Janez?
('rna zavist grize Janeza, ko vidi, da socialisti vseh narodnosti_
ne samo slovenski — pomagajo stavkajočim delavcem, kjer le morejo in kolikor morejo. Kaj hoče naduti Janezf Ali bi morda rad, da gredo centi in dolarji, ki •si jih delavci vsepovsod odtrgava-jo od ust za svoje boreče brate, v njegovo brezdanjo bisago? Zavedni delavci v Ameriki so že prispevali nad sto tisoč dolarjev za michiganske štrajkarje in bodo še — pa kaj to tebe briga, Janez! A-li si ti kaj že pomagal štrajkar-jem? In tvoji sleparski bratci? Če bi danes nastal štrajk v jolietskib železnih tovarnah, stavimo glavo, da bi Janez tako^j — kakor calu-metski Luka — pritisnil s kapitalisti in novačil skebe za Carnegi-ja. Rimski popje so principjelno povsod enaki, dasiravno niso vsi tako divji in breznaeapin kakor je Janez. Kranjski Janez hujska, zmerja, laže, šunta in — kolekta M svoj globoki žep. Fehta tudi pri milionarjih. To je njegova vera.
V svojem "Ainer. Slov", vpije Janez, da njegov stric Carnegie nima ničesar v Jolietu niti v So. Chieagi. Glej ga Kljukca! Ali misliš, da pridigaš svojim 44ovči-eam", ki ti vse verujejo? Ali pa te je mogoče sram, ker si fehtal pri stricu Carnegiju za orgle? Mi vemo, da je Carnegie član jeklarskega trusta; Illinois Steel Co.' poseduje tovarne v Jolietu in v So. Chieagu, je pa podružnica jeklarskega trusta. Ali niso torej interesi joliotskih tovaren ravno-tako interesi Carnegijevi kakor Garvjovi in ostalih carjev jekla? Janez, pojdi spat! Stric Carnegie ti ne bo več dal orgel, kadar zopet prideš pred njega s fehtarsko torbo, ko na tako slabo poznaš njegove interese!
Fakt je, da jc cafumetski Luka glavar slovenskih skebov in v službi kapitalistov. Kranjski Janez, veren bratec Lukin, pa hoče
Rev. Sidney Strong, protestan-tovski pop, je na konvenciji A. F. of I.. v Seattle zadnji teden odprto priznal, da njegova cerkev do danes ni še nič dobrega storila.za organizirano delavstvo in v imenu svoje cerkve je prosil oproščenja. Katoliški škof John P. Carroll iz Helene, Mont., je pa hinavsko povedal delegatom, da "katoliška cerkev je vedno bila prijateljica delavstva in da pozdravlja unlo-nizem kot svojega zaveznika za socialno reforme". Carroll je nesramno lagal! Dokaz za to je zadnji štrajk v W. Virginiji in sedanji štrajk v Michiganu, kjer katoliški duhovni v službi kapitalistov rujejo proti stavkajočim delavcem. Protestantovski pop je odkritosrčno povedal, kar je res. Rimski popje so pa vedno kot jegulje — kjer ga primeš, tam se izmuzne. Rimska cerkev je na o-beb straneh — za kapitaliste in za delavce. V Seattle in v Jolietu so popje za unijske delavce, v Ca-lumetu pa za — skebe. Med kapitalisti so za kapitaliste, med de-lavci za delavce — kjer je štrajk, tam so za skebe — v resnici so pa le sami zase in za svojega papeža
To je princip rimskih popov. Delavci naj jim pa Se kaj verjamejo!	__
Silno trda mora že preiti rim-atvu med anieriikimi Slovenci! Kranjski Janez sedaj kliče na pomoč katolitke Sole in — vseučeli*-ča. Le pomislite: vseučeliSča! Najprvo je pričel z miajoni v A-friki, potem a Spitali in zdaj ima 4'vseučilišča". In pa znanstvo po-maga Širiti rimska cerkev, pravi Janez. Kako imenitno je siril^' rimska cerkev znanstvo takrat, ko je zapovedala Galileju, da mora preklicati teorijo o vrtenju ze-mlje okrog solnca — o tem nič ne pove modri Janez. Ja — ja, rimska cerkev je velika prijateljica znanstva — takifat kadar pogorus svojimi sme&nimi protidokazi! Mo goče bo priznala tudi socializem, ko bo že prepozno.
Zdaj pa nekaj glede Škofove •debate. Janez, imena dotičnih debaterjev so postranska stvar. Čemu se nnizaS kot je jegulja in smučeS naokrog kakor maček o-krog vrele kaše? Ti najprvo po-bij to, če moreš, kar je Skof govoril, potem bo Skof že odgovoril!
t ■
Ortie Mc Manigal, inani dina-mitard, kateri je «am priznal, da je z dinemitom dvigal v zrak mostove in druge zgradbe, je proat. Izpustili so ga iz zapora v Los Angelesu in mu dali priliko, da jo je pobri&al neznano kam. To je nagrada kapitalizma za izdajstvo delavskih Judežev.
Bravo plavosuknježi v Indiana-polisu! Trideset oolieajev je odpovedalo službo rajši kakor pa da bi ščitili skebe na pouličnih karah, ko so sprevodniki in mo-torniki. v stavki. Policaji so mezdni delavci, (e bi se vsi ta-ko zavedali svojega razreda kakor teh trideset v Indianapolisu, ne bi jim bilo treba opuščati službo, dočim bi delavci prej dobili, kar zahtevajo.
O gospodskih mačjih gostijah in pasjih uogrebih smo že toli kokrat poročali, da več ne moremo presenetiti nikogar. Zadnji teden je crknil ljubljeni pes gospe N. M. VVatsonove v Ashe-ville, X. C. Pokopali so ga v otroški krsti, katera je stala 200 dolarjev in pogreba se je vdele-žila velika množica blaznih boga-tink, ki ne vedo kam bi z denarjem in s prostim časom. Tisti, ki zagovarjajo sistem gnjile kapitalistične družbe, zagovarjajo obenem tudi take norosti, da cucka pokopljejo v krsti za 200 dolarjev.
Kapitalistično časonisje z debelimi črkami neprestano oznanja, da je vojna blizo. Obenem pa isto časopisje poroča, kako pokajo puške v coloradskem okolišu premoga, kako "se streljajo'' v Michiganu in kako vojaške čete podijo delavce v Indianapolisu. Vojna torej ni samo blizo, temčev je že tukaj!
Amerika je dežela svobode, zato je pa "svobodno" vaakemu, da si išče ""'market" za prodajo samega sebe in svojcev, v mezdno sužnost.
Amerika je v resnici napredna dežela. Napredovala je Amerika ko je kupovala ljudi kot živino na sejmu; napredovala je, ko je to sužnost odpravila, in napredovala je, da je vpeljala mezdno sužnost. Kdai neki bo napredovala še v tem, da odpravi mezdno suženjstvo? — Well, menda takrat, ko bodo delavci dovolj zavedni in to izvedli.
Huerta v škripcih.
Juarez je padel rebelom v roke.
Tiran Iluerta je v hudih škripcih. Od ene strani pritiska Wilson s svojim ultimatumom, da mora resi gn i rs ti, a od druge strani ga pa pestijo rebeli pod vodstvom Carranze. Stiska je toliko večja, ker Huerta ne more formalno re-signirati. Predsednikovo resigns-cijo zamore sprejeti le zakonodajna zbornica, toda zbornice v Me-ksiki danes ni. Nova zbornica, ki se ima otvpriti ta teden, je po mnenju Zedinjenih držav neveljavna, zato pa ne more sklepati nobenih veljavnih zaključkov. Edina veljavna zbornica v Meksiki je v — ječi, kainoj- je pometal Huerta prešnje poslance. Toda v ječo Huerto ne bi rad Sel s svojo resig-nacijo. Glasom zadnjih vesti je Iluerta izjavil, da se ne bo pokoril Zed. državam, temveč da ostane na svojem mestu dokler ne 'pomiri' Meksike. Ce Huerta ostane pri teh besedah, tedaj to pomeni, da bo Wilson storil enega izmed dveh korakov:: predložil bo kongresu poslanico za intervencijo z orožjem, ali pa bo dovolili Carranzi, da ima prost uvoz orožja kolikor hoče. Zadnje bi bilo najpametnejSe. Wilsonov zasebni poslanik John Lind je pretrgal s Huerto vsak nadaljni oprä-vek in je sedaj na potu domov.
V noči med petkom in soboto so rebeli pod vodstvom generala Pancho Villa naskočili mesto Jua-rez in ga po parurnem boju vzeli. Na obeh straneh je padlo okrog 90 mrtvih in ranjenh. Juarez leži ob meji Zedinjenih držav (Arizone) in je zelö strategičnega pomena za MekBiko. Za Carranzo je zavzetje tega mesta velike važnosti, med tem ko je za Huerto velik udarec.
Stranka konstitucionalistov,kateri načeluje Carranza in katera vodi boj z orožjem proti ITuerti in njegovi-nasilni vladi, ima sledeči program :
1.	Zakonita kazen za vse tiste, ki so krivi umora prešnjega predsednika Madera.
2.	Ustanovitev ustavnega reda potom generalnih volitev čimprej mogoče.
3.	Radikalna rešitev zemljiškega in indijanskega problema. Odprava fevdnega sistema.
4.	Jamstvo za prizadete inozem-ce, ki trpe v tem boju materijal-no škodo, da jim bo škoda povrnjena.
5.	Popolna ločitev države od cerkve. Duhovščini bodo odvzeti posebni privilegiji, katere je podelil Porfirio Diaz.
400 MILIONOV ZA KANONE.
Ljudstvo naše republike bo letos plačalo "svotico" $402,918.-347 za vojne potrebščine. Kano-rri, smodnik, bojne ladije, vojaštvo in druga sredstva za klanje stanejo več kot pa vse civilne funkcije naše vlade. Za pošto, javno zdravstvo, »vzdrževanje zvezne zbornic*, ofirromno delo poljedelskega departmenta, panamski prekop, vladna poalopja širom republike, izboljšanje rek in pristaviš«', regulacijo železnic, biro za čista živila, nadzorovanje klavnic.
vzdrževanje svetilnikov na rekah,
jezerih in na morju in za vse druge vladne naprave znaša račun za
tekoče Irto $430.686.961. Torej sama armada in mornarica požre-ta skoraj še enkrat toliko kot vse drugo. Ali to ni še vse. Proračun vojnih stroškov za bodoče leto bo znašal približno 500 milionov do-Urjev. Armada sama bo požrla +145,000.000, mornarica $175,000-00 in vojaške penzije pa $180,000.-000. Ce razdelimo to ogromno svo-to na prebivalstvo Zedinjenih držav, vidimo, da bo morala bodoče leto vsaka oseba — odraščen mož, žena in otrok v naročju — plačati pet dolarjev za katione, bojne ladije in druge morilne inštrumente.
Militaristieni moloh je torej po vsem svetu enak; povsod odira in tlači enako. Čemu tolikih milionov za vojne priprave? Ali smo v strahu, da bo kdo skočil na nas? Dokler so imele Zed. države tri milione, 10 milionov,' 15 milionov prebivalcev itd., niso se bale nobenega sovražnika. Danes pa, ko štejemo 100 milionov — se pa 'bojimo' vojne in zato je treba vedno več in zmiraj več za kanone. Tak je kapitalizem. Kapitani industrij polagajo svojo moč na kanone in oklopnjače in za te mora biti denar najprvo . Delavec pa plača račun — najprej s svojim znojem in pozneje s svojo krvjo če kapitalisti izzovejo mesarsko klanje.	•
Dol z militarizmom! Dol s kapitalizmom !
Haywood pred sodiščem.
Vrhovno sodišče v New Jersey je zadnji teden oprostilo Wm. Haywooda, Carlo Tresea in Adol-phs Lessinga, voditelje zadnjej(p štrajka svilopredilcev v Petterso-nu, ki so bili obsojeni pred nižjim sodiščem tninolo poletje na šest mesecev zanora radi "hujskanja k izgredom".
Za $300.00 kupite veliko posestvo na Blue Tsl. ave. blizr« McCormikove tovarne. Posestvo mora biti prodano v kratkem; ima 5 stanovanj za oddajo. Ostala svota se splačuje mesečno na lahke termine. Celo posestvo se splačuje samo. Oglasite se pri Karel J. Hruby, 1322 W. 18. cesta, Chicago. 111.
POZOR ROJAKI I
Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvarjajte se po zaduhlih tovarnah in nevarnih ru-dokopih dokler Vaše zdravlje še ni popolnoma pokvarjeno. Pridite v zdrayo in prosto naravo in kupite si kos dobre in rodovitno zemlje katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in kjer se Vaše delo stotero ¿splača.
Vprašanje je, kam ae obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških agentov je veliko in vsak svoje hvali. Veliko hvale in upitja navadno ni veliko prida, radi tega ne tratite denarja in časa po takih krajin. Pridite naravnost v zdrav in prijazen kraj Wausaukee, Wisconsin kjer se vam nudijo vse u-godnosti ki jih potrebjuete kod po velikih mestih, kjer je dobra in rodovitna zemlja zdrava in čista voda, vedno dovolj vode, zdrav in ugodno podnebje ter klima. Vedno dober trg in izvrstna železniška zveza glavne proge z vsemi večjimi mesti.
Tukaj ni treba zemlje in kraja hvaliti, kor ista ae sama hvali in se lahko sami na lastne oči pri farmerjih in rojakih o vsem tem prepričate. Cene zemlji so nizke, kupni pogoji prav lahki, vožnje otroške ae Vam v slučaju nakupa vrnejo, potrežba je solidna in poštena o kateri se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov prepričalo ki so tukaj svet kupili, kar vam je lahko jasen doka<z da je to resnica in da imamo tukaj to kar iščete in potrebujete. Pridite toraj naravnost v Wausaukee, Wis. kjer še vedno lnako kupite dobro in rodovitno zemljo v središču nove in jako hitro se razvijoče slovenske farmarske naselbine. Ko dospete sem, pridite naravnost v moj urad, ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete biti, da Vas bodem dobro in pošteno postregel ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni kakor so vsi rojaki ki so se zaupno do mene obrnili. Ako želite kake nadalj-na pojasnila pišite mi naravnost na sledeči naslov.
A. Mantel, * L. Box 221.
(Advertisement)


i Vabilo na veselico
katero priredi
SLOV. 1Z0B. DR. "VIHAR"
v lastnem domu Dunlo, Pa., dna 26. novembra 1913
Pričetek plesa ob 6 uri zvečer.—Program se prične točno ob 8. uri sreč.
PRORAM:
"Od železne cfcstedeklamacija..........Fr. Kauéií in Rdi. Shappek
"The moneyle»« man", ....................deklamira gdf. Annie Alio
"Delavec, ti si vse"........................dfklatnira Vinko Pivk
"BUCEK V STRAHU", enodejanuka ialoigra. Osebe:
Tone Bucek, me&an in kiini posestnik....................Fr. Kauči?
Oo»|va Buca, njegova žena........................ga. Antonija Naglit
Maritiáek, uradnik..................................g. Louis Krajnc
Finéis, pisatelj .....................................g. M. fttrumbelj
Baratía ..............................................g. Loui» Gezel
Po um sledi ples, Aaljiva poita, ter raznovrstna sabara. Dr. "Vihar" najuljudneje vabi cenjene rojake iz okolice, da se prireditve udeleže mnogobrojno.
Frogram obeta mnogo zabave prijateljem dramatike, kakor tudi plcsažcljnim parom.
V8TOP $1.00.	—DAME PROSTE.
Za dober prigrizek skrbel bo	Odbor.
1 Glavobol, i
je nevarna neprilika, ki rabi hitro zdravljenje. Najhitrejšo olajšbo podaje.
Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo
(Severa'» Waters lor Head-ache and neuralgia)
Takoj se bote bolje počutili. Pomagali vambo-do tudi na druge načine. Imejte jih eno škatljico ¡| vedno pri roki.
Cena 12 praškov je 25 centov.
j Zapeko,
omotico, žolčnico, in enake jetrne neprilike lehko !! hitro odpravite, ako ra- $ bite
Severove | Jetrne f krogljice
(Severa's Llver Pilla)
t
kot navedeno. Milo delujejo ter storijo, da se bol- j ► nik bolje počuti. Vzemi- <> te eno ali dve pred počitkom in se bote zjutraj # - bolje počutili.
Cena 25 centov.
Naprodaj so v lekarnah.	!!
!! Ne vzemite nadomestitev.	!!
X Recite izrečno, da hočete ![
"Severova". Ako jih nima	!!
♦	o
<> lekarnar, naročite jih od nas.	+
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
II 410 6RAID AIE., KEIOSHA, VIS
Telefon 1199
bell phone 1318-j flsk
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler St.
Pittsburgh, Pa.
Pod črno sužnostjo je bilo potreba za ljudi, ki so ae vpirali tlaki — biča, pri mezdni aužnosti pa služijo za bič skebi, navadne delavske barabe in izdajice, ki so pri vsaki priliki pripravljeni izdati svoje ženo, otroke in samega sebe.
Nekateri ljudje ne delajo družeča ko računajo, in vendar imajo do $100,000 dohodkov na leto. Koliko tisočakov pa dobiš ti: premojrar, mizar, zidar, kovač, krojač, usnjar, krznar, pek, far-marski delavec, gozdni delavec! Koliko tisočakov vendar dobiS na leto, ti ki si taiko v strahu, da bi socializem razdelil tvoj imetekt Kar zračunaj.....
Royal Standard
Pisalni Stroj
je garantiran!
Uzor model ROYAL pisalni stroj je brezpogojno garantiran, da izvaja
najboljše delo mnogo dalj časa z manj izdatki kakor stroji, ki stanejo 33 in VSj% več. Ta garancija gre z vsakim novim model Royal pisalnim strojem.
Za to garancijo so viri in izkušnje od ene največiih in najvBžnejših podjetij za pLsalne stroje na svetu. Ali mislite, da bi se upali dati tako garancijo, ce ne bi vedeli da je Royal pisalni stroj enostaven in trpežen bolj nego katerikoli drugi?
Uzor Model pisalni stroj z združenimi ugodnostmi vseh. Nov pisalni stroj Royal št. 5 ima dvojno barven trak, tabulator, back spacer in vse druge ugodnosti najdražjih strojev—vendar se prodaja samo za $75, všteto vse poleg.
" Ilustrirana kn|lqa zasloni Pišite takoj po lično knjižico "Royal Book" in iznaj-dite dejstva o nafbolgeni pisalnem slro|u na sveta.
Royal Typewriter Company,
Flllalke In egenture po celem avetn.

SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ, v 198 — lit Ave., Milwaukce, Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
joe polovich
do danes najmodernejši
KROJAČ
dela obleke finih krojev po telo zmernih cenah. Obleke -¿tik* takoj «proti med tem, ko vi čakate.
•3129 Broadway. St. Lools, Mo.
E. BACH MAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, 111.
je največja českoaloveneka delavnica zaatav, znakov, če(ptc;\in vseh društvenih po trebeč in /^¿j
Zahtevajte takoj po poeti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t Obira**, BI
Ima vetje aaiogo ar, veriftie, prmO* mor ki dmfik drafotia. Iarrftaje M rmmkmrrmtmm popravila v Uj otroki pa
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastipi sa tuk iiéiMib
¡specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
ftt. sobe 1009 133 WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. 'Telefon: Main 3989
TUJCEM priporočam «voje dobro urejeno prenočttče in restavracijo, domačinom ps svoj salooa. vsem skupaj pa vse.
IG. KUÔLJAN
229-lat Aye. MILWAUKEE, WH
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ÔIFKARTE. Poiilja denar po poéti in brsojav-
no. Izdeluje: Obvezniee — Po-oblaatila — Prepovedi, potrjene po notarju in eea. in kr. konzulatu. EDINA HRVAftKO — SLOVIM-8KO — 8RBSKA AGENCIJA
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode in rai-
nlb necpojnffa pijač. 1837 8o. Pisk 8t Tel. Canal 140t
s A i^oorc
t biljardom in kegljišč««
Poleg saloona dvorana za društvene aeje, veselice itd.
John Stražliar
611 Merket St.. Weukefti, III. PHom It. »n.
AVSTRO-AMERIKANSKA Crta.
NIZKE GENS.
Velike ugodnoeVI:
električna luč, ixvrstaa kuhinja, vix.a zastonj, kabine tretjiga razpreda na parniku
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Argentina . . . - 28. ma|a
Oceanic	7. |unija
Martha Washington .. !4. |unl|a
Za »se informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6h'I Act's, 2 Washington St., Ni« Yirk.
ali pa na druge uradne zastopnik« v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCU P0Z0RI
SALOON
s moderni« kefljlttea • roko pivo v mmàèkik la la àtm§o ««aas líalas pi ja*« «ar
MARTIN POTOKAR, 1625 Se. Oestre Ave. OU
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-prijo, zvinjenje itd. z Dr. Riehter-jevim "Pnin Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju ie treba na to paziti.
(Adv.)
M. A, Weisskopf, M. D.
IzkvJeii zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996.

GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse «tvari, ki spadajo v Rrocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčftlovlch & Co.f
331 Greeve 8t., Gonemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
t VJ/aino upraianje"P
lin mi opravil
MM W « »»jc*n«je f
Konzularne,
•t arokrajelte
sodnijske <«
vojaikHanover Bt
'¿Milwaukee
ém?
I' B O L K T A K B C
Pismo Jaka Štrigelnu.
Lub redahter!
Narpred te lepu pozdrav'm in pomolim moja tačca čez bribe in duline in t' voft'm, de b* te moj prif najdu glih pr toku dobr'm zdravju kt sem jeat. '
Pred 14 dnev'm sem Sou dol po Laael ceat v Šikag. Pršou sm glib iz Pihlarjevga kevdra, kr sm se ga prou dobr nacuzou. K' sm mi-slu za v't okul šikaškega rotovža, m' pa pride nasprut Tone iz ftii-ke. D' ga biu ti vidu, kak je biu veseu.Od del 'če je že uppv.Serbua Jaka, kam pa greft tku mošk, ku-kr d' ne bla Se n'kol v Sifik pila ta kratkega skupej. Sej vidiš, sm reku, za nusara kukr ti. Če maš pa kej v varžet, pa govor, sej ga lohk tud v Amerik stisneva, č' sva ga v Sišk. Nimam cajta, je reku Tone, č* b' se ga pa rad nabrav, pa prid jutr na naša untrholtnga, k' bomo štel gnar za barmonke. Kakšne harmonke, sm mu reku, kaj ne misrš b't več far, in boš ta starga Oodeža ali Kusa z LTdane začev posnemat.. Kaj t' ne gre kšeft? Lej ga no osla, je reku Tone. Kuga prašaš, č' ne gre kšeft T Sej glih zav'l tega bomo stel gnar za liarmonke, kr gre kšeft tku fajn, kukr še ni 5ov nikol, od kar sem začev l'di farbat, da jm boda tam deleč na drugem, veš tam na drugem svet pečen golobi letel v usta, č' bodo men nosil gnar. Ti kar prid na untrholtnga. Tla maš ena aintritskarta. Pa zagutov prid, ta drug se bova že zmenila, tam gor v (ivuran. Prid za gvišn, pa serbus, je reku Tone in je zgi-nu v tistem dren kukr kafra. En eejt sem gledou za nimi pol sem pa reku sam seb: Permejkokuš je mošk, odkar nos ta dovg rekele, k' je od zad preklan, kukr od kače jezik. Nč več ni tak, kukr takrat, ko sva sk'p rukala ta grene-ga, k' je v šul skuz padu in se je po Sišk pretepou s fanti. Vse glih bom šov na untrholtnga, nej že bo kukr hoče, sam d* bom vidu, ku-ku jih zna vlečt.
Drug dan sem mal okrtaču moj gvant, po sm čevlje skup z vezmi S spaga na desn nog, ker je tou pave zmeram po svet gledat. Ko sm še mstafe navihou in pokam-plou brada, sem reku: Jaka dobr s', zde j pa P na untrholtnga. Kupu sm še pet citrar za en nikel, predn «m šou po štengah u dvorana, d' b' biv bi škric podoben in d' ne me ne spoznal za kralja šve-larjev.
K sem tou vstopit pr' vratih, me je prec eden vprašati za en-tritškarta, če 'sm mu ja prov že od deleč moliv, kukr papež v Rim svoja copata, d' mu ja kušujejo ta neumen 1 Vije. Al s' slep, sem mu reku, d' ne vid'š, d' ja ponujam. — Tla naboš prou nč raz-sajou, m' je reku tist pr vratih. Če ni zate, t' jh bom par dau na gobec in tku vrgu po »tengah, d* boš prec grevnga molu. — No„ tok star še nisem, d' b' biu pr-pravljen za grevnga molt, sm reku na glas. Take mevže kt s' ti smo včas za fruštk jedi v Šišk, k Rma bli že vsga sit. — Permejš se fajn odrezou Jaka. kar po gobe ga upil, je reku Tonček, k' se je prek men valiv kukr ta velka ku «rla na kegliš. Kar not stop. č' pa še kej reče. ga pa vsekej po laua-kngl. — K' je tist motovil pr vrat 'h zaslišou Tonetov glas, je kar sk'p zlezl in m' rek'l: Oaspjud le naprej!
Kumej sm not stopu, me je že Tone držou pod paxha in me vle-ku ke, k pir, vin in snopg toč j«. — Jaka, star fant pil Č' bo kdu zabavljou, mu bova že prerehlala kosti. — Jez jih še teb, Tonček, č' je treba. Prjeu b» te', kt ta velka kugla na kegliš, na b' te vrgu, d' b' podru vseh deset. — Tistga pa ne, je reku Tone. — Glih sm ga mislu zagrabt, da b' Ka biu za-trklou po pod'n, kukr kugla, je pa pršou en velk fant, pa je reku Tončku: Oepnd nejna graja «n,
d' bomo preátel tist gnar za orgl-ce — Kukr je Toue aliáou o gna-rju, jo biu va v luft, men je pa reku: Jaka drž se me. mrbit bo
treba ud ar t po šiakarrfk. Seve, am Ka -vbugou, kr je biu moj varzet tud prazen, pa »ui šou k miz. kr je stal že povhu lj'di pr miz. Prva beseda je imou tiat fant, k nas je pršou klicat. V rok je imou •povhn žakelj duarja, d' ga je kumej držou. Nego v ime sem že po-zabu. Nevem, al se je pisou tku kukr tist tč, k' poje ci, cifuj. fuj, k ima jh po zim lovil v apringhaj-zlc na bučne pške, al P» tku kt tista bilk«, k rante na niv in ima zrne, iz katiga delajo krh. Pa nej se piše, kukr hoče. Tu na« ne briga. (Jlavna stvar je, d' j' mou gnar. Al. k' se je začeu bahat z gnar jem, je Tone poklicu enga druzga fanta, k' je biu bi podoben Ogru kt Kranjcu. Ta je pa biu Tonetou prjatu, kt sm pol zvedu. — Na miz« z gnarjem je reku Tone, da zaČnema štet za or-glee. In pričel sa štet. Zgubu je Oger, Tonetou prjatu. imou je se enkrat ra n, kukr tist feat fant. Tist fant. k/ se je menda tku pisou, kukr tč ci. ei, fuj. fuj. ci, ci, fuj je reku jest sm dobu. — Koga s' duhu, je reku Tone. Tu la s' dubu in vsekou ga je prou po ši-škarsk okroh ušes, da je vidu sonce «jat. č' je b'la prou nuč. Fant je mislu. da je vidu sam pu sonca, pa je reku Tonet, pa me dej še po te plat. In Tone ga je «vsekou tku. da ni vidu le celga sonca, ampk je vidu tud zvezde in mesec. Zdej so pad rug skočil vmes. Prpravu sm se tud jest, č' b sla Tonet slaba. Al Tone jih je kar po šiškarsk nekresou, do' so vsi skp postal mesec'n. Potem je pa poklicou tistira pajaca, k' je s kolom staou pr vrat h in je biu tak kt Goljat, pa mu je reku: Zdej jh jm pa še ti naštej. Ta s' ni pustu dvakrat rečt in letel so vsi po štengah, kukr d' b' biu ta krevljast hudič za njim. Ko je Tone vidu, da so vsi zunej in je gnar na miz ostou. je pa zapev tista znana:
"Oh orglee, orglce tu ga bo spet
ta fajnga v LJisuia.rkov klet
___»>
Ko je dokončou svoja podokn-ca, se je pa obrnu k men in je reku: Vidiš Jaka, tkula jih mora
znat zrihtat, kaj mislija ti tepe', d' jm bom jest zastonj pomagou v nebesa. Tu košta gnar. Kdur pa neče tega zastop't, mora pa čut't. Jutr prid k Bismark, tam se ga bova nabrala kukr včas pr 44 Pi-iilarj" ' al pa pr "Fajmoštr" za vodo. Zdej pa lahka nuč in s' t' prou 1 'pu zahval'm, d' s* biu pr-pravljen za vdart. Serbus!
Vidiš, sodrug redakter, tu sm anzadne Vloživu v &ikag. Kam me zdej popeljejo švelarji, še ne vem. T' bom že pisou, kukr zvem, kej novga.
Tvoj Jaka Štrigelj.
Hud strup.
Urana, ki jo uživamo, ni vselej dobro prebavljena, nekaj delov ostane v telesu. Zdravi ljudje, pri katerih vsi organi redno delujejo in izločijo take ostanke, nimajo s tem sitnosti. Če pa prebavljalni organi ne delajo kot bi morali, pa zginejo neprebavljalni deli hrane in tvorijo hud strup, ki ga kri razdeljuje po celem telesu. V takih slučajih morate rabiti Trinerjevo amoriško grenko vino, ki je zanesljivo, ker popolnoma očisti odvajalne organe ter jih drži čiste. I*režene iz telesa vso nečitso snov. Je dobro pri vseh boleznih želodca, jeter in če so prebavljalni organi v neredu. Po Jekarnah, Jos. Triner, 1333—133 So. Ashland av. Cnioago, 111. Če imate okorele mišice in ude, otekline, vam bo Tri-nerjev liniment takoj pomagal. • (Advertisement.)
ROJAKINE	POZOR!
Lepa prilika
za ueemke, ki se žele naučiti šivati ženske slamnike. Učenke se sprejemajo po dogovoru vsaki dan od osmih dopoldan do osmih zvečer. Naslov: 458 N. Halsted St., Chicago, IU.. 2. nadstropje zadmj.
(Advertisement. ■
Ako želite slovenske gramofon-	_ - —	. -
a»»	kateri pridete na Auroro, ne po
*ke plošče, Columbia gramofone	postiti Kovačev "Saloon" kje«
zlatnino in srebrnino, obrnite ae	bode sodr. Movían postregel s l
na naa!
A. J. TERBOVZC * 00.
p .0. Box 25. Denver, Oolo.
ROJAKI V MESTU IN OKOLICI!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM.
MEBO CIGARETTES

10 f«? 5c
So najboljše iz med vseh
Pristne - fine -Zadovoljive
Izvaredno kajenje n posebno naslado
STARO DOMOVINO POTOM
>> Kasparjeve Državne Banke
t na|cene|e In ulbolj siguí*.
/< Nafta parobrodna poslovnic« je najvetjs na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Sifkarte prodajamo p« kompanl|akll) cenah.
POŠILJAMO DENAR
VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
Ako živite izven Chicare, piftite po naA cenik za dobro vino in žganje, na:
TAC RFDM i DH 1903 biljfc island avenue, JUIj* D L II i 1 fl II MJ9 (dept. c.J chicago, illinois.
< k	A
Kas|*r Državna Banka kupu|e In prodala In zamen|u|e denar vseh dri»?
sveta. -— Pri Kasparjovi Državni Banki se izplača za K5 $1, bi »z odbitka -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 3% obresti. — Slovenci poatre-¿eni v slovenskem |ezfku. — Banka ima $5,818,821.65 premoženja
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
\\ J£ADAR potrebujete društvene poli	trebščine kot zastave, kape. reji galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM 2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, ILL.
| ; Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
>	«¡S
FOTOGRAFIJE
najfinejšega dela, najsibo ienitovanjske, društvene ali družinske, vedno dobro in okusno izdeluje
IVAN VČELIK, prvi hrvatski fotografist
1634 Blue Island Ave,, med 18. In 16. uln Chlcago.
Z vsakim tucator slik damo trajno darilo.	- Telefon: Canal 2591.
i! CLEVELANDČANI POZOR!
Bela] & Močnik
i; 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
< ►
* ►
:: KROJAČA IN TRGOVCA, priporoča
va svojo Z
o moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo J ♦	i	X
Izdelujeva obleke po na|nove|šI modi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000 00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.

J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naie podjetje je pod nadzorstvom 'Tlearing Housa" ¿ikaikih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo ge pofttne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vložen v nafto banko nosi tri procenta. Bodite uvejertni. da Je pri naa denar naložen varno ln doblčkanosno.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna =
21W-W Bine Iftlan«! Avenne, Chlcago. lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trpovoe. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
^mtmtmHOtfH«
Edini slovenski pogrebnik j¡
MARTIN BARETINČIČ
124 BROAD STREET	TRL. 1475	JOHNSTOWN. PA.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik ia notranje bol »cul ia raaocalnlk. adravniAka preiskava hretpla^n«—pl» teti j« le sdravila 1924 Blue I^m»«1 Av«.. Chlcafo. Ureduje od 1 do 3 p« pal.; »17 do t tveier isvon Cbieag* ftlv«4i bolniki aaj piiaj« «loveneko
Delavci na Aurori, Minn., in tisti,
............' — -	r.abite
r vam
„ __________poatreRel • hladno
_ «veto pijano in unijskiml amodkaml.
Delavri podpirajte «voje organizira a« tovariie
AHA KOVAČ,
Anrora, Mina.
ANTON MLADIČ moderna goctilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Oan&l 4134
2348 Blue I nI nad Ave.
Ohicajro, TU.
JOS. A. FISHER
lnff«%
t,
Ima aa ru^tlip vtakovrata« »Iv* vtaa, modka, L t i
1 «vrata! proator ca akrap^il« 87ff W. Mih Bt.,	Ob: m
Tal. Lawadal« 17C1
Conemaugh Deposit Bank
54 MAIN STR.	( (l\l M\l(,H. PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne ulo»e plačamo 4% obresti
S. D. P. Z. ima «voje novce v tej banki. -:-
CYRUS W. DAVIS, predaednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
Pozor slovenski gostilničarju
Moja tvrdka je prva in edina »lovenaka samostojna v Ameriki, ki importira tkanje naravnost is Kranjskega. Poskusite en ^ zaboj 12 ateklenie, od vaacrga 3 steklenice brinjevca. slivovca, tropiajevra in grenko vino. Zsgotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca Izgubil na tej pijaii.
Prod A jem nekoliko eeneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov
Prodaje« samo na debelo. A. HORVAT, Ml N. < hlejg©. SI., Jfllel. III.