Posamezna številka Din 1-50.
LJUBLJANA, pelek, 25. januarja 1924.
Poštnina plačana v gotovim.
irt>»N0*r
•u^CTOO&r,
Izhajajo vsak petek. — Uredništvo in upravništvo (začasno): Ljubljana, Knafljeva ulica 18. — Naročnina za mesec 6 Din, četrtletno 18 Din.
štev. 4.
Urejuje: Redakcijski odbor.
Leto IV.
Vladimir iijič Uijanov Lenin mrtev.
V	ponedeljek dne 21. januarja 1924 i ob 18. uri 50 minut je v Gorkem pri i Moskvi umrl naj večji duh ruske re- i volucije Vladimir lljič Uljanov-Lenin. j Sovjetska vlada je izdala uradno poročilo, kjer pravi: »Zadnji čas ni nič kazalo na bližajočo se smrt Lenina. Njegovo zdravstveno stanje se je bilo celo zboljšalo in obstojalo je upanje do trajnega zboljšanja. Povsem nenadoma pa se je včeraj poslabšalo in kmalu Vladimirja Iljiča «i bilo več med živimi. Vseruski so- j vjeiski kongres, ki ravnokar zbo- ; ruje, in kongres sovjetske unije, Id j se snide prihodnje dni, bosta storila j potrebne sklepe, da se zagotovi na- j daljno nemoteno delovanje sovjetske vlade.«
Leninov pogreb bo nadvse slovesen in se ga poleg ogromnih množic ijudstva udeleže tudi zunanji diplo-matični zastopniki.
V	prihodnji številki prinesemo Leninov življenjepis in kritično oceno njegovega ogromnega dela iz peresa sodruga, ki je prvo in drugo rusko revolucijo doživel na licu mesta in pozna njene vodilne osebe. Za danes ugotavljamo le, da je Lenin umrl v času, ko je delo njegovega duha, njegove energije in njegove volje, ruska sovjetska republika, utrjena, močnejša kot kdaj. To je Lenin dočaka! in lahko mirno zatisnil oči. Ni pa doživel tega, kar bo za Rusijo ravno tako velikanskega pomena kot zmaga v revoluciji, namreč: oficijelno priznanje od strani Anglije, ki se izvrši te dni od strani delavske vlade pod vodstvom Ramsay-a Macdonalda. Za rusko revolucijo, za sovjetsko vlado in za III. internacijonalo je Leninova smrt nenadomestljiva, ker je pač Lenin bil največji med njimi in presegal kot orjak vso svojo okolico.
Napačna sindikalna taktika lorgancev.
Levi frazerski taktiki Lemežancev na političnem polju, odgovarja popolnoma frazerska taktika Zorgan-eev na strokovnem polju. Dokler je bil delavski pokret organiziran in pod krepkim vodstvom do »Obzna-ne«, so bili ti Lemežanci in Zorgan-ci na skrajnem desnem krilu in njihova politika ni mogla priti do veljave, razve n tam, kjer so ti lažire-voiucijonarci delali čisto na svojo roko, ne meneč se za centrale in ne meneč se za mišljenje večine članov.
Ko so pa oni začeli vedriti in oblačiti v organizacijah, ki so jih drugi vpostavili in katerih so se oni pola-
LSSTEK.
Emil Zola:
Prevet * * \ (Nadaljevanje.)
V	prvih julijskih dneh se je zboljšal i Stefanov položaj. Sredi enakomernega i življenja ae je pripetil dogodek. Plasti Viljemove žile so izginile. Cel rudokop j je bil postavljen na glavo. Govorilo se [ je samo o izginuli žili, ki se je brez dvoma pogreznila na drugo stran. Stari rudarji so že napenjali nozdrvi kot dobri psi, ki jih pošlješ na lov za premogom. Kopači pa niso smeli sedeti s prekrižanimi rokami in lepaki so naznanjali, da bo razdelila družba v bližnjih dneh nove posade.
Maheu je spremljal nekega dne pri izstopu Stefana in mu ponudil, naj vstopi kot kopač v njegovo posad na mesto Levaquesa. Zadeva je bila že urejena z i delovodjo in inženjerjem, ki sta bila zelo zadovoljna s fantom. Tako je bilo treba Štefanu samo reči da, in bil je ■».»dovoljen * ugledom, ki ga je užival juri Maheuju.
Zvečer sta šla skupaj k rovu, da pogledata lepake. Posadi, ki so bili na-uiačeui za dražbo, so ležali v fillonier-sj4u žili, v galeriji severno La Voreuxa.
stili potom pučev in potom lažnjivih intrig, so v kratkem času dodobra premenili svojo taktično najvišjo modrost: čim slabše, tem boljše. Zorganci lahkomišljeno cepijo sindikalne organizacije, a Lemežanci politične enotne fronte delavskega razreda, kot da bi bil delavski razred drva, ki jih oni cepijo zato, da z njimi kurijo v slavo in čast svojim puhlim glavam.
Marcel Zorga sc je spravil na železničarje s svojo ostro sekiro puhlih fraz — a Jaka Zorga na kovinarje in vse ostale stroke. Taktika in mišljenje Zorgancev je zelo enostavna:
samo ona sindikalna organizacija je revolucijonarna, kjer komandirajo Žorge — isio kot pri Lemežanci h je samo ona politika prava, kjer so oni nosilci kandidatnih list!
Če pa ni Zorga ali Lemež komandant, potem pa razbijmo, da vse vrag vzame!
Zorga se je že zdavnej, takoj ko je bila objavljena »Obznuna«, lotil posla. Začelo se je na kongresu Sa-veza transportnih in saobračajnih ■radnika v Zagrebu. Mi smo daleč od tega, da bi odobravali metode Kre-kiča, potom katerih je on ta kongres »osvojil« in »preglasoval*. Njegove metode je ravnotako diktiralo slepo strankarsko sovraštvo, ki ne uvidi resničnega položaja delavstva in ne razume prvih njegovih sindikalnih nalog. Za Krekiča je istotako samo ona sindikalna organizacija prava, ki ji načeluje on in njegova politična frakcija. Isto je misli! M. Zorga. Navzlic temu, da so bile metode boja na tem kongresu bolj buržuaznopar-fizanske, kot pa prolctarsko-demo-kratične, navzlic temu, da je večina sprejela več napačnih sklepov, bi bilo edino pravilno, da se manjšina, četudi je morda ona bila v pravu — pokori sklepom večine in ostane v organizaciji. Strokovne organizacije niso politične stranke, da bi se razklale vsled raznih pogledov na internacijonalno in nacijonalno situacijo!
M. Zorga pa je potegnil velik del slovenskih železničarjev s kongresa, ne samo z namenom, da demonstrira proti nedemokratičnemu postopanju večine, temveč očitno zato, da pozneje razkolje železničarsko organizacijo.
Zorga je vse to dela! vedno na lastno pest, ne da bi se posvetoval popreje s svojimi tovariši, katere je
vedno postavljal pred gotovo dejstvo, tako da so morali zaradi solidarnosti in discipline molčati.
Tako se je po krivdi desničarjev Krekiča in Žorge — ker oba sta podobna eden drugemu v svojih sindikalnih metodah in taktiki, samo da se služi poslednji z levimi frazami
—	razklal mogočni Save z. saobra-čajnih in transportnih radnikov, la je bi! ponos, dika in moč jugoslovanskih železničarjev.
Ker dokler je bila ta močna in enotna sindikalna organizacija, železničarji niso bili to, kar so danes: brezpravni in v vednem strahu, goli in bosi, z lačnimi družinami.
Vse to se je zgodilo v veliko veselje voditeljev žoltih organizacij Deržiča in komp., ki je v kalni vodi, ki je nastala, začel živahno plavati in je srečno prijadral v radikalno režimsko pristanišče.
Ker težko je opisati kaos in zmešnjavo, ki je nastala po tem razkolu, rezko je pregledati vse strašne posledice za železničarje, ki so nastale vsled tega razkola.
In vendar vse te strašne triletne skušnje niso izmodrile teh politikov. Kaj šel Zdaj so šele oni v pravem elementu. Lnotno fronto smatrajo ti ljudje,za frazo, pod čijo krinko nadaljujejo bratomorni nepomirljivi sindikalni boj — ne proti podjetnikom, temveč kar je tem lažirevolu-cijonarjem veliko lažje, proti svojim stanovskim tovarišem. Njihov nastop na železničarskih shodih je uprav neumljiv, če pomislimo, v kakšnem tožkem položaju se mi železničarji nahajamo.
Zato je skrajni čas, da sindikalne organizacije očistimo od teh politikantov, ki delajo n se iz stališča svojih osebnih interesov in ambicij,
Obetali so slab donos. Rudar je zmajeval z glavo pri pogojih, ki mu jih je fant bral, in grajal zlasti razdalje med posameznimi kopišči, raztrgana tla, majhno gostoto in trdoto premoga. A če hočeš jesti, moraš delati. Za to sta šla k družbi, ki jo je vodil rudarski in-ženjer. Tu je bilo zbranih okoli šest-tisoč rudarjev. Nabitki so sledili tako počasi, da je bilo slišati samo zamolklo zmes glasov, klicanje številk, ki so jih prekričale druge številke.
Nekaj časa se je Maheu bal, da ue bo dobil nobenega ponujanih posadov. Vsi dražilci so bili vznemirjeni vsled govoric o vstavitvi dela in so stali pod vtisom panike o štrajku. Inženjerju se vsled slabih ponudb ni nikakor mudilo, ampak jo znižal ponudbe na najnižjo številko; Dausart pa, ki je hotel stvar pospešiti, je trosil različne laži o izvrstnosti ponujenih posadov. Maheu je moral, da dobi prepravieo za svojih petdeset metrov posada, dražiti proti svojemu tovarišu, ki tudi ni hotel odnehati; vzajemno sta si odžrla po kak centim od vozička, in če je zapustil slednjič bojišče kot zmagovalec, se je zgodilo to za tako nizko mezdo, da ga je delovodja Kichomme, ki je stal za njim, sunil z laktjo in jezno mrmral, da ne bi dražil za tako cigansko plačo.
Ko so se vračali, je Stefan ldeL In
pred Chavalom, ki se je vrnil s Katarino iz žita, je zaupil:
»Tristo hudičev, to je davljenje. Zdaj že silijo delavca, da požre delavca!«
Cha val se je	bahal, da	bi	bil	dobil
boljši kup. In	Caharijn,	ki	je	prišel j
zraven, je rekel, da je vsa stvar ogabna, j
»To se bo končalo. Nekoč bomo mi j gospodje!«	i
• Maheu, ki je bil tiho, se je zbudil in ponavljal:
»Gospodje... Ah, pri tem pasjem Življenju bo ta ravno prav.«
XI.
V avgustu je	bil Štefan	že	tak	prijatelj Maheuja, da je odpovedal	svoje sta-
novanje pri Rosseneurju in se nastanil pri Maheujevih.
Caharija se je oženil s Filomeno in sta se naselila v neki baraki.
V začetku se je ženiral pred Katarino. Pozneje sta se privadila. On in Jean-lin sta spala skupaj, poleg njiju starejša sestra. V začetku se je Katarina hitro slekla, po par tednih pa je delala že bolj po domače. Komaj sta se pogledala, če stn.se slačila eden poleg drugega. Po zneje jima je bilo neprijetno, da je bil Jeanlin tako mehkega spanja.
Leonora in Henrik sta spala tesno stisnjena drug ob drugem. Ponoči je bilo slišati samo smrčanje starih Maheujevih.
Štefanu je tu bolj ugajalo kot pri Ros-seneurievih. Postelja je bila dobra, juha bolj okusna, samo mesa je bilo premalo; pa za štirideset frankov ni megel zahtevati vsak dan pečenega zajca. Plača, ki jo je dajal Štefan za brano, je bila za družino prijeten dodatek, na ta najin so vsaj vedno shajali. Maheujevka mu je bila zato tudi hvaležna, skrbela je za perilo in mu krpala obleko.
Zvečer so čebljali kako uto. štelaa je našel hvaležne poslušalce za svej priljubljen predmet, povzdigo delavskega stališča. Sedaj je portal z dušo in telesom sccijalist. Bral je knjige, ki je bil vsled njih le še bolj razjarjen. In govoril je na dolgo in široko, če ni človek več kot žival. Strpani so bili skupaj — ali naj je to koristno za zdravje? Dekline in fanti se okužijo v tem blatil.
»Da, da,« je rekel potem Maheu, »£e bi bil človek bogatejši, bi imel tudi več udobnosti. To skupno bivanje ima svoje neizbežne posledice: pijance in kur-be.«
To je bil uvod razgovora, svetiljka z oljeni pa je zastrupljevala zrak.
Tako življenje ni prijetno. Stradaš kot živina, delaš kot zločinec, riškima življenje in ne zaslužiš toliko, da hi se enkrat v tednu na žrl do sita. In Če je tedne konec, si vesel, da ti se v nedeljo lahke* spočijejo utrujeni udi
interes delavskega razreda pa jim je deveta briga!
še hujše te zarogovili! Jaka 'Zorga med kov man v Ko rc Ja avanturist izkoristil zaupani e, ki so mu ga dali ne*>artizanski delavci iz arsenaia, je začel svoje eksperimente s kovinnr-ji popolnoma enako kot svinja z mehom.
Lotil se je dela kot pravi specija-list. Nekje iz starih članskih knjižic je prepisal pravila neke kovinarske organizacije, jih vloži! in — organizacija kovinarjev jo bila gotova!
!n po enem letu imamo prekrasen rezultat. Preje enotna kovinarska organizacija v Sloveniji, leži razklana, nesposobna za sleherno akcijo, na tleh. Na njenih razvalinah pa že kujejo žolte hijene svoje načrte in ne brez uspeha.
Kako si moremo razlagati ta pojav? Kako je mogoče, da zapelje tak nepismen in nezmožen kričač poštene kovinarske delavce v tako nesrečo? To je mogoče samo zato, ker se h kričači služijo z levimi fra -zami . SC pozivajo seveda lažno na avtoritet internacijonale in delavstvo jim verjame! Ali ori se niso zadovoljili s tem. Cni sistematično raz-cepljajo strokovne organizacije, sa-
mo da bi svoji nesposobni kliki dobili mesta sindikalnih »tajnikov«. Takih »tajnikov« in tajniških kandidatov je že poln delavski dom. Kaj njim deiomrznežem, poneverjatcem mar delavski razred in napredek človeštva 1 Oni nočejo močnih in velikih sindikatov, ker dobro čutijo in vedo, da bi v močnih sindikatih bili oni samo člani, ker niso sposobni niti za navadne zaupnike. Samo, d« ima sindikat toliko članov, da redi slavno »tajništvo«!
Strokovno organizirani delavci! Skrajni je čas, da spregledate, kam vse to vodii Skrajni je čas, da začnete mislih z lastno glavo ter da očistite sindikate od politikantov zajedavcev.
Stari sindikalni delavci! Vi, ki ste organizirani že 30 in več let, ki ima te bogate skušnje, ki ste se vedno borili iz čistih in plemenitih namenov! Kako dolgo boste molčali in gledali to početje?! Ne vstrašite se lažnjivih intrig, podlih obrekovanj, ki so edina sredstva teh elementov. Interesi delavskega razreda zahtevajo, da se zgradijo močni sindikati.
Na delo, da jih zgradimo!
Sindikalist železničar.
„Prož z iluzijami 1
• iu
(Konec.)
Mi pravimo: »DdSavec je človek kot vsak drugi človek, z vsemi človeškimi lastnostmi, vrlinami in napakami. Da bi mogel živeti, mora jesti in piti; da ne podleže naporom, rabi zrak, odmor, zdravo' in prostorno stanovanje; da bo odgovarjal naravni potrebi in svojemu človeškemu dostojanstvu, rabi izobrazbo, znanje, zabavo, prostost gibanja in svobodno izbiro dela. Kot vsak drugi delavni človek mora biti solastnik vsega naravnega in usb/ar-jenega bogastva. Enak vsem drugim ljudem, mora imeti poleg splošnih dolžnosti in bremen vse pravice in svoboščine, ki pripadajo drugim ljudem. Delavec ima ponavadi ženo in veliko otrok. Njegova briga je velikanska, ker mora skrbeti ne samo zase, ampak tudi za družino. Ta skrb je pa njemu se težja kot drugim ljudem, ker ima malo sredstev in je v kapitalističnem režimu mezdni suženj, njegova delovna moč je blago, naprodaj kot krompir, fižol, drva. Izpostavljen je odpustu z dela, brezposelnosti in v tem slučaju največji bedi. Ceno njegovi delovni moči diktira kapital. Njegova mezda ni primerna človeškim upravičenim potrebam, če se delavci hočejo varovati pred vsemi temi nadlogami, morajo stopiti skupaj in se združiti. Vsak zase podležejo, v vzajemnosti pa napredujejo in zmagujejo. Zato-
rej delujejo »Delavske Novice« na tem, da grsdo delavci preko raznih vprašani, ki delijo posameznike, na dnevni red in združijo obstoječe strokovne, gospodarske in politične delavske organizacije. Mi hočemo enoten, zaveden, organiziran, močan delavski razred. Sloga jači, nesloga tlači!
( Vi »nepomirljivi« ste seveda bolj' { brihtni in pravite: »Kar govorijo »De-i lavske Novice«, to je larifari. Delavec je stroj, delavec je orodje. Stroj, ki izdeluje za prevžitkarje pri »-Glasu Svobode« in »Strokovni Borbi« bogate penzijc; orodje, ki bo te prevžitkarje pripeljalo na površje, na stolčke, kraljevsko-ministrske ali pa sudobitsko-komisarske. Delavci c nas zanima tudi kot volilec, da odda kroglico v Marcelnovo ali dr. Le-meževo škatljo. Nikjer ni zapisano, da bi se morali dr. Lemež, dr. Zorga, Hlebec, Štukelj, Klopčič itd. brigali za delavske plače. Ali ste vendar abotni 1 Vsak je svoje sreče kovač! Oni se morajo brigati za svojo lastno I malho, delavci naj se pa brigajo za j svojo! Bog je najprej sebi brado j ustvaril. Torej vi pri »Delavskih Novicah« hočete imeti velike in močne organizacije, vi hočete imeti enoten in združen ves delavski razred! Ali pa ne veste, da bi močan in enoten delavski razred lahko od nas zahteval račune, ker bi bil samostojen.
Mi tega ne maramo! Mi smo »komunisti* zato, ker dobivamo za svoje prepričanje nagTado; kako pa naj živimo drugače, ko ne znamo nič poštenega delati. Delavci morajo l?iti neizobraženi, tepeni, slabo plačani, nezadovoljni. Kako bi sicer mogli smatrati rokovnjača Jakata Žorgo in nepismenega Marceina za svoja proroka? Čim slabše bodo razmere, čim slabše se bo delavcem godilo, tem botj bodo verjeli frazam, ki jih trobita »Glas Svobode« in -Strokovna Borba«. Naloga nas »nepomirljivih« »klasnih« borcev je, na vsak način onemogočiti delavcem, do bi prišli do boljšega zaslužku. Mi le v kolnem lahko ribarimo. Jasnost pti prinaša spoznanje. Zatorej moramo cepiti, razbijati in uničevati delavske organizacije, sicer postanejo delavci močni in zavedni in nas »frazerje« zapusie.
Mi pravimo: »Ljudem je treba povedati resnico. Z lažjo se ne pride daleč!«
Vi pa pravite: »Kaj, resnico da naj govorimo? To je nezaslišano! Kaj pa bi naredil trgovec s pomočnikom, ki bi ljudem pripovedoval resnico, kako stofi njegova trgovina tik pred bankrotom? (Oklofutal bi ga in vrgel bi ga na cesto! Kaj bi naredi! gostilničar z natakarico, ki bi povedala gostom, da gostilničar priliva vodo v vino? Pri tej priči bi jo nagnal. No, torej?! Mi štipendisti v »Delavskem Domu« smo v položaju tistega trgovskega pomočnika in pa natakarice. Da ne bi prišli ob kruh in ne bi bili vrženi na cesto, proda-
? jamo in na debelo hvalimo vse, kar j nam dado naši gospodarji v pro-j dajo. Jasno je, da moramo lagati m j farbaii ljudi; kajti če bi jim povedali j resnico o naši bankrotni firmi, bi ! nam ljudje obrnili hrbet.«
1 Takih razlik med nami in vami bi j lahko našteti še na tucate. Večina ! delavcev to vidi, zato so vtira ie i davno ušli vsi pametni ljudje. Ali si S je kdaj kdo mogel misliti, do bo Marcel Zorga, ki je poleg tega, da je j strahopeten kot zajec, komaj spo-S soben za zaupnika, posta! voditelj j delavske »stranke«? Ali je bilo kdaj \ misliti, da bo abnormalni nepismeni ; rohnč jaka 2orga postal emisar de-| lavske »stranke« pri internacionali? j Ali bi kdo mislil, da bodo 1B letni di-! jaki, ki so se naveličali trgati hlače po šolskih klopeh, čez noč postali duša in možgani »revoluciiontime-ga« proletarijata? In vendar se je to zgodilo! To je bilo mogoče le pri strančici bedakov in nevednežev. Zato se pa tudi noben pameten človek noče vpisati pri vas, ker ga it sram, da bi mu učenost Jakina postala evangelij. Ali se torej čudite odlični kvaliteti tistega kadra stranke, ki ga še imate?
| Vzroka vašemu polomu torej ni I iskati izven vas, ampak v vas samih.
, Vaša ideologija, vaša taktika, vaše j vodstvo, vaši »uspehi« so ubili pro-| letarske organizacije, vi ste pognali deželo v reakcijo!
; Ko iščete razbojnika, vstopite se i pred ogledalo in v rijem ga boste I zagledali.
Murček že laja !*
Trn v peti sem g. Lemežu; to že zdavnaj vtm, toda, da bo dobil zaradi mene take ture in ulesa na peti in na jeziku, kakor jih je, to se mi pa še sanjalo ni. tn ako človek posluša tega moža, res ne ve, ali blede ali je tako zloben. Hujši je kot mlin na veter.
No, kaj se je zopet zgodilo?
Minuli teden je imel občinski finančni odsek ljubljanski sejo (tajno sevcdal, na kateri se je govorilo tudi o brezposelni podpori mestne občine zo delavce. Ob tej priliki sem pripomnil, da se mi zdi najbolj pametno, če bi take podpore plačevala občina potom strokovnih organizacij, ker je ta sistem (gentski) v interesu delavstva, ki s tem postane neodvisno od uradne miloščine. To stališče socijalisti večinoma zagovarjajo, ker hočejo dati s tem delavstvu odločilno kompetenco v podeljevanju brezposelnih podpor.
- Rade votje omogočimo s. Miheve«, da v nasern listu tiflotovi s svotc strani, kaj je res jn koi ni res no očitkih dr. Lemeia. — (Op. ured.)
Najprej je Murček bevska! zaradi -tega v Mesinem domu tn potem pa še njegov lažnjivi lajbžurnal. Jasno je, da nimam prav nobenega vesetja, da bi glasova! proti kreditu za brezposelne podpore.
Za socijalno skrb je stavil finančni odsek razmeroma veliko postavko v proračun, računajoč s tem, koliko je mogoče v finančnem oziru. Nikdar pa ne bom sleparil delavcev
s tem, da Iri slavil in zagovarjal večje zahteve, kakor jih dopuščajo občinska sredstva. Pripominjam, da so v Ljubljani tudi delavci, ki malo zaslužijo in žive v bedi ter da je treba čuvati tudi te reveže, ki jih je morda nad 30.000. Sploh pa menim, da je naloga občine ta, da preskrbi za brezposelne delavce v prvi vrsti delo z občinskimi deli in napravami ter v ta namen sprejme večje kredite. Delavci niso lenuhi, delavci ne marajo almožne, če so brezposelni, ampak hočejo zaslužiti. In denar, kr se naloži v naprave, je produktivno naložen; nasprotno pa almožna delavcu malo koristi in ga ponižuje, občino pa silno obremenjuje na račun siromašnih prebivalcev.
Petem se je vmešala Maheujka:
Nnislabse je to, da veš, čisto natanko, da uo ho nikdar bolje... Dokler je človek mlad, upa na boljše čase — ostane pa le vse pri starem. Jaz želim vsakemu vse najboljše, pa večkrat se mi dviga žolč, ko vidim, da imajo eni toliko in toliko, drugi pa čisto nič.c
Potem so obmolknili. V sak je sledil svojim žalostnim mislim. Samo ata Trdoživ je bil zelo olupljen, kajti njega dni ui teko vrelo in je imel vsak nekaj čuta za ča*t.
-Na ni e ne sme človek pljuvati«, je rekel, »kajti dober požirek ostane dober požirek. Predstojniki so lopovi, ampak Jako dolgo bodo predstojniki na svetu, dokler bo kaj lopovov. Da bi si človek zavoljo tega belil glavo, bi bilo res pre-bedasto.i
Til pa je vzrojil Štefan. S tem se človek no more in ne sme zadovoljiti. Dandanes j« pač drugače, ker začenja tudi delavec misliti in ne gara kot mašina. Delavec je vse. Na ta način bi se lahko zboljšala hidi njih usoda. Od revolucije je že boljše. Ne moreš biti več suženj svojega delodajalca, če ima« iste državljanske pravice kot on. Spopad jo neizbežen.
Maheu je bil nezaupljiv, četudi mu je vgajnl ta princip.
nastopi človek energično in pokaže zobe,*: je rekel, ga polomi. Oče
ima prav. Delavec bo večna sirota in bo imel komaj enkrat v tednu meso.«
Zadaj se je zbudila zopet Maheujka:
»Duhovništvo naj bi bilo odkritosrčno in povedalo, da morajo biti reveži tega sv eta bogatini na onem svetu. <
Pa smejali so se ji celo otroci, ker so bili ve*i brezbožni; sicer so so bali duhov v globini rudnika, a bog in nebo nista bila nič.
»Kaj far,« je tulil Maheu, »on sam nič ne veruje, ker drugače ne bi toliko žrl, mesto da opravlja svoje posle. Kadar človek crkne, je pač crknil.«
Maheujka je stokala in položila roke
v	krilo:
»No, da, potem smo pač nesrečna bitja.«
Spogledali so se. Ata Trdoživ se je vrekoval, Maheu je srkal bvojo prazno pipo, Katarina je bulila s svojimi očmi na Stefana, kakor vedno, kadar je razgrinjal svojo slike bodočnosti. Ura je bila počasi, težko ozračje v sobi se je napajalo z vlago sten.
»Človek mora pač malo napeti svojo možgansko škatlo,< je rekel Štefan. »Kaj je treba kakega zveličanja, da postane človek srečen na svetu.c
V	vznešenih besedah so čenčali dalje. Pred njegovim duhom je plaval nov svet, kjer jo vršil vsak državljan »vojo dolžnost in so bile vse sladkosti in naslade
enako porazdeljene. Maheujka je dala izraza svojemu strahu. To se jako lepo sliši, pa ni izvedljivo; kdor bi hotel to izvesti, bi moral iti preko trupeL In ko je videla Maheujevo veselje, je rokla odločno:
>Ne verjemi mu, Maheu! To so grado-
vi	v oblakih. Bogatini ne bodo hoteli nikdar delati.«
Po drugi btrani ji je bilo zopet vse to po volji, ker pri tem človek trenotno pozabi svojo revščino in ima vsaj nekoliko tega, česar si želi in česar ne bo nikdar dosegel.
>Saj nimate pravzaprav čisto neprav,« jo rekla, »enakost bi morala vladati. Vsakemu svoje, tudi mi bi se morali enkrat dokopati do dobrega.«
Stefan je brbljal dalje. Sedanje razmere ne morejo trajati večno, ker je država gnila. Le še par mesecev in konec bo.
Na ta način je dobival vedno večjo veljavo v selu. Bil je v časti.
Maheujka ga je cenila, Čeprav ni bila njegovega mnenja, ker je plačal vedno točno in ni bil nikdar pijan in so hotel s pomočjo knjig dalje izobraževati. Zavoljo nje so ga imeli v čislih viri sosedje kot pametnega moža; pisal jim je pisma in postal neko vrste »fant za vse«, ki so ga izpraševali v najintimnejših zadevah. Sedaj je lahko ustanovil svojo
toliko hvaljeno blagajno. • Zaenkrat s* je raztegala sicer samo na to selo. Pa upal je, da se bodo dah pregovoriti tudi-drugi, če mu ne pade v hrbet ravnateljstvo. Bil je tajnik blagajniške zveze in je dobival majhno odškodnino za svoffc pisanje. Upal je, da si bo kaj prihranil, saj ni imel družine.
Zdaj je začel tudi gledati bolj na Kvetjo zunanjost. Kupil si je obleko in boljše 6evije ter je postal tako naravnost predstojnik vasi, ki je imel povsod svojo besedo. To mu je zelo laskalo. Bil je vzhičen nad svojo popularnostjo. On, ki je bil skoro najmlajši, je napredoval »edaj od podajača do važne osebnosti. In že je mislil na veliko revolucijo, kjer bo on igral glavno vlogo. Postajal je bolj m bolj resen in tiho govoril predse. Sanja? je že o boju in zmagi.
Medtem se je priplazila jesen v deželo. Oktoberski hlad je prišel prav zel-natim glavam na gredah. Jesenski dež je pršil na strešno opeko in se stekal * lesene sode. In spet se je začela stara revščina.
XII.
>Ti,« je rekla Maheujka svojemu možu, >ko dobiš plačo, lahko kupiš ftro* kave in kilo sladkorja.«
Popravljal si je sam svoj čevelj.
>Da,< je rekel, ne da bi se ozrl.
Gospod »Murček« naj vpraša pomične delavce, pa mu bodo to sami Povedali.
Igrati o-pozicijo, lajati, kritizirati, Pa nič delovati, to je seveda naloga tferrmgogov in frazerjev, ki mislijo, do so delavci tako neumni, da bodo v take farbarije še verovali.	j
Dotaknem naj se še draginjskih j 'doklad. »Murček« pravi, da sem bil ; Proti rodbinskim dokladam mestnih delavcev. Povedal sem paš že ta-"krat, da so strokovne organizacije Proti rodbinskim dokladam, ker smatrajo, da so krivične. Podjetniki namreč potem rodbinske očete preganjajo, vrhutega pa dobiva večina delavcev v tokih slučajih za enako ali po še boijše delo slabejše plače. Za rodbinske doklade bi morala po zdravi pameti skrbeti država. Občine, jr seveda tudi javna korporacija *n ker smo smatrali, da je občina dolžna pošteno skrbeti za svoje uslužbence, smo draginjske doklade v občinskem svetu tudi sprejeli.
Gospod »Murček« naj torej vzame na znanje, da so na svetu ljudje, ki nek oj mislijo in povedo svoje mnenje, so pa tudi ljudje, ki farbajo tiste, ki sami ne mislijo in so taki, ki uganjajo trapasto demagogijo in javnost ■namenoma sleparijo. — Gospoda ‘Murčkav ne bom klasificiral; zadostuje naj, če povem, da poštenost to ni, kar uganjajo ti ljudje, ki zavijajo resnico in lažejo.
fakin prerokov je delavstvo že sito.	\
Tako nepoštenost se mora maščevati. 'že vidimo, da tete polena na te %ibc/Tijjve, lažniive prijatelje delavstvo od vseh strani in ne bo več 'dolgo, ko bo hripavi kužek »Mur-;ček« odletel tja, odkoder se je priklati; — med buržuje.
Ig. Mihevc.
Pogovori po delu.
Danes je fmežilo. Ljudje po so drhali bolj svojih umazanih lukenj in hidj oni, ki so imeli opravka zunaj, so tv,-? radi stisnili v zavetje ali pod streho. Teko sem dobil nekdanjega kolega ravno pred Molom, bi je ogledoval najmodernejšo kravato.
.Sin; No, France, ali so ti kravate všeč? Baroo draga jo ta roba, draga. To jo kvečjemu za gospodo. Mi na kaj takega ne moremo misliti.
F r a n c o ; Da, da, drago jo pa res, drogo. Ves, mislil sem, da boni dobil kje »Delavske Novice«, pa ne vem, ali so pri Molu m vso razprodano ali jih pa sploh nima. No, potem sem pa malo pogledal to neumno modo. Mo-. gočo jih imaš ti?
Sin: ? Delavske Novice-., seveda j imam. Toda nimam jui pri sobi. Ako tih želiš čitati, pridi k meni domov, I mislim, da mi jih Fric vrno, ko jih |
prebere. Fric mi je dejal, da jih bo naročil.
France: Saj jih bom tudi jaz naročil. No, dobro se bom pa oglasil pri tebi, bova še malo podebatirala. Jez ne vero, zakaj jim je vičšna rudarjev dala zaupnico?
S i n : Dobro je! Pa pridi! Čez pol ure bom doma, potem ti tudi povom, zakaj jim je delavstvo dalo zaupnico! Na svidenje, France! .
France: Na svidenje, Jože! Samo glej, da boš res v pol ure doma!
Sla sva vsak po svojih opravkih in že sem videl v duhu svojega očeta, kako pare tega >neporuirjivega? Le-meževca. Ko sem prišel domov, sta že z očetom čitala »Delavske Novice«. So celo pripravili so ga do tega, da jim jih je čital na glas. Sami pa so pazili, da ne. bi kaj Lemeževih »čednosti« preskočil.
Sin: Servus, France! Ti si pa res točen!
France: E, malo sem čital, kako so ubili enotno fronto. Veš, jaz ne verjamem, da bi bilo tu kaj resnice. Posebno par stvari mi je neverjetnih: namreč o Štukeljnu in Lemežu.
Sin: Beži, beži, kaj se ti bo zdelo neverjetno, ali ne vidiš, da se je Fabjančič podpisal, torej jim tudi dokaže.
Franco: Ampak . za Štukeljna jaz ne verjamem, da bi bil tak »gau-ner«! On jo vedno stal na stališču »nepomirljivo klasne borbe«! On je bil dober zagovornik, zlasti mladine.
Oče: Širukeli je . vedno stal na stališču »nepomirljivega žepa«! Francelj, ti si še vedno tako kratkoviden, da se se pustiš vleči za nos.
France: Jaz tega ne verjamem. Zakaj? On je marsikaterikrat pravil, da se da predrugačiti to le z revolucijo.
Oče: To že tudi jaz vem. Ampak če bo on delal revolucijo, v modnih salonih in v kavarnah, petem bo taka revolucija le v besedah in na papirju, kateri se bodo smejali še pozni naši vnuki. On se je vozil po vsej srednji Evropi in celo na daljnem vzhodu, kar pa razen par njegovih intimnih kolegov nihče ni vedel. Ali je.kdaj kaj poročal o tem in onem. Mislim, da je treba javnost dejansko informirati; kajti od javnosti je. odvisna revolucija, nikdar pa ne od štukeljna.
Franco: Da, oče, vi imate prav! Vendar pa je mogoče, da on pravo misli.
Oče: Misli, mislil Misliti se pravi nič vedeti. Mogoče je pa mislil na udobno korito, kar je najbolj, gotovo. Ako ne verjameš, pa čitaj še enkrat; potem boš videl, da za denar ti ljudje a Turjaškega trga vse store.
8 i n : Kaj pa Lemež? Ali nisi čital, da sta ga Fabjančič in Klemenčič v neki gostilni v Ljubljani malo manj kot zaprisegla. Jaz sem delavec, pa se ne dam toliko' ponižati, zato ker imam čut poštenosti v sebi. Toliko
j ponižati se dajo le ljudje, ki mislijo, da ie bogastvo čast. Ponižni ljudje niso svobodni, oni so duševni rekonvalescenti, ki ne vidijo časti v poštenosti, ampak v velikih kupih denai‘ja.
France: Jaz se toliko ne ponižam niti za ministrsko mesto. Nikdar bi ne mogel iti pokoneu z glavo med ljudi, vedno bi mislil, da vse kaže za mano, češ: za mehek stolček se je po nižal. Za Lemeža pa ne vem, zakaj se je dal tako daleč, da se mu vsi rogajo. Ampak Lemež je rovolueijonar.
Oče: O, rovolueijonar pa, samo to sem radoveden, kolikokrat bi se dal zapriseči, predno bi postal sovjetski komisar. No, jaz mislim, da bi bile pri predaji poslov te-le komedije:
a) Lemež bi najprvo kot delavstvu vrnil, zato ker ga mi ne maramo;
b) potem bi ga že zopet v kakšni za-. kotni krčmi zaprisegli; c) potem bi
šel k staremu Pašiču, pa bi mu dejal: »E dragi kume Pašič, izvolite samo predati vaše pošle meni, jaz bi bil rad sovjetski komisar, pa če v Belgradu ni prostora zame, pa vsaj v Ljubljani; kajti če pridem samo poslance v Ljubljano, se bodo smejali.«
F r a n c e : Kaj pa če bi Lemež ne hotel lakih komedij? Jaz mislim, da je Lemež bolj korenina. On bo izbojeval sovjetsko na barikadi.
O č e : Ja, na barikadi ja. To pa ja. Raj upam, da bodo Lemeževe barikade na prihodnjem ljubljanskem velo-sjrnu razstavili. Izgledale bodo te barikade takole: železničarstvo in vojaštvo bodo stali v bojnih vrstah, Lemež bo- pa ves mrzličen pod špampetom.
France: Nikar tako oče. Ne norčujte se iz njega, jaz pa vem, da je dober fant. Seveda boječ je no, pa kaj čemo, bo že bolj pogumen.
Oče: Fant pa fant! Mogoče da tudi tebi kaj povohati? Povej samo eno njegovo delo, s katerim je koristil kaj delavskemu razredu.
France: Saj je stopil v ljubijan-j skm občinskem svetu v opozicijo.
Sin: Ja, ali pa tudi veš, kdo je bil do sedaj v opoziciji? Liberalci, radikalci in 'narodni socijalisti. No pa če je šel on v opozicijo je šel torej ljubimkovat z njimi. In kaj sledi iz tega? Ko bo kakšno mezdno gibanje bodo tolkli kapitalisti po delavstvu, Lemež bo pa hinavski komandant. ,
France: Ja ne vem no, kaj vse počne Lemež, a vendar je moja dolžnost, da ga malo zagovarjam; saj rada rto ni nič hudega. Zakaj pa tako delate proti njemu, da je velika večina rudarjev tako jena nanj, da niti slišati noče o njem?
-Oče: Zato ker preje ni mogoče, da bi si delavstvo izboljšalo gmotni položaj, dokler take ture iz pokreta ne izpreša.
France: Zelo ste čudni, oče! Zakaj je bilo pa včasih boljše? Včasih smo bili pa vsi eden. Najbolje je, da
pride tudi sedaj do tega, da se delavstvo konsolidira.
Oče: Saj se tudi bo, ker je že tej golazni na Turjaškem trgu — odklenkalo. Delavsivo bo pa v nekaj mesecih kompaktno, da še ni bilo nikdar doslej.
Sin: Tako je ja. Veš France, to mora imeti enkrat svoj konec. Mi smo se postav ili na pravo stališče, od katerega ne odnehamo niti za las. Delavstvo mora postati enotno v svoji strokovni organizaciji, pa gre magari pretovko glav raznih strokovnih birokratov.
France: Vesta, jaz sem tudi zelo v dvomih radi teh ljudi, ki pašu-jjejo na Turjaškem trgu. Ker pa vidim vajino požrtvovalnost, sem vajn vesel. Jaz se hočem tudi uveriti o postopanju teh ljudi. Naročil si bom »Delavske Novice« in želim, da res prežonejo temo, ki vlada še v nekaterih krajih rudarskih revirjev.
Oče : France! Presodi sam, kaj je prav in kaj ni prav; kajti jaz sem prepričan, da postaneš tudi ti pristaš enotne fronte, ki jo zagovarjajo »Delavsko Novice«!
France: Torej dobro; o mojem obisku bodita nekaj časa molčeča in upam, da se še večkrat snidemo, da se kaj pogovorimo.
Sin: Kaj bi molčal? To vendar ni nič posebnega! Ako čutiš poštenje v sebi, se ti ni treba bati javnosti.
Franco: Na svidenje oba!
Oba: Na svidenje, France!
Oče so bili zadovoljeni sami s seboj. Nabasali so svoj vivček in gledali* kako se je izgubljal dim po zraku; moneč: tako so razgubljajo tudi Lemeževe frazarije! Jaz sem pa čital »Delavske Norice«.
II.
Zadnjič sva z očetom imela zelo nepomirljivega sodelavca, ki je tudi koncev konca uvidel potrebo skupnega nastopa v gibanju delavskega razreda. Ker pa je še zadnjič teko vneto zagovarjal generala s Turjaškega trga, katerim je že popolnoma vsa armada ušla, da si za poveljnika postavi zmožnega, pogumnega in poštenega moža iz svoje srede, sva z očetom povabila še danes Franceta, da tudi sedaj zagovarja to »nepomirljivo raso«; zato naj vam opišem še današnji pogovor.
Oče: No, France, ali si Še vedno tako »nepomirljiv« pristaš lažirevolu-cionarja Lemeža in drugih?
France: Še vedno! Toda laži-rovolucijonar mislim, da Lemež ni! V »Strokovni Borbi« pisal je, da je tudi on pripravljen za enoten nastop vseh strokovnih organizacij, pa če tudi bi se priključila amsterdamski internacionali.
Sin: Poglej, France, tam piše kot prvo točko priznanje nepomirljivega razrednega boja, takoj malo dalje pa
»Tudi kos telečjega mesa lahko pri-2e dolgo ga nismo jedli.«
Pogledal jo je.
»Ti pač mi dri, bogvekoliko da dobim. ■Prokirio Uda bo še šla pri vašem večnem nerganjm«	j
Nobeden ni spregovoril besede. Bila j -t« eoboia zjutraj. Ravnateljstvo je zopet | naredilo praznik pod pretvezo izplačila j hhkkL Ker se je balo popolnega poloma, jc zateklo ravnateljstvo k temu roa-mvvenfkn.
»Štefan je pri Rosseneurju,« je rekla Jahtnijka. »Naj gre on s teboj, on bi preje zinil besedo kot ti, če vam ne bodo hoteli izplačati vaših ur.«
Maheu jo pritrdil.
»In potem spravi na razgovor zadevo mojega očeta. Zdravnik naredi, kar mu **ii ravnatelj • • ■, kaj, ata? Zdravnik fdroa prav. VI ste še mož na 6vojem mestu!«
Je teden dni ni bilo spraviti ute Trdoživa s evojega stola, njegove protinaste kakor s« je izražal, ga niso več držalo. Ni je slišal. Morala je ponoviti vprašanje In potem je mrmral;
'♦Seveda bom se mogel Saj človek ni "k; krop a n, če ga noge bole. To so samo dranpoti, ki jih delajo, da bi mi požrli Invalidnino stooseradeset frankov.«
Mabeujka se je bala, da ji ne Im mogel 'rikdar ref dati starec Štirideset sojev:
»Za pet ran Kriščevih,« je tarnala, »vsi bomo kmalu pomrli, če bo šlo tako dalje.«
»Kadar človek gagne,« je rekel Maheu, »ni več lačen.«
Zabil je žeblje v čevlje in se pripravil ou odhod.
Stefan je bil šel k Rosseneurju, da si
nabere novic.
Bile so same nerazveseljive vesti. Ravnateljstvo jo zmerjalo čez slabo delo in si jemalo naravnost blazne odtegljaje od plač — sedaj mora priti do poloma- To je bila samo pretveza, na skrivnem se je šušljalo o marsičem čisto drugem.
Ko je prišel Stefan, je rekel tovariš, ki je prišel iz Montsouja in pil svoj vrček, da je nabit na blagajni lepak. Potem je prišel drugi, tretji in četrti in vsak je povedal kaj novega. Sedaj je bilo jasno, da je ravnateljstvo zapet nekaj skuhalo.
»Kaj misliš ti o tem?« je vprašal Štefan Suvarina.
MaSinist je ravno zvijal cigareto:
»Zdi so mi, da hočejo imeti štrajk.«
Vedel je prav natanko, kakšen je položaj. Povedal je čisto mimo, rudnik je v trenutni zagati in se mora omejiti, da ne pride popolnoma na psa, seveda bo tr-
pel pri tem delavec, ki se bo moral pač bolj na ozko prepasati. Mezde bodo vedno manjše. Premog leži vsepovsod, ker so vse fabrike ustavile delo. Ra matelj-stvo se tega ne upa povedati in 'pa na stavko, da bi lahko odpustilo vse delavstvo, ali pa mu plačalo prazen nič. Največ rešpekta imajo pred delavsko blagajno, ki postaja strah za bodočnost; če pa izbruhne štrajk, bi bil konec tudi blagajne.
Rosseheur se je postavil za Stefanom, in oba sta bila želo osupla.
»To ni res,« je rekel oštir, »ravnateljstvo noče štrajka in delavstvo že celo ne. Najbolj varno je, če se sporazumejo.«
»Ti si torej proti fitrajku?« je vprašala Rosseneurka, ki je sedela za buffetom.
»Da!« je odgovoril odločno.
Stefan je gledal v svoj kozarec, čez trenotek je zopet povzdignil oči.
»Vse je res, kar se je tu govorilo, štrajk je tu, če nas silijo k njemu. Plu-chart mi je povedal marsikaj. Tudi on bi rad preprečil štrajk, ker trpita pod njim obe stranki. On hoče samo dobiti naš kraj v svojo zvezo. Tu je njegovo pismo. Pluchart hoče, da bodo rudarji pod eno zastavo, ko pride do boja proti družbi.« Stefan ni mogel nikogar k temu pregovoriti. Njegova blagajna je bila na
boljšem glasu. To pa je bila samo kaplja na žerjavico.
»Koliko je v blagajni?« je vpraša). Rosseneur.
»Komaj tristo frankov,« je odgovoril Štefan. »Predsedstvo me je poklicalo k sebi in mi zelo ljubeznivo povedalo, da jim je taka blagajna prav po volji, ampak kontrolo hoče imeti nad njo Tudi
to nam bo Se delalo sitnosti.«
Oštir je vstal, hodil po sobi in pel predse pesmico. »Tristo frankov ni nit, to je komaj šest dni za kruh in nič več. Tuji ljudje ne bi dali nič. štrajk je bedarija.«
Tu je prišlo prvič do prerekanja med obema, ki sta imela tako skupno jeseo proti velekapitalu.
»Kaj praviš k temu?« je vprašal So-varina.
Suvarin je skomignil z rameni: »štrajk? Bedarija!«
(Dalje prihodnjič.)
■■■■■■«■■■■■■■■■■■■»»
Ali ste že poravnali naročnino 1
'&WeM£9!»&fc«UU
piše, kot si že sani dejal, da se priključi tudi k amsterdamski internacionali, katero je ravno tisti Lemež neštetokrat nazval z žolto. No, in kaj sklepaš ti iz vsega tega? Ali je to tudi še nepomirljivo?
France: Iz tega je sklepati, da se poda cela stvar pod gotovimi pogoji!
Oče: Tisti, ki se poda iri se mora podati, ne stavi pogojev in to zaradi tega ne, ker gre močnejši preko teh pogojev. Ravno tako je tudi s to Turjaško gospodo. Mi bomo šli preko njih pogojev, mi vemo,- kje nas breme najhuje tišči k tlom, vemo pa tudi. kako je to breme treba odstraniti — zato se ne bomo ozirali na Lemeževe pogoje in na smrdljive cunje, ki njegove pogoje prinašajo.
France: Ampak vseeno, — treba je sporazuma. To tudi ne gre, da bi Lemeža kar samega pustili. No, in Bertlnu to tudi ne bo prav.
Sin: Prav ali ne prav. To pri nas ne igra nikake vloge. Mi moramo gledati na koristi celokupnega delavstva, ne pa na korist tistih, ki so pomagali nas teptati. Mi zahtevamo in bomo tudi izvršili združitev vseh delavcev v eno močno strokovno organizacijo. Tu pa mislim, da je bolje, da raznih Lemežev sploh ni, to pa zato, ker se rudarjem že gnusi rogoviljenje tega človeka. Zato mi ne potrebujemo njegovih pogojev, ampak mi potrebujemo le organizacijo in sicer tako, kot jo imajo Amerikanci ali Angleži.
France: Da, Jože, ti imaš prav. Vidim, da edino take organizacije je treba, če hočemo, da si delavstvo ta neznosni položaj izboljša. Tudi jaz se popolnoma strinjam s tem in bom tudi z vnemo za tako organizacijo delal.
Oče: Saj sem vedel. Človek, kateri ima vsaj inalo poštenja v sebi, bo dal temu prav. No, vidim, da tudi ti nisi zloben in da si daš to v glavo, samo žal, da tako pozno. Januarja meseca bi bilo že lahko eno leto dni take organizacije, to obletnico bi slavil proletarijat v Jugoslaviji močan in enoten in ne bi doživel tolikih razočaranj in izgub v svojih borbah v pretečenem letu, ako bi ob pravem času spoznal proletarijat politiko, ki jo vodi nezmožni in osmešeni dr. Lemež s svojo ožjo patronanco.
France: Torej je ta človek tako nezmožen? Jaz vidim, da je to popolnoma prav in tudi resnično, kar pišejo »Delavske Novice«. No, če bosta hotela, se pa še oglasim pri vama, se pogovorimo malo, malo poagitiramo itd. Stranka, kot jo imajo Angleži, je zelo koristna, le take močne organizacije so zmožne voditi uspešne boje.
Sin: Pa zakaj preje nisi hotel priznati tega, za kar se sedaj tako navdušuješ?
France: Veš, tako neverjeten sem postal. Ti si gotovo mislil, da sem tako vnet Lemežev pristaš — pa nisem. Kar sem zamudil preje, bom pa sedaj toliko bolj agilen in požrtvovalen. Tudi jaz imam že gotov krog svojih prijateljev, ki so pripravljeni stopiti v tako organizacijo, kot nam jo kažejo »Delavske Novice«.
Oče: France, star sem že, pa vseeno z nekim ponosom grem med ljudi in razširjam ideje, ki nam jih rišejo »Delavske Novice«. Neko novo moč čutim v sebi, neko pomlajenje mi je v žilah, ko vidim, kako vse to pada na rodovitna tla. Pokret, ki ga zastopajo »Delavske Novice«, je popolnoma zdrav, zato je dolžnost naB vseh, da se razširi ta ideja ne samo med rudarji, temveč med vse industrijske panoge in tudi med kmete.
Sin: Prav imate, oče! Tudi kmetje so oni faktor, ki nam v bojih lahko dosti koristi. Vsi imamo skupne interese in vsi imamo pravico do življenja, zato je tudi naša dolžnost, da si take pravice priborimo sami skupno s kmeti.
France: Da, res je tako. Imata prav! Tudi jaz bom prav pridno v tem soulu delal med ljudmi. Torej nasvidenje!
O b a : Na svidenje, France!
Oče so bili zadovoljni, da je France tako kmalu zapopadel, kar pišejo
»Delavske Novice« in kar je tudi edino pravilno. »Sakramihelski fant,« so dejali, »sem mislil, da bo bolj trd! Saj pravim, stara grča še vedno nekaj zaleže.« Nabasali so si svoj vivček in šli malo v vas k sosedu, da še tam malo podebatirajo. Jaz sem jo pa odrinil h kolegu, da se še midva kaj domeniva.
Sin sajaste trboveljske doline.
ra.-,
I!5!<
IZ RUDARSKIH REVIRJEV.
Gibanje med rudarskim delavstvom je postalo bolj živo. »Delavske Novice so nam razsvetlile one temne kote, katere so nam zakrivali zloglasni politiki s Turjaškega trga s svojimi cunjami. Zakulisno igro, katero so igrali škodljivci delavstva, smo videli sedaj v pravi luči. S slepljenjem v strokovnih organizacijah rudarjev in tudi drugih delavcev so igrali popolnoma svoj politično-partizansk.i eksperiment. — Mi rudarji imamo interes na tem, da od bližje pogledamo početje škodljive frakarije, ki se je vtepla v delavske organizacije z namenom, da diktira svojo napačno politiko zlasti rudarjem. Ker ima rudarsko delavstvo interes na tem, kakšne so te organizacije in kakšna politika se v njih vodi, zato se je delavstvo bolj kot kdaj prej zavzelo za svoje organizacije, od katerih zavisi vse nadalj-no gibanje, od katerih zavisi zlasti gmotni položaj delavstva in njegova zmožnost za boj. »Zveza Rudarskih delavcev« je bila do stavke močna organizacija v revirjih. Rudarji smo stavili svoj up v to organizacijo, v kateri smo videli docela vse rudarsko delavstvo, — a žal smo doživeli razočaranje. — Razočaranje nismo doživeli vsled članstva ali vsled go-spodarsko-strokovne politike, ampak razočaranje smo doživeli ravno v najhujših bojih rudarskega delavstva v preteklem letu. To neljubo razočaranje, čigar posledice so se takoj pokazale, so nam preskrbeli gospodje Lemeži, Hlebci, Zorgati itd., ki so moč organizacije zlorabili v svoje osebne namene in koristi. — Mi smo v »Delavskih Novicah« že povedali frakariji na Turjaškem trgu, da naj se iz proletarskega pokreta umakne, ker delavstvo ne trpi še v nadalje, da bi bil tak gnoj v njihovih borbenih organizacijah. A kaj vidimo? Še danes vršijo svoje samo-paštvo nad rudarji. Oni hočejo še naprej varati in zavajati rudarsko delavstvo. Rudarski organizaciji ne zaupajo več, zato hočejo postaviti v revirjih plačane tajnike pri organizaciji, seveda same falirane študente, ki se razumejo na mezdne boje toliko kot zajec na boben. Na drugi strani pa hočejo tudi v Trbovljah podkupiti nekaj funkcionarjev, kakor so to storili v Zagorju in prej tudi še v samih Trbovljah. Odkod jim denar?! Mi svarimo to gospodo, da naj jenja s svojimi orgijami, kajti naše rudarske organizacije smo si ustvarili sami, zato jih ne damo nikomur v zakup in tudi ne dopustimo, da bi nam diktirali: ta bo pri vas nastavljen tajnik in boste drugi samo slepo orodje v rokah par aristokratov, ki jih plačujete.
Svesti smo si, da tako ne more in ne sme biti v bodoče. Mi smo siti fraz, s katerimi ste nas pitali, mi hočemo dejanj. Dovolj moči čutimo v sebi, da vam vaše nakane onemogočimo in da si ustvarimo tako organizacijo, ki bo kos našim zahtevam in potrebam. Resno vas opominjamo zadnjič — likvidirajte in umaknite se tja, kamor spadate, mi vas ne potrebujemo in vas tudi nočemo. Ako ostanete gluhi za ta naš opomin, potem bodite uverjeni, da vas bomo odrezali sami in vas pokazali take, kot v resnici ste. Za posledice, katere bi nastale, ako se ne umaknete, boste nosili odgovornost sami, ker ste vi tisti, ni nimate danes več čistih rok.
Železničarji! Tudi vi ste tisti, ki imate obračunati z jaro gospodo s
Turjaškega trga. Tudi vi trpite ogromno škodo vsled razbitosti; zato je tudi vaša dolžnost, da ste solidarni z nami rudarji, da postavimo naše organizacije na trdne in zdrave noge. Skupno smo že bojevali pred leti boje, ki so prinesli zboljšanje gmotnega položaja za nas in za vas. Kri, ki je tekla iz teles vaših sodelavcev na Zaloški cesti, nas kliče vse skupaj v boj, da se združimo v tako močne organizacije, ki so nam porok zmag in delavskih pridobitev na vseh poljih. Obračunati moramo s krvniki delavskega razreda, ki so ga pripeljali na rob propada. Smelo glavo pokonci! Nikogar naj ne straši boj, ki vodi po težkih potih do zmage.
Delavstvo v revirjih je sklenilo, da se oprime »Delavskih Novic«, zato tudi vi železničarji pridno segajte po njih! Dovolj skušenj imamo za sabo, da se v bodoče ne damo preslepiti, ampak bomo korakali preko , vseh zaprek zn osvoboditev celo- j kupnega delavskega razreda izpod i kapitalističnega jarma.
Rešitev delavskega razreda — I mora biti delo — delavstva samega! j je zaklical Karl Marx - isto ponav- ! ljamo mi.
Naj živi razredni boj!
Naj živijo »Delavske Novice«!
Rudar.
Tedenske ncvice.
Delavska vlada na Angleškem. —
Brez dvoma najvažnejši dogodek zadnjih dni je padec konservativne vlade na Angleškem in prihod na oblast delavske stranke (Labour Party), prvič v zgodovini britanske-j ga imeprija. Kralj je namreč potem, ko je zbornica izglasovala nezaupnico konservativni Baldvvinovi vladi, poveril s sestavo vlade načelnika delavske stranke Ramsay-a Macdo-nalda. Ta je ministrstvo sestavil tekom 24 ur iz samih pripadnikov delavske stranke. Ministri so že prevzeli svoje resorte. Tako imata danes dve največji državi sveta, ki skupno obsegata več kot polovico vse kopne zemlje, namreč Anglija in Rusija, vlado delavskih strank.
Opozicijonalni blok v Belgradu.
—	Demokrati, klerikalci, muslimani, Radičevci in zemljoradniki se po- I gajajo za ustanovitev opozicijonal- j nega bloka, ki naj vrže radikalno vlado. Pašič je ukrenil protikorake ! in je potegnil iz žepa osvaljkani 1 Markov protokol. Klerikalcem ob- ; ljubijo, da ga bo izpolnil, če se ne j zvežejo z demokrati, Radiču pa ob- j ljubijo, da dobi, če njegovi poslanci I ostanejo v Zagrebu, brezplačen pot- j ni list v domovino.
Sporazum med Mussolinijem in 1
Pašičem. — Pašič in Mussolini sta
se sporazumela, da se razveljavi i rapallska pogodba in da se odpravi i
papirnata reška državica. Reko dobi Italija, Jugoslavija dobi pa pro-' vico z enim očesom gledati v Reko. io pogodbo sta šla Pašič in Ninčič. podpisat v Rim. Spremljata ju njuni1 soprogi. V Rimu bodo velike slovesnosti. Mussolini sprejme zastopnike SHS v Rimu na kolodvoru. Veselo si menca roke, ker je — zima.
V	kratkem se bo podpisala druga pogodba, ki se bo imenovala trgovska pogodba, po kateri bodo Lahi imeli pravico prodajati nam vse tisto blago, ki ga nihče drug ne ba maral.
MILIJONSKI FOND znamk za »Delavske novice«.
»Delavske N o v i c e« so etilni delavski list, ki je popolnoma objektiven, neodvisen in ki ima pred očmi v resnici samo napredek človeštva in koristi delavskega razreda.
»Delavske Novice« so edini delavski lisi v SHS, ki ga podpira edino velika požrtvovalnost izdajateljev in somišljenikov. Vsaka plemenita in močna rastlina mora zrasli iz lastnih korenin.
Vsak strokovno organiziran deiavec, naj bo te ali one politične frakcije, mora biii naročnik »Delavskih Novic«. Le taka bomo zmogli veiiko našo nalogo: vpostsvilev velikih, močnih, za akcije sposobnih SINDIKATOV, ki bodo v stanju ščititi svoje člane od prevelikega izkoriščanja in prevelikih šikan, Le na ta način in s pomočjo vseh pošlem'h sindikalistov bomo prišli do velike, močne FEDERACIJE DELA, ki bo združevala vse strokovno organizirane delavce.
Zato pa je dolžnost vseh somišljenikov delavcev, uradnikov in poljedelcev, da podpro »DELAVSKE NOVICE«.
Zalo lem potom pozivamo vse somišljenike, da začno zbirati stare vporabljene znamke pisemske naše in tuje in ko bodo zbrali 1000 znamk, naj jih pošljejo na »Delavske Novice«. Znamke se ne smejo trgati od ko-verte, temveč se morajo s škarjami lepo odstriči, tako da ostanejo zob-čki celi, ker stara znamka brez zob-čkov ni nič vredna.
Kateri somišljenik ne more zbrati 1000 starih znamk, naj zbere vsaj deset novih nerabljenih in naj jih pošlje na upravo »Dela v-s k i h N o v i c«.
Ako zberemo la milijonski fond znamk, se bodo »Delavske Novice« lahko povečale in bodo lahko še bolj uspešno delovale za delavski blagor in napredek človeštva. Za somišljenike pa to niso nobeni stroški, temveč oni žrtvujejo samo malo truda za svoje »Delavske Novice«.
Upravništvo.
„Putnik
društvo za saobračaj potnikov in turistov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev
Centrala Beograd Glavno zastopstvo za Slovenijo
Tourist-Office
Ljubljana, Aleksandrova cesta S
(Palača Prve Hrvatske štedionice)
Predprodaja železniških vozovnic za tu* in inozemstvo po originalnih cenah brez doplačila.
Vozovnice se izdajajo na zahtevo za tri dni vnaprej. Brezplačne informacije za potujoče občinstvo.
Zastopstvo internacijonalne družbe spalnih voz. Poslovne ure od 8. do 12. ter od 13. do 16. ure. Telefon 472.
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij.
Odgovorni urednik: Lojze Dolenc.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.