53. številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. marca 1898. XXXI. leto. lakaja vsak dan aw***r» isimal o »dalja in preamika, Ur taka po polti prejem an ca avatro-ogarsks detel« ca vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., in Četrt let« 4 gld., sa j eden BMeec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano *ir«s pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., na četrt leta 3 gld. 30 kr. sa jedsn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kv. na sossso, po 30 kr. sa četrt leta. — Za tnje d«i«le toliko v«c, kolikor poštnina anala. — Na naročbe, brez istodobne vpoliljatve naročnine, se no ozira. Za osna ni fa plačata sa od ttirittopne petit-vrata po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr . os ss dvakrat, in no 4 kr., Će se trikrat ali večkrat Uska. Dopisi naj sa isvoli frankovati — Rokopisi se ne tratajo. — Uredništvo in uprav niltvo je na Kongresnem trga It 12. Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari. TeleUm *t. 84 Po deželnem zboru h. Z dogovori, dognanim i mej narodnima strankama v deželni zbornici, razrušeni so poprejšnji dogovor', ki so vezali narodno stranko s klubom veli kopo-sestnikov. To je prvi uspeh takoimenovane sprave. O razrušenih dogovorih ne bodemo mnogo pisali. Razruiili so se brez težave, posebno tudi zategadel, ker veleposestniki sami niso na njs mnogo važnosti pokladali. Najboljši dokaz, kako neutemeljen jo bil hujskajoči krik, kojega so ob mejah, kakor tudi na Kranjskem zaganjali radi teh dogovorov, kojih vsebine prav za prav nikdo ni poznal, in koja vsebina niti zdalja ni bila taka, kakor je bila vsebina nekdanjih dunajskih koalicijskih dogovorov, katerim se je kanonik Klun s svojimi prijatelji prav rad pokoril, ne da bi se mu bilo izdajstvo ali re-Bogatstvo v obraz metalo. Nase prepričanje je Se vedno, da dogovori z velikim posestvom narodni stvari v ti kronovini niso ničesar Škodovali, pač pa so bili neprijetni in osodepolni za katoliško-narodno stranko, ki je vsled teh dogovorov prilla ob vsako veljavo tako v zbornici, kakor v deželnem odbora, O tem ne bodemo dalje pisali. Bodi pozabljeno, kar je bilo! Toliko pa lahko pristavimo, dajo prej kot ne tako imenovana z veza a nemikimi veleposestniki s svojimi dejanskimi posledicami, kakor so se skoraj dan za dnevom kazale v deželnem odboru, največ pripomogla v to, da so se voditelji katoliško-narodne stranke, ki so nas na katoliškem shodu z bičem iz tempelna izganjali, tako zelo omehčali, da se je ž njimi pametno razpravljati dalo. Ta uspeh, kakor tudi dejstvo, da so večkrat omenjeni dogovori pri-četkom sedanje deželnozboroke dobe brezdvojbeno narodno-napredno stranko resili popolnega pogina, (ker bi drugače katoliško-narodna stranka čisto gotovo bila prišla v staro, oijo dotiko z velikoposest-Biki) naj uplivata na to, da se polagoma očistijo pojmi o vslikokrat napadeni, in v prvi vrsti od klerikalnih fanatikov zelo »o v raženi » zvezi" z Nemci! Drugi uspeh spravi ugoden je za narodno-napredno stranko. Ravnokar je še bilo, ko se je po osli Kranjski razlegal bojni vik proti napredni stranki, in ko se je dokazovalo, da taka stranka mej Slovenci nima eksistenčne pravice, in da se mora s steblom in korsninami izrnvati iz zemlje slovenske. In 6edaj skleniti katoltško-narodna stranka in stranka narodna napredna dogovor, kojega je oficijalno vodstvo obeh strank slovesno potrdilo, in kojega glavna in najbistvenejša točka se glasi, d a se ta dogovor ne sme nikdar tako zasukati, da bi vsled njega morali stranki zatajiti svoja napredna, oziroma svoja katoliška načela. S tem je — če se smemo tako izraziti — od strani kato-liško-narodce stranke oficijalno pripozn*na opravičenost nase napredno stranke, in to priznanje je pač prvo, katero smo do danes doživeli! S tem pa je tndi upravičeno stališče, koje je naš list v tem pogledu vedno zavzemal. To stališče se iirazi kratko tako, da sta na Kranjskem potrebni dve narodni stranki, ki naj tekmujeta jedna z drugo pri delovanju za koristi naroda. Boj mora biti, opozicija mora obstajati, gre pa se samo za to, da se ta boj vodi za načela, in ne za osobe. Če bode sprava res uplivala na to. da se tekmovanju mej narodnona-predno in mej katoliško-narodno stranko odvzame pečat razdivjane osobnosti, ter mu pritisne pečat dostojne stvarnosti, potem smo v političnem Življenju napravili korak, kojega mora vsak rodoljub le radostno pozdravljati. Tukaj pa nam je jako previdno postopati. Katoliška narodna stranka ima v sebi nekaj nevkrotljivih elementov, ki bodo sedaj popularnosti iskali s tem, da bodo na svojo lastno pest politiko kovali, io da bodo tu in tam upor zanetili, ter na svojo lastno odgovornost divjali po svoji stari navadi proti naši napredni stranki. In največja napaka bi bila, če bi naša stranka zadremala in obe roki križem držala, češ, s „spravo" je sedaj vse poravnano, sedaj se nam ni treba ničesar bati, in brez skrbi lahko prav sladko zsepimo. Ko bi se zopet probudili, bi doživeli največjo prevaro. Vsled „sprave" so se nam glede organizacije naše stranke ustvarile nove in težavne naloge. To sprevidelo je tudi vodstvo narodne napredne etranke in zategadel je izvrševalni odbor soglasno sklenil, d a se imajo pričetkom meseca maja sklicati v Ljubljano vsi zaupniki i de- žele na shod, pri kojem se bode posebno o tem posvetovalo, kako naj se pospeši organizacija narodne napredne stranke, in kaj naj se vkrene, da te vsled sprave ne zaduši vsako samostojno delovanje naše stranke. Odstop Gautschevega ministerstva. Kakor blisk iz jasnega, tak utis je naredila pozno v noči od sobote na nedeljo razglašena vest, da je cesar vzprejel demisijo Gautschevega ministerstva, da je imenoval grofa T h u na, svoječasnega češkega namestnika, mini* sterskim predsednikom ter mu naročil sestaviti novo ministerst vo. Kar čez noč je baron Gautsch izginil s površja. Od Hobenvvartovega padca se kaj tacega v Avstriji še ni primerilo. Presenečenje pa je toliko večje, ker ni nihče pričakoval, da se letos, v jubi-lejskfm letu, sploh zgodi kaka prememba v mini-sterstvu. Gaatsch je bil komaj tri mesece na krmila in padel je, ne da bi bil kdaj stopil pred parlament, padel je kot žrtev zakulisnih bojev. Gaatsch je bil prevzel 27. novembra 1. 1. ministersko pred-sredstvo. Njegova naloga je bila pridobiti Nemce, da omogočijo delovanje parlamenta in dognati obnovitev nagodbe. Tudi kdor nima simpatij za barona Gautscha, mora priznati, da je še dosti 6rečno dognal pre-membo jezikovnih naredb. Premenil jih je tako, da so ž njimi zadovoljne prav za prav vse stranke, Nemci in Cehi, izvzemši seveda nacijonalce. Jezikovne naredbe torej ne morejo biti uzrok Geutsche-vemu odstopu, toliko manj, ker se prizadete strank« o njih končno še niti izrekle niso, kar pa je Gautsch druzega ukrenil, tudi ni tako, da nm je bilo treba radi tega odstopiti. Notranjepolitični razlogi pač niso prouzročili Gautschevega odstopa, prej težave, katere dela Ogerske obnovitvi nagodbe; ubiljuje ss pa tudi misel, da je bil odstop Gautschev že prej sklenjena stvar, da je Gautsch ostal le toliko časa, da z novimi jezikovnimi naredbami pripravi pot svojemu nasledniku in da je bil radi tega drž. zbor »klican LISTEK. Franica. Spisal Ivan 6. Krakov.) Stala je pred velikim izložbenim oknom. V prostorni, visoki, z električnimi luči razsvitljeni izložbi so bile same punčike, zlatolaske črnih očij, crnolaske plavih očesc . . . nič kakor same punčike v svilenih oblekicah in s steklenimi čeveljci. Stala je dolgo in gledala. .Poljubljam roko, gospa —Visok, široko-pleč gospod jo ogovori. Skoro se ga je ustrašila. Stresla se je, plaho ga pogledala ... .Dober večer, gospod." — 2 očmi ga je vpraševala nekaj skrivnostnega, nekaj, kar leži potopljeno v globočini njenega srca. „Ste se li zamaknila v igračice ... Ali zbirate za božično darilo? Menda vendar ne meni?". . . „Vam?" — In zopet ga je pogledala s postranskim, jeznim pogledom. »Vam takih igrač ni še treba; pa si jih tudi ne želite!* »Ne želim ? — O gospa, kaj bi mi bilo ljubše, kakor droben, živ, zlatolaa keberček!" I „0h, doma je pusto, prazno, dolgočasno; J moški se hodite rajši zabavat v gledališča, v kavarne igrat, popivat z ljubicami. Začel se je opravičevati. „Kaj naj sicer pričnemo? Berem, igram glasovir, legam na zofo in kadim? Naj li prespim dan in noč?" Ni ga poslušala . . . vsa je še bila pri izložbi: punčike, punčike . . . „Pa ravno prav, da sem Vas dobila. Greste li v gledališče?* „0, z veseljem, milostna. — Kjer ste Vi, gospa, tam ..." .Nikari poklonov! In Še takih! — Pridržke jih rajši za ljubico." »Prevzel mi jo je že baron Šljuka." „Torej zopet vdovec! Zato ste sedaj toliko na ulici in tolikokrat v gledališča!" »Škoda, fino dekletce je bilo," je vzdihnil on. »Ste se li morda celo zaljubili vanjo?" „ Zaljubil? — O, Bog nas ob vari — take nesreče. Hipno morda! — A trajno? Nikdar. Pa katera ljubezen je trajna — gospa, katera?" Delal se je filozofa. Zaljubljeno je vpiral vanjo svoje vroče oči izpod obrvij. „To je načelo vseh moških. — Le izpremena krajša Vam Čas ..." »In žensk, milostna?" »Do Jsvidenja v gledališču! — Loža 17! — Torej gotovo!" »Poljubljam roko!" Najela si je izvoščka, stisnila se v kot in strmela skozi potna okna brez mislij, a v srci 8 čutom neskončne praznote. Punčike, f unčtke f Kdaj jo kupi ona svoji — Slavici. — Da, da, Slavica bo, Slavica ali pa — Danica ... Da, Danica ali pa Slavica . . . Prišedša domov je pozvonila hiši nji. „ Pripravite obleko za gledališča 1 Crno krilo, roza bluzo — ,0no svileno, ki jo je zadnjič prinesla šivilja?" »Da, ono; bele rokavice, klobuk z makovimi cveti . . . Koliko je ura?u Bg68t? — Jeli zakurjeno v kopališni sobici?" „Da, milostna. — Ravno je bil gospod soprog tam! * Hišinja je odšla, gospa Franica pa si je delav klobuk z glave, vzela s pleč pelerino; v naglici se V oblekla v domačo opravo, nočni plašč, odklenila *,v.-..- i ■ t * na 21. t. m., dočim je bil prvotno določen za dan 15. t. m. Naslednikom barona Gautscha je imenovan grof Franc Thun-Hohenstein. Grof Thun je bil že nekaj tednov imenovan kot kandidat za mi-nistersko predsedstvo. Pred štirinajstimi dnevi je bil pri cesarja ter bival že teden doij neprestano na Dunaja. Grof Than je bil rojen 2. septembra 1847. I. v Frankobroda.ckjer je bil njegov oče pre-zidijalni poslanik. Po izvršenih pravoslovnih študijah se je posvetil grof Thun vojaškemu stanu, a 1. 1877. je izstopil kot dragonski nadporočnik in bil 1879. leta voljen v drž. zbor in kmalu tudi v češki dež. zbor. V obeh zbornicah je zastopal državnopravno stališče fevdalnega plemištva in Čehov. Dne 5. oktobra 1888. je v aenzacijonalnem govoru proti prevladi nemštva dejal v deželnem zboru : „Naj bi maziljenja in kronanj.i b krono sv. Vaclava utrdilo vezi, ki vežejo ljubljenega vladarja z zvestim narodom Čehov!" L. 1889. je bil grof Thun imenovan češkim namestnikom. Čehi so ga navdušeno pczdravili. Toda ljubezen ni trajala dolgo. Ko so se 1. 1890. Mladoeehi z vso odločnostjo ustavili punkta-bijam katere je grof Thun v dež zboru branil, nastal je mej Čehi in Tbunom ljut boj. Radi nomIa-einskih", poavov je bilo leti 1893. proglašeno v Pragi izjemno stanje, in odtlej so mu stali Cehi vedno sovražno nasproti Vendar je ostd Thun tudi mej koalicijskim ministerstvom, ali z nastopom prota Badenija j* bilo stališče Thunovo docela omajano, in I. 1896. je odstopil. Po padcu grofi Bid^-nijase je takoj govorilo, dl mu bode naslednik grof Thun, ki se je mej tem Čehom zopet nekoliko približal, a imenovan je bil Gautsch. Po preteka 8 dneh, odkar je bila sprejeta v češkem dež. zboru državno-zborska adresa, pa je zasedel ministerskega predsednika stol grof Thun, nekdanji »Kro iungs-Statt- halterV - V f Juhi frtiil, 7. marca. Nove jezikovne naredbe Dočim so Čehi z novimi Gautuchevimi jez kovnimi uaredbimi kolikor tcliko zadovoljni, oglašajo se nemiki časopisi in poslanci drug za drugim ter jih zavračajo skoraj prav tako odločno kakor Badenijeve. Na čelu vsem stojita seveda .Oitdcutiche Rundschau" in „Bohe-mia", potem „Grazer Tagblatt", „Deutsche Zeitung", »D. utsche« Volkablatt" in tudi .Neue Fr. Presse". Najodkritos čnejši je poal. dr. pl. Hochenburger, ki piae, da Nemci ne smejo odnehati prej, di se proglasi nemščina zakonskim potom državnim jezikom. Ta teden bodo imeli voditelji nemšk h strank na Dun iju sejo, na kateri določijo svojo taktiko glede no/ih naredb. Večna listov svetuje nadaljevanje obstrukcije. V kritičnem času Pod tem naslovom se bavi „Politik" z novimi jezikovnimi naredbami, ki Čehov baje ne zadovoljujejo, temveč jm z Ba-denijevi naredbami dane jezikovne pravio znatno omejujejo. Vendar Čehi ne pojdejo v opozicijo, saj bi razbili s tem desnico, katera je navzlic spletkarenju dr. Kbenhocha v svojih avtonomističnih načelih solidarna. .Polit k" poživlja češke pos'ance, naj se žrtvujejo za poslednji poakis; ako se ne obnese niti tak, morejo še vedno zapustiti večino in začeti svojo politiko. omaro, vzela iz nje dvoje rjuh z velikim modrim n;onogramum in šla v kopelj. .Mrzlo je dtnes; zakaj niste bolj zakurila?" H sinja je molčala in si mislila: danes je Sitna . . . G spa Franica se je dobro prekopala. Lahno pevaje je šla v svoji gobo in odtod k soproga v njegovo dtdalno izbico. Lahno je potrkala. „Prosto," veli trdo soprog. BSi li doma, ljubček? — Kako je vendar to?" Naslonila se je na njegovo ramo in ga poljubila. »Kaj pifieš? ,fch, prijatelju!'' — Pisal je dalje. „ Doktorja Stržena sem povabila v ložo," je dejala in se oprla na pisalno mizo. ,Bo li prišel?1 »Obljubil je, da pride." — »Dobro!" Pisal je dalje. Čez nekoliko časa pa je dejal: »Pojdi se vendar opravit. Kaj stojiš in čakaš? Ali bi naročila kočijažu?" »Sem," mu je odvrnila tiho in šla v svojo sobo. Mehanično je zrla v ogledalo, ko ji je hišinja vila la8e. Prejšnja otožnost, poparjenost se je je iznova polaščala. (Daljo prih } Ar stri j a in ar str. Slovani Kakor veteran od leta 1848 se je oglasil v razpravi o deželnem proračuna v češkem deželnem zbora znani rodoljub in mecen grof Harrach. Omenivii tedanjih bojev, je rekel, da je sedanja doba jako slična t danji in ravno tako nevarna. To nevarnost js provsročilo jezikovno vprašanje, ki te a riva med kraljestvo češko in avstrijsko državo. Ta je ključ* za rešenje avstrijskih stvari ob tem vprašanji. Vsa Evropa pričakuje od Čehov, da uit varijo podlago preporoda Avstrije. , Jaz smatram češki in avstrijski parrijotizem M jedno in isto in sicer zato, ker se vsi avstrijski narodi morejo raivijati v zvezi s to državo. Bodočnost Avstrije je ravno v tem, da je v njej raz-ličn h narodnostij. Ako bi ne bilo Avstrija, bilo bi neprestanega drgnenja med nemškim in roškim orjakom. Na korist obeh teh dvth je. da se obrani naša država. Ne govorim o narodu Če%kem, ker se kakor Slovani moramo smatrati za zaveznike vseh Slovanov Avstrije !" je dejal govornik. „Še drug vzrok je, po katerem je možno spoznati važnost Avstrije za avstrijske Slovane. Ta v/r<>k je v pre sajanju kulture mej zapadne Slovane. Mi ne smemo, je VBkliknil grof Harrach, pozabiti si jednega od njih; spominjati se moramo ce!6 pozabljene Dalmacije. Gledati moramo, da bomo tudi tjakaj presajali našo kulturo in utrjali slovanski duh ! Ako obranimo Avstrijo, ohranimo sebe. Od vlade zahtevamo, da izvede po dani obljubi povsod ravnopravnost ; ne le na Češkem, ampak tudi v drugih deželah. Mi zahtevamo, naj vlada pomisli, da „justitia est fundamentu m regnorum". Uverjeu sem iz čistega avstrijskega patnjotiziua, da je potrebno, da se ohranijo naš in vsi drugi naredil". Makedonski nemiri. Bolgarska vlada je po svojem agentu v Carigradu, Markovu, vprašala, čema se zbirajo tolike turške čete ob bolgarski meji. Govori se, da hoče zbrati Turčija v Makedoniji 75 (!) bataljonov, in da je zmagovalec v Tesali j i, Edbem paša poklican v povelj u ištvo te armade. Turčija se boji bolgarskih agitatorjev in roparskih band, ki napadajo turško prebivalstvo. Oblasti ao pobrale že 7O0O pušk, katere ao imeli skrite bolgarski na se'jeuci. Viktor Globočnik f Včeraj popoln dna so izročili zenoske ostanke Viktorji Globočnika domači zeml|i. Sprevod je bil navzlic neugodnemu vremena velečasten in je dokazal, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik v vseh krogih. Na krsto je bilo položenih nebroj vencev s krasnimi trakovi, iz mej katerih naj omenimo samo naslednje, ki so imeli te-le napise: .Klub narodnih deželnih poslancev — svojemu ljubemu, nepozabnemu tovarišu" ''trobojnica); „Deželoi odbor kranjski — velezaslažnemu deželnemu poslancu* (črn trak); »Mestni zastop — svojemu sočlann" (bala traka); „Uđesto škofja Loka — svojemu poslancu" (črn trak); C. kr. notarska zbornica — čislanemu večletnemu Členu" (črn trak); .Upravni odbor mestne hranilnice — svojezna prezaslnženema predsednika" (lila-trak); „Svojemu zvestemu členu — „Ljubljanski Sokol" (trobojoica); „Svojemu častnemu členu — bralno društvo Tržič" (bela traka); »Čitalnica v Kranji — bivšemu predsednika" (trob j niča); aGorenjski Sokol — častnemu členu — zadnji pozdrav" (trobojnica); »Okrajno učiteljsko društvo — svojemu členu" (lila traka); „Slovensko bralno društvo v Kranji" (trobojnica); »Pisarniško osebje — blagemu šefa" (črna traka); .Rodbina Puppo" (bela traka); „Hlagemu prijatelju — rodbina Drakar" (lila traka); »Rodbina G. Pirčeva — najboljšemu prijatelju" (črna traka); .Predragemu prijatelja dr. Sbempihar in dr. Šavnik" (črna traka); »Rodbina dr. J. Kusarjeva" (roza-traka); .Rodbina Ludovik Pollakova" (roza traka); »Zadnji pozdrav prijatelju — rodbina V. Majdičeva" (črna traka); „Nepozabnemu prijatelju — dr. Pekolj" (črna traka); .Zadnji pozdrav — rodbini Dobida in Rakovec" (črna traka); »Nepozabnemu dobrotniku — dijaška kuhinja" (črna traka); »Zadnji pozdrav — kranjskih dijakov** (belo lila). Vence brez trakov so položili na krsto mej drugimi župan kranjski g. Šavnik, pokojnikov brat, c svet. g. Ant. Globočnik, tvrdka Killer in g. Karol Polak iz Ljubljane. Sprevoda se je razen sorodnikov udeležilo maogo društev, mnogo inteligence iz Kranja, Ljub Ijane in is dragih krajev in jako mnogo preprostega naroda Pred hišo in na grobu so ginljivo peli domači pevci. Nagrobni govor js govoril pokojnikov prijatelj in načelnik kluba narodnih deželnih poslancev g. dr. Ivan Tavčar. Njegov govor se je glasil nekako tako-le: Z dovoljenjem visokočaat tega gospoda dskana izpolnim bridko nalogo, da v imena deželnosbor-skegs kluba narodne stranke spregovorim nekaj besed v zadnje slovo pokojnemu somišljeniku in prijatelju. Res, bil js nam somišljenik in s svojim čistim značajem, svojim zvestim prepričanjem in s svojim blagim srcem stal je v vrstah naših bojevnikov. Vsak njegov korak bil je posvečen malemu narodu, v kojega sredi se je rodil, in sedaj, ko se je spravljen s svojim Bogom zgrudil v grob, tudi nasprotniki ne najdejo pege na njegovem jasnem imenu. |Od kar je bil izvoljen deželnim poslancem, trudil se je neumorno, da bi vspešno zastopal koristi svojih volilcev. Ko je bil v najboljšem delu, preseliti se je moral v tisto višave, kjer ni prepirov in ne sovraštva. Mi pa, ki potrti stojimo ob odprti njegovi gomili, dajmo mu s polnega srca ovedoštvo, da je bil mož v najlepšem pomena besede, da jo bil vzoren rodoljub, in da je bil vnet in kipeč za* Btopnik svojih volilcev. Na bojišču je umrl! Ko ss ga je takorekoč že oklepala bleda smrt, zahajal je še v deželno zbornico in prej kot ne moral je zategadel umreti, ker je bil deželni poslanec. Somišljeniki obranimo mu trajen opomin, in danes prav živo občutimo, da ga bode — vzlic veliki njegovi ponižnosti — stranka, koji je vedno služil, preob-Čutno pogrešala, ker nima preobilo tacih značajev, kot je bil pokojni Viktor Globočnik. In kaj naj spregovorim o prijatelju I Ne samo somišljenik, bil nam jo tudi prijatelj in darove svoje zlate duše je bogato delil mej nas. Videli smo ga še ravnokar, in da si je zdihoval pod sponami svojega slabotnega telesa, upali smo, da nam bode šo dolgo časa obranjen, in da nas bo v tužnih urah še večkrat bodrila njegova vesela in odkritosrčna beseda. Varali smo se, čez noč je umrl. Ni imel sreče in zategadel je moral prominiti v dobi, ko se drugi še vesele Življenja. Za sabo je pustil ob-obupana roditelja v visoki starosti, Žalujoče sorodnike in brez broja prijateljev, kojim poka srce pri prezgodnem groba. Pomagati si ne moremo! Sedaj, dragi prijatelj, okazali smo Ti zadnje ljubav, položili smo Te v zemljo slovensko, ki Ta bo objemala odslej naprej o tisto ljubeznijo, kojo> si ji skazoval, ko si še mej nami bival. V veljavno družbo si prišel: Tvoja gomila senčila se bode pod genijem pesnika-velikana in ljubeznivega pesnika a posavske ravnine. Iz njihovih del si zajemal naudu« šeoje za rodoljubno svoje delovanje. In sedaj sta Te sprejela v svoje obližje, da si postal deležen večnega miru in počitka. Mi pa se poslavljamo od Tebe z željo, da bi takrat, kadar mah porasta nad Teboj, imel narod srečnejše dneve, nego jib ima dandanes 1 S solznimi očmi in težkega srca so udeležniki sprevoda zapustili novi grob, saj se vsakdo čutil, da je bil pokopan jeden najboljših, najznučajnejših in najsimpatičnejših slovenskih mož. Pogreba so so se mej dragimi udeležili gg. dež. glavar Detel a, del. glavarja namestnik baron Lichtenberg kot zastopnik kluba veleposestnikov, dež. odborniki ces. svet. Murni k, Povše in dr. Tavčar; okr. glavar dr. Gstettenhofer, kot namestnik dež predsednika; drž. poslanci gg.: dr. Ferjančič, Kušar in Pogačnik; deželni poslanci gg.: župan Hribar, Jelovšek, Košak, Lenarčič, dr. Majaron, predsednik trgovske in obrtne zbornico Por dan, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice Klein; predsednik notarske zbornice g. G o gol a s notarji: gg. Komotar, Plantan , Rahne, dr. Smidinger; župan Kranjski g. Šavnik z obč. svetniki; sodna svetnika Polec in dr. Pekolj z mnogimi sodnimi uradniki; gimnazijski ravnatel Hubad s profesorji kranjske gimnazije ; okr. šolski nadzornik Ž u mer s mnogimi učitelji iz raznih krajev; daljs zastopniki »Slov. učiteljskega društva v Ljubljani", zastopniki akad. društev .Slovenija", »Triglav" in »Sava**, deputacije škofjeloške čitalnice in Ljubljanskega »Sokola" z zastavo, deputacije raznih društev iz drugih kranjskih krajev, domača društva z zastavami, šolska mladina, in jako mnogo pokoj nikovik osebnih prijateljev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. marca. — (Slovensko učiteljsko društvo ▼ Ljubljani) je poslalo načelniku kluba narodne stranke g. dr. Tavčarju naslednje pismo: Velerodni g. poslanec! Velecenjeni gospod predsedniki Udano podpisani odbor .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" izreka narodnemu kluba deželnih poslancev odkritosrčno so žal je ob bridki izgubi, ki ga je zadela s smrtjo velezaslužnega deželnega poslanca, g Viktorja Globočnika. Z narodnim klubom ^deželnih poslancev čuti slovensko učiteljstvo to ne nadomestno izgubo tem bolj, ker je bil preblagi pokojnik odkritosrčen, dober prijatelj slovenskega nčiteljstva. Za odbor .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" : Predsednik: Juraj Rs že k, tajnik: E. Gangl. — („Zavašniki".) Iz duhovniških krogov nam pišejo: „Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe" je druga zapoved v naši krščanski veri. Kako se je ta zapoved spolnovala i mej duhovniki pred nekaj desetletji v škofiji ljubljanski, nam kaže v 5. štev. .Dom in Sveta" pisatelj v Hicingerjevem životopisa. Stran 130. se glasi: Po dvanajstletnem kapelanovanju je postal samostojen dušni pastir v majhni župniji Pod lipo pri Vrhniki. Zaradi slabega gmotnega stanja skoro ni mogel živeti; zato je večkrat prosil za boljše župnije na vse strani. Skliceval se je na svoja izvrstna spričevala, na svoje pisateljske zasluge za cerkev in šolo .... vse je bilo zaman, ljubljanski stolni kanonik •Jurij Zavašnik (Sauaschnigg!) nasprotoval mu je povsod, kjer je le mogel. Knez in škof Anton Alojzij Wolf je sicer Hicingerja jako cenil; leta 1849. ga je hotel pozvati kot profesorja za pastir-stvo v ljubljansko semenišče. A Zavašnik je prodrl s svojim kandidatom. Pozneje je bil Hicinger na tem, da bi postal stolni kanonik, a tudi to mu je ljubeznivi nasprotnik preprečil. — Tako ima, kakor pravijo tisti, ki vedo in Čutijo, ljubljanski r kapitel še dandanes par ZavaŠnikov v svoji sredi! A vsaka sila do vremena! Upamo, da bo novi knezoškof, ki pozna dejanske naše razmere, sam vladal škofijo ljubljansko. — (Repertoir slovenskega gledališča) Jutri v torek, pela se bode zadnjikrat v tekoči sezoni opera »Vesele žene vindzorske*. V četrtek se bode igrala burka »Krojač Fips" in pela opera »V vodnjaka", v soboto se uprizori igrokaz »Otok in struga", po noveli dr. Tavčarja spisal Ig. Borštnik. Ta igra se uprizori na korist dvema zaslužnima in priljubljenima igralkama gospe Danilovi in gospodični j&lavčevi. — (Slovensko gledališče) V soboto sta ss zopet peli operi »Cavalleria ras ti ca na* in »V vodnjaku" in to prav hvalevredno. Gledališče je bilo jako dobro obiskano. — Včeraj se je predstavljala zabavna burka »Robert in Ber-tram". Občinstvo se igri ni moglo nasmejati. Gledališče je bilo razprodano. — (Volilo.) V Črnomlju umrli kanonik v. p. gosp. Jakob Stariha je volil 9500 gld. z večletnimi obrestmi vred za napravo petih dijaških natanov, katerih podelitev pristoja knezoškufijskemu ordinarijatu ljubljanskemu — (Stekel pes) je v ilirsko bistriškem okraju ogrizel tri osebe, katero so bile poslane v Pasteurjev zavod na Dunaji Pasji kontumac v Trnovem in v Ilirski Bistrici je bil podaljšan za tri mesece. — (Ljubavna tragedija.) V Sežani je 4. t. os. v gostilni pri treh kronah 23letni zavarovalnični uradnik Karol Roth iz Gradca ustrelil na svojo 201«tno ljubimko Sofijo Neth in jo smrtnonevarno ranil, potem pa samega sebe ustrelil v glavo. Po-vod temu je bilo to, da so se Rothovi stariši upirali nameravani Ženitvi svojega lina s Sofijo J^ethovo. — (Lojalnost tržaškega dež. zbora.) V »Edinosti" čitamo: V Avstriji smo vstopili v leto velikega dinastičnega slavja, v jubilejno leto. Vsi narodi avstrijski se hočejo zbrati letos po svojih zastopnikih okolo Najvišjega prestola, da poklonijo Najboljemu vseh vladarjev: ponovljeno zatrdilo svoje udanosti, svoje zvestobe, svoje ljubezni, da mu poklonijo svoje vse — svoja srca!! V vseh deželnih zastopih je prišlo do vznesenih manifestacij v tem zmislu......v vseh, le v tržaškem ne!! JLe tržaški deželni zbor se ni spomnil jubileja svojega lastnega vladarja, pač pa se je stranka, ki iz-ključno gospodari v tem deželnem zboru, spomnila na navdušen način in ob slovesni priliki — na občnem zboru progressa — jubileja ustave v Italiji! f Gospod deželni glavar tržaški ni imel Časa, da bi bil storil, kar bi bil lahko, da bi bil sklical poslance v zaključno sejo, v kateri bi bil objavil istim zaključenje zbora in bi nudil prilike zbornici, da izvrši dolžnost do svojega vladarja!! Ni storil tega, marveč je raje pismenim potom zaključil zbornico. Tako ni le izostala tnkaj vsaka dinastična manifestacija povodom jubilejnega leta Frana Josipa I, cesarja avstrijskega in najvišega Gospodarja tudi mestu tržaškemu, ampak je moral izoa ati tudi oni kratki Evviva, ki je navaden ob zaključenju zbora. Gosp. deželni glavar ni imel Časa, da bi bil sklical deželne poslance v zaključno sejo, pač pa je ime< časa, da je šel na italijanski konzulat, da je tam čestital in navdušeno govoril vpričo italijanskih podanikov povodom — jubileja v Italiji 11 Na petdesetletnico svojega vladarja so pozabili, petdesetletnice statuta tuje države so se spominjali vsem svojim srcem. Ti dogodki kriče! * (Prestolonaslednica-vdova Štefanija ) V petek ponoči je postalo nadvojvodinji Štefaniji, ki leži že dalje časa radi iniiuenčnega vnetja sopil, jako slabo. Bati se je bilo katastrofe. Štefanija se je izpovedala in prejela sv. obhajilo. Po Dunaju se je že raznesla vest, da umira, toda kmalu je visoki bolnici odleglo. Cesar je prišel že pirkrat k Šteft-niji ter ji dajal poguma. Štefanija je vedno pri zavesti. Zdravniki trdno upajo, da jo rešijo. Darila i Uredništvu našega lista je poslal: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Fr. V i š n i k a r, deželni poslanec 1. t. d. v Ribnici 2 0 kron mesto venca na grob nepozabnemu prijatelja in sošolcu Viktorju Globočniku. —Živio rodoljubni darovalec in njega nasledniki! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 7. marca. V parlamenta cirkulira naslednja ministerska lista: Thun, predsedstvo in notranja dela; VVelsersheimb, domobranstvo; Kaizl, finance; Burnreu-ther, trgovina; Pininski ali Euber, ju-stica; Bylandt-Reith, nauk; Wittek, železnice; Mihael baron Kast, zdaj deželni glavar v Lincu, poljedelstvo. Dunaj 7. marca. Tu mudeči se člani parlamentarne komisije desnice imeli so danes ob 1. uri popoludne dolgo posvetovanje z Bi-1 in s ki m. Zatrjuje se, da želi cesar, naj prevzame Bilinski finančni portfelj, in to z orirom na nagodbo. Ako se to zgodi, ostane Kuber justični minister, Kaizl pa postane minister brez portfelja. Dunaj 7. marca. Danes opoludne je bila pri podpredsedniku drž. zbora, dr. F n c h s u konferenca, katere so se udeležili : Bilinsk*, Kramar, Stransky, Dzieduszickv, Jaworsky in Vukovic, in v kateri se je naznanilo, da je vstop Jaworskega in Kaizla v ministerstvo za gotovljen. Dunaj 7. marca. Nemško liberalni ve leposestniki imajo danes posvetovanje, ali naj Barnreutherju dovolijo, vstopiti v Tbunovo ministerstvo. Dunaj 7. marca. Ako bi nemš koli bera! ni veleposestniki dr. Barnreutherju ne dovolili, da sprejme trgovinski portfelj, potem postane trgo-vinski minister poljski posl. Milevvski, v katerem slučaju pa grof Pininski ne pride več v poštev za justični portfelj. Dunaj 7. marca. Pogajanja mej Thunom in levičarji vodi Chlumeckv. Dunaj 7. marca. Pričakuje se, da grof Thun že jutri zvečer predloži cesarju ministersko listo, in da se razgla&i pojutrišnjem. Dunaj 7. marca. Thun je v opetovanih konferencah z Goluchowskim sestavil svoj program že popolnoma. Njegova naloga je, omogočiti redno delovanje parlamenta, zlasti v to svrho, da se pravočasno obnovi nagodba. Ako bi to vshd nemške obstrukcije ne bilo možno, hoče poskusiti najprej s spremembo državnozborskega opravilnika. Će se ta ne da doseči parlamentarnim potom, jo doseže izven-parlamentarnim načinom. Sigoatura celega položaja, zlasti pa mišljenja v najodločilnejših krogih, je izrek: »Man hat die Geduld ver loren!" Dunaj 7. marca. Stališče desnice napram Tbunu je po avtentičnih pojasnilih naslednje: Thun je še problem in ne ve se, ali ga ne bodo dog dbe potisnile tja, ktraor ni hottl iti. Thun se kmalu prepriča, da je des niča pač disponirana za neko novo koalicijo, ali nasprotja mej strankami, ki pride j t* v poštev, so tolika, da tej koaliciji ni dosti zaupati. V soboto prirede nemški nacijonalci veliko demonstracijo, v nedeljo pa socija ni de* mokratje. Že tu se pokaže Thunova eneržija. Demonatrantje nikakor ne bodo pripustili, da si Thun z jednim delom opozicije ut'di stališče. Isto tako pa je brez dvoma, da Thun napram dijakom in napram pouličnim izgred nikom ne sme kazati tiste slabosti, kakor Gautsch V desnici, na katero je Thun v prvi vrsti navezan, s j nahajajo elementi, kateri so pač naklonjeni nameravani koaliciii, cela desnica pa to ni. De snica stoji na načelih adres-nega načrta Ona sicer ne more nikomur braniti, da glasuje za vlado, ali združiti |se z nasprotniki svojih, v adresi izrečenih načel pač ne more. Zadnjo besedo ima izvrševalni odbor desnice, ki je sklictn na četrtek. Desnica neče za vsako ceno preprečiti take koalicije, a podpirala bo vlado samo, Če bo imela voljo vladati v smislu adrese. Ako vsprejme Thun v svoje ministerstvo člana kake obstrukcijske stranke, tega desnica ne bo smatrala za napoved nasprotstva, ali razmerje mej vlado in desnico potem ne more biti tako, kakor bi bilo želeti. Dunaj 7. marca. Na Dunaju nahajajoči se členi češkega kluba so izdali komunike, v katerem pravijo mej drugim: Upamo, da grof Thun ni več tisti, ki je bil, mislimo, da se je kaj naučil; zlasti, da je spoznal, da v svoji okolici ne sme imeti ljudij, kateri ga gonijo v boj. Že mej delegacijskim zasedanjem je dal dokaze, da želi častnega miru s Čehi. Razmerje mej njim in Čehi ni odvisno od Čehov, ampak od Thuna, od sestave njegovega mini-sterstva in njegovega programa, češki poslanci pa se zavedajo svoje odgovornosti ter ne bodo osebnega momenta stavljali nad stvarne interese, ker pričakujejo, da bo Thun na Dunaju nekaj druzega, kakor je bil v Pragi. Dunaj 7. marca Gautscha usodi je bila odločena že 27. minulega meseca. Glavni vzrok je bila slabost, katero je pokazal pri revoltah na visokih šolah. Zlasti slab vtisk je v odločilnih krogih naredilo to, da je Gautsch še nekako umaknil svojo lastno naredbo glede obnovitve dijaške obljube pri vpisovanju. V petek ob 11 uri popoludne je bil Gautsch pri cesarju ter mu vročil pismeno demisijo vsega ministerstva. O dotični avdijenci niso dobili listi nikakega poročila, dasi je to sicer navada. V soboto ob S. uri popoludne je dob 1 Gautsch obvestilo, da je demisija sprejeta. Seveda je na Gautsche? odstop znamtnito uplivalo tudi to, da ni mogel ctsarju glede bližajočega se zasedanja državnega zbora ničesar obljubiti. Gautsch je Vašemu poročevalcu sam rekel, da si je bil svoj čas izgovoril pravico odstopiti, kakor hitro spozna, da niti najnujnejših zadev ni možno rešiti parlamentarnim potom. Dunaj 7. marca. Nadvojvodinja Štefanija je danes jako slaba. Dunaj 7. marca. Cesar je danes bolgarskega kneza Ferdinanda vzprejel v posebni avdijenci, kateri se pripisuje največja politična važnost. Praga 7. marca. Na Pfikopih bili so včeraj izgredi, katere so prouzročile provokacije nemških burŠev; 150 redarjev je razgnalo demonstrante, 5 osob je bilo aretiranih Češki dijak čelakovski bil močno ranjen. Demon-strantje so razbili mnogo okenj. Carigrad 7. marca. Urednik bolgarskega lista »Novosti", Makedonski, je bil v soboto v svoji pisarni umorjen. Morilec je zbežal. Po* licija je aretovala 50 oseb, a pravega storilca še nima. Rim 7. marca. Poslanec in znani pesnik Cavalotti je bil včeraj v dvoboji na sablje ubit. Uzrok dvoboju je bila polemika v »Gazzetta di Venezia" in »Piccolo". Nasprotnik je Cavalottija zadel v usta in mu predrl vrat. Pariz 7. marca. Srbski poslanik Milju-tin Oarašanin je včeraj zvečer umrl. Znan je posebno izza časa, ko se je uprl kralju Mi- lanu zaradi ločitve njegovega zakona z Natalijo Moral je bežati iz Belegagrsda radi velikanskih demonstracij, pri katerih je tekla kri. l*uftlaiio.*> "V „Slov. Narodu" z dne 4. marca t I št. 51 bral nem, da ju v aeji obč nskega sveta linblja nekega dne 8 marca t. I. gospođi »bonski svčtnik Gogo I a poročal o ponudbi gospu Terezije Povš« glede odstopa «v«ta v Prulah za ond projekrovano cp-*tn, pri katPii priliki pe je pnspod Gogola izrazil, da jaz v ta nunifn odutnp m nvoj svet, — a nj (367) Ljubljana, dne 5. marca 1898. Janez -A.lilln. gostilničar in posestnik v Ljubljani, Karlovska cesta It. SO. *) Za vsebino tega spisa j« uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon sta*, m, Dižilno glidallića v Ljubljani. Dr.pr.»5». 2>Tcv&. opera. V torek, tloe H. marra IHVH. Tretjikrat: Vesele žene Vindzorske. Komično fantastična opera v treh de-anjih, po Shskespear-jevi veseloigri spisal dr S. M. Mosenthal. poslovenil N. K. Vglasbil Oton Nicolai. Kapelnik IMarij Beni&ek. Vpriioril reiiser Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek točno ob ari, Konec po 10. uri Pri predstavi sodelnje orkester si. c. in kr. pelpolka It. 37. Pribodoja predstava bo t četrtek, dne 10. marca 1898. Meteorologično poročilo. Vidina aad morjem ."«.'•■» 'J m. '% Čas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura v "C Vetrovi Nebo lil a p as au > 5. 9. svečer 799*9 1-4 si. zahod jasno 6. 7. zjutraj 728 1 —0-8 al. svsh. megla 00 • 2. popol. 726 9 37 sr. vmhod oblačno m 7. • y. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 727 % 727 0 727 7 ■■ 2-8 4D 61 bresvetr. al. jsah. al. sever dež megla oblačno 3-4 Srednja temperatura aobote •a 0'3" in 02 pod normalom. in nedelja 1'6* in 1-9», Dorza dne 7. marca 1898 Skupni državni dolg v notah . . . . . 102 Kld. 45 kr 6kapni državni dolg v Brebru . . . 109 • 40 | Avstrijska zlata renta .... . . . 122 f Avstrijska krongka renta 4°/« . . . . . 10« n 60 | Operska zlata renta 1' , . . . . . . 122 • 9 Ogerska kronska renta i1', , . ... »9 • 55 | Avstro-ogerske bančne delnice . . . t*28 t. — f Kreditne delnice...... . . . 3«3 75 f, 20 t) Nemški drl. bankovci za 100 m.vrk ... 58 72' f » ... 11 75 20 frankov........ ... 9 53 n 90 ... 6 66 H „S1ot. bralno društvo v Tržiču" naznanja tulno vest, da mn je umrl 4 t. m v Kranji, njega prezasluženi član gospod 1372) Viktor Globocnik c. kr. notar. Tržič, dne 5. marca 1898. Vrt v Kamniku blizu kopališča, j»ko prikladen kot stavbi**« sa hišo ali vilo, s« prosim aa primerno remo. Knpc> naj ne oglasijo v Kamniku, Postne ulice št 10 (360—2) Izvod iz voznega reda veljavam ad dna L oktobra 19)97. Ista. Odaud la l,|oh>lJanr jat. kol. Proera *>■ TrbiA Ob 12. ari 6 m. po noči osobni vlak v Trbii, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljabno; cez Selsthal v Ausse, Solnograd; če* Klein Fteiflirjg v Stejr, Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ot 7. ari 5 m. zjntraj osobni vlak v Trbif, Pontabel, Beljak Celovec, Franzenifeste, Ljubno, Dunaj; čez Selsthal v Solnograd ; če« Amstetten na Dnnai. ■- Ob 11. uri 50 m. dopoludn* osobni vlak v Trbii, Pontabel Beljak, Celovec, Liubno, Sela thal, Dunaj. — Ob 4. nri 9 m. popoladne osohni vlak v TrbiA Beljak« Celovec, Ljubno; čez Selsthal v Solnograd, Lene Gastein, Zeli ob jezero, Inoraost, Bregenc, Cnrih, Oenevo Pariš; čez Klein-Reifling v Steyr, Lino, Badejevice, Plzetij Marijine vare, Heb, Praacovs vsre, Karlove vare, Prago, Lip ako, Danaj via Amstetten. — Proga v Novo mest« la v Hfteev|e>. Ob 6. ari 15 m sjutraj mešani vlak. — Ot 12. uri :>ft m. popoludne metani vlak. — Ob 6. ari 30 na svečer mešani vlak. — Prihod v L|ublJaao. j. k. Proge la Trblia. Ob 5. uri 59 m. zjutraj osobni vlak ■ Dunaj i via Amstetten, is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vi h varov, Beba, Marijinih varov, Plsnja, Badejevic, Solno grada, Lines, Sterra, Aasaees, Ljub na, Celovca, Beljaka, Fran sensfaste. — Ob 11. uri 2U m. dopoladua osebni vlak s Da nata via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograd a, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve Cunba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoladne osobni vlak s Dunaja, Ljnbna, Selsthal a, Beljaka, Ca lovca, Franzenafeste, Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. zvečei osobni vlak s Dona j a via Amstetten, Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Praga* I a Novega mesta la la Ke>eev|a Ob 8. ari 19 m. sjutraj mešani vlak. — Ob 2. nri 32 m popoladne mešani vlak. — Ob 8. ari 35 m. svečer metan vlak. — Odhod I a L|abljasae d. k. v Kasaalk. Ot 7. uri 23 m. sjutraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, eb 6. uri 50 m svečer. — Hrib od v I.|abl|aao d. k. la Haanalka. Ob 6. uri 56 m. sjutraj, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 90 m. svečer. (17—53) Šokolada in Cacao Suchard. Da ae preprečijo dogodi vsa se ne po razumljenjs, ae častite občinstvo o po aarja, da tovarna Ph« Niifhard takozvano ..lemljlvo Holiolitdo^ (Brneh-Cbooolade) niti ne izdelajo, niti t trgo vino spravlja Šokolude IJh. S ur h ar da se zajamčeno tinte tlohavljajo in, kakor znanu, le v ntani polti zavite a t o varit t iko znamko in padp/sam (39—9) Gustelnu Št.....ju k zaročitvi v L- . ... eu najiskrenejše čestitke! ^ Živela nevesta, živel ženin! rjtmrmrmrmrmomm takoj vnprejnas (370-1) Friderik Hoffmann, urar na Dunajski cesti. Trgovski pomoćnik špecerijske trgovine lioa slolbe tukaj ali drugod pod ugodnimi pogoji. — Ponudba se prosi pod „A. J." uprav-niltvu „8tov. Naroda". (361—Vi Uradno dovoljena 4Sb* i. lajitarejia posredovalnica stanovanj in slnleb atr o. FXs,xjx ~a»G Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni jjerlperoea la asaaeSča (347—3) službe iskajoče vsake vrste (asasko la ftasaakt«) aa ftaka| la drugod. la kolikor anosjoee blkra la vestno poatreib« ■« jsnačl. I. občno radeško koosumao draštvo rtglitrovana gadruga s omejenim poreltvoa prodaja na debelo po SO do 24 lu?. liter od žel. postaje Zidani most Kdor ga želi kopiti, blagovoli zahtevsti cenik in poknienj (868—1) Lepa hiša a vrte*as, leteča ob okrajni cesti na Ljubljano in Štajersko, s 8 kleti in 6 sobami, krita a skalcami, pripravna za trgovino in krčmo, ker je bliza radnika, proda se pod ugodnimi pogoji. Kupci naj se sglssijo pri Jaseaa Vlder-frarfu, posestnika v Loki A t* 33, posta Zagorje ob Ras vi. (307—3) Pedpisaaee naznanjam, da izdelujem vsako vrste v is mehkesra losa Ukane, potem v staro nemškem sloarn (Altdeotscb , kakor postolje, omare, mil a i. dr., kakor tudi atavblneko stvari, okna, vrata, tla itd. Za mizarje atramnlo« (Hobelbunke . Potem važno za gg. gostilničarje lsdmlks (Eiakasten). Vae to isdelujem točno, is dobrega, suhega lesa in po nsjniiji ceni. Se naj topleje priporočam Ivan Margu6 mizarski mojster (364—2) v Hkne ^Ic tro po le (kolo brez verigp, na katerem ae j« vrfiila historična dirka Bordeanx Pariš in se je pridobil 2-lurni rekord), ter prosiva, da istega počasti s svojo blagonaklonjenostjo. Z velespostovanjem (369—1) Opel <£ Bcyscrilag, K«»X'JV;*^ i:t. Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri se pri- Sravlja v lekarni kZrinjskemu, H. Brodjov in, Zagreb, rinjski trg itev. 20. Trpotcev aok nepreneino deluje pri vseh prehla-jenjih d ti J o i h organov, ter je najboljšo sredstvo sa prsni katar, kalejj, p r so bol, hripavost in vratobol. Tudi zastarani k a 6 e t j b e s tem zdravilom v najk rajlem C a s n da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih sahval spominjam samo ono: »Velecenjeni gospod lekarnikt Pošljite mi fie tri steklenica Vašega izvrstno delujočega trpotfievega soka; potrebujem jih sa moje poznane e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kafilja popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prso bolnim. S spoštovanjem — R u d o l f A u s i m. Na Danaji, 2 0. marca 189 7." Pasi naj se toraj, da je na vsaki steklenici var-Btven« znamka, t. j. slikabanaNikoleZrinjskega, kajti samo oni je pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena steklenici s točnim opisom je 7 f> k r. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta, inaicer proti predplačila (priraCunavfti HO kr. za samo tek' ali pa po poltnem povzetja. — Ceniki raznovrstnih domaČih preskušenih zdravil razpošiljajo se na sahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinj-skemn, H. Brodjovin, Zagreb. Zrin jaki trg štev 2 0. Pravi trpotcev sok iz lekarne „ k Zrinjskemu* v Zagreba dobiva ae v Ljubljani v deželni lekarni „pn Mariji pomagaj" Milana Leu steka, K e s 1 j e v a cesta S t. 1. (1360-'22) Izdajatelj in odgovorni nrednvk: Josip i-iol! i. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne". 99998^^