Št. 41 (1522 ) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 12. oktobra 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Srebrni jubilej skupščine stalne konference mest Jugoslavije
Tiha in nema se vije krog mesta
in ga objema kot ljubica zvesta. Zadnja luč sije še tam izmed vej, Krka se vije počasi naprej...
Dragotin Kette
.
m##*
Spominska loža na Vratih v Novem mestu
Novoles: skladišče lesa
DOLENJSKI LIST
Št 41 (1522) - 12. okto
Pozdrav delegatom in gostom
Delovnim ljudem in občanom Novega mesta je zaupana velika čast, da lahko pozdravimo številne delegate in goste 22. skupščine Stalne konference mest Jugoslavije.
Letošnja skupščina SKM bo jubilejna, saj bo pomenila 25-letnico njenega uspešnega delovanja. Obletnica je še toliko pomembnejša, ker je bila ta organizacija med prvimi zasnovana na osnovi samoupravnega sporazumevanja z namenom, da bi skupno reševali številne odprte probleme, s katerimi se ukvarjajo sodobna mesta in druga urbanizirana središča. Na tej skupščini bo tekla beseda o številnih odprtih vprašanjih nadaljnjega razvoja občine kot samoupravne in temeljne družbenopolitične skupnosti, skratka o tem, kako pospešiti proces demokratizacije odločanja o ; nožiči interesov, ki se pojavijo v komuni.
Namen razprav bo torej dvojen: prvič: delegati iz občin bodo izpostavili vprašanja in področja, izrazili svoje poglede in stališča o tem, kaj naj bi skupno in enotno uveljavili v širših družbenopolitičnih skupnostih, in drugič: delegacije občin bodo prišle do spoznanja, kaj je potrebno še storiti v lastnem okolju za okrepitev socialistične samoupravne demokracije.
V	minulem obdobju so bile f- udobne skupščine v večjih
rajih, ki razpolagajo z ustrez-
i	vi prireditvenimi, nastanitvenimi in drugimi potrebnimi zmogljivostmi. Zaradi tega pomeni izvedba te skupščine za
Novo mesto in njegove prebivalce odgovorno nalogo, vendar hkrati tudi ustrezno zaupanje in priznanje.
Naš pozdrav pa velja tudi vsem drugim gostom na številnih prireditvah, ki so na sporedu to jesen v Novem mestu. Že v mesecu septembru smo pozdravili udeležence na 16. tekmovanju gozdarjev Jugoslavije, minuli teden pa književne prevajalce, ki so se zbrali v Novem mestu na delovnem srečanju, posvečenem 100-letnici Otona Zupančiča.
Po dvajsetih letih nas bodo obiskali nekdanji brigadirji — graditelji „Ceste ratstva in enotnosti" Ljubljana—Zagreb. V petek, 20. oktobra, bodo gostje občin, kjer so koč delali; naslednjega dne, tj. v soboto, 21. oktobra, pa se bomo zbrali na proslavi v Novem mestu ter skupaj proslavili 20-letnico gradnje odseka Ljubljana — Zagreb in 15-letnico dokončanja celotne „Ceste bratstva in enotnosti", ki je omogočila povezavo republik in s tem tudi številnih mest in naselij vse do jugoslovanske meje pri Gev-geliji.
Letos mineva tudi 35 let od prve osvoboditve Novega mesta in širšega območja Dolenjske. S partizanskim mitingom na Glavnem trgu, tako kot nekoč, pa tudi z drugimi prireditvami bomo obudili spomin na velike dogodke in pomembna dejanja, ki so se odvijala v tej svobodni oazi tedanje zasužnjene Evrope. Spored prireditev pa bo obogaten še z drugimi, ki so vsebovane v programu proslav prazni-
ka občine Novo mesto, ki ga slavimo vsako leto 29. oktobra v spomin na ustanovitev prve novomeška partizanske čete.
Številne udeležence, ki bodo v tem času prihajali k nam iz vseh delov naše domovine, kakor tudi iz tujine, bomo lahko ob tej priliki seznanili z našim delom in življenjem, z doseženimi rezultati pri gradnji socialistične samoupravne družbe, kakor tudi z načrti za v bodoče.
Ob veliki zagnanosti naših delovnih ljudi, ki izhaja še iz časov NOB in ljudske revolucije, da bi čimprej nadoknadili vse tisto, kar so drugi, bolj razviti narodi dosegli ob ugodnejših zgodovinskih pogojih v daljšem časovnem obdobju, da bi še hitreje zboljševali življenjske in delovne pogoje, da bi razvili pristne medčloveške odnose ter dosegli resnično uveljavitev človekove osebnosti kot bistva samoupravnih odnosov — ob vsem tem se skorajda ne utegnemo ozirati nazaj, temveč razmišljamo, kaj nam je še storiti, snujemo načrte, opredeljujemo cilje ter konkretne naloge in akcije za njihovo uresničitev.
Ob prireditvah in praznovanjih letošnjega oktobra pa je prav, da pomislimo tudi na čase nazaj, na prehojeno pot in na dosežene uspehe.
Zgodovina naselja ob Krki, današnjega Novega mesta, sega tisočletja daleč, 613 let pa je minilo od tedaj, ko so bile temu kraju dodeljene mestne pravice. Mesto je v tem času doživljalo vzpone, se širilo, pa tudi usiha-
lo.
Naši predniki so nam zapustili dokaj bogato kulturno dediščino, ki so jo v teh stoletjih ustvarjali. Tega bogastva se vse bolj zavedamo, zato skušamo vse te vrednote ohraniti ter jih oplemenititi s stvaritvami tega časa. Naši delovni ljudje cenijo ta prizadevanja, dajejo številne spodbude ter namensko združujejo potrebna sredstva v okviru interesnih in krajevnih skupnosti.
Priprave za skupščino Stalne konference mest in druge oktobrske manifestacije so nas spodbudile, da smo sprejeli precej obširen program del za prenovo mesta. Za izpeljavo številnih načrtov nam je zmanjkalo časa. Nekatere od njih smo odložili in jih bomo izvajali kasneje.
Iz preteklosti pa se je ohranil tudi stari duh dolenjskih kmečkih puntarjev, borečih se za svoje pravice, duh, ki je ponovno prišel do polnega izraza v NOB in ljudski revoluciji.
Težke socialne razmere in krivice, ki so jih ljudje čutili, ter okupatorjevo zatiranje, so dvignili ljudi k uporu. Malo je predelov, kjer bi se ljudje tako množično odzvali klicu v boj za svobodo, za svoje pravice, kot prav na območju, ki ga zajema novomeška občina.
Zgodovinarjem še ni uspelo zbrati vseh podatkov o udeležbi tisočev naših ljudi, ki so sodelovali v ljudski vstaji. Iz dokumentov pa lahko razberemo, da je približno 180 naših občanov dobilo priznanje „Partizanske
Gradbišče oddelka NOB in ljudske revolucije v Novem mestu
spomenice 1941" in da je na območju naše občine zrastlo šest narodnih herojev. Zabeležen pa je tudi visok krvni davek, ki je terjal življenje preko 1700 borcev, aktivistov in žrtev fašističnega nasilja.
Do letošnjega praznika republike bo zgrajen novi oddelek Dolenjskega muzeja za narodnoosvobodilno borbo in ljudsko revolucijo — kot osrednji spomenik žrtvam fašističnega nasilja ter revolucionarne preteklosti na Dolenjskem.
Posledice vojne so bile težke. Sledila je obnova. Ne v Novem mestu niti v drugih krajih Dolenjske tedaj še nismo imeli tovarn, razen nekaj manjših, bolj obrtniških kot industrijskih obratov. V tistih težkih časih je bila zato dana prednost drugim krajem.
Nekoliko hitrejši razvoj se je začel po letu 1954, ko so nastajali novi obrati. Za razvoj gospodarstva in nato tudi drugih dejavnosti pa je bila nadvse pomembna izgradnja magistralne Ceste bratstva in enotnosti Ljubljana — Zagreb leta 1958. Ta cesta je omogočila ustrezno povezavo z ostalimi predeli Slovenije in Jugoslavije, skratka, odprla nam je okno v svet.
Še leta 1960 je občina, če primerjamo doseženi narodni dohodek na prebivalca, zaostajala za republiškim poprečjem
za 30 %, v letu 1970 smo presegli to poprečje in od tedaj naprej si postopoma vse bolj krepimo položaj v tretjini razvitejših občin. To pa je le en podatek, ki ilustrira strmo razvojno pot v minulem obdobju. Navesti pa bi bilo moč še vrsto drugih, s katerimi bi lahko dokazali uspešnost naših delovnih ljudi v pogojih, ko sami odločajo o svoji usodi.
Razvoj je bil dosežen na vseh področjih, čeprav ni bil povsod enako hiter. Zaradi tega se pogosto srečujemo s številnimi problemi, ki izhajajo iz ostanka nekdanje nerazvitosti, kakor tudi z odprtimi vprašanji dosedanjega neenakomernega ali neskladnega razvoja. V planskih dokumentih za obdobje 1976—1980 smo zato med drugimi sprejeli tudi ustrezne odločitve za odpravo teh neskladij za hitrejši razvoj na osnovi kakovostnih dejavnikov razvoja ter pospešen razvoj dejavnosti in območij, ki so v dosedanjem razvoju doživljale počasnejšo rast
Načrti, ki so jih naši delovni ljudje in občani sprejeli v okviru TOZD, krajevnih in interesnih skupnostih in s katerimi so opredelili bodoči razvoj, so pogumni, vendar uresničljivi.
Z uresničevanjem teh načrtov bo komuna, v kateri živimo in delamo, še bogatejša, življenj-
ski pogoji delovnih ljudi in občanov bodo še boljši, bogatejša in močnejša pa tudi naša celotna družbena skupnost.
Z našo preteklostjo in sedanjostjo, z doseženimi izkušnjami, dobrimi in tudi tistimi manj dobrimi, s prizadevanji in načrti bomo seznanili naše drage goste, z njimi izmenjali mišljenje in poglede, utrdili stališča in cilje in se dogovorili o skupnih nalogah, ki jih bomo reševali enotno, skupno kot celota ali v ožjem krogu, kjer živimo, kjer združujemo svoje delo in interese.
Za vse, o čemer bi se želeli pogovoriti, kar bi lahko pokaza-
li,	ne bo dovolj časa. Za številne, ki bodo v teh dneh prihajali v Novo mesto, bo to prvo srečanje z mestom, Dolenjsko, za nekatere tudi s SR Slovenijo, mnogi med njimi pa bodo naši stari znanci, naši dolgoletni prijatelji.
Prihod vseh pozdravljamo z velikim veseljem, vsem želimo čim bolj prijetno počutje med nami na Dolenjskem, da bi še dolgo časa ohranili prijetne spomine na preživete dni pri nas ter da bi se še večkrat vračali v Novo mesto, kakor tudi v druge kraje naše občine in širše Dolenjske kot vedno dobrodošli
g0StJG'	MARJAN	SIMIČ
predsednik skupščine občine Novo mesto
Novo mesto skozi stoletja
Staro mestno jedro krožne oblike s polmerom ok. 250 m stoji na skalnatem apnenčevem Polotoku. Obliva ga počasna sivozelena Krka, ki teče tu v treh zaporednih oklju' 'h. Med njimi je troje pomolov. najbolj izrazitem srednjem pomolu stoji mesto; druga dva zarašča 9ozd, na zahodu Portovald, na vzhodu Ragov log, ki je delno Preurejen v prirodni park in od I. 1955 povezan z levim bregom Krke po leseni brvi, ki so jo ogradili pripadniki JLA.
Polotok z mestnim jedrom ^ najvišje dviga na Kapiteljskem hribu (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti Breg, ki daje mestu svojevrstno podobo. Najlepši pogled se odpira z vzhoda in zahoda in so ga zato pogosto upodobili slikarji, zlasti Jakac in Lamut. Skalnati strmi breg Krke prehaja od Bre-9a proti zahodu v aluvialno rečno teraso Loko, kjer je do I. 1950 bilo sejmišče. Zdaj so tu športna igrišča za rokomet, odbojko in balinanje. Gladina Krke je pod Novim mestom pri gornjem jezu ob nekdanjem nilinu v nm 162 m. Jez je ohranjen iz higieničnih razlogov zaradi kanalov, speljanih v reko. Nižji spodnji jez, kjer je do I. 1960 stala žaga, razpada.
•z starega jedra se mesto Pahljačasto širi ob vseh dohodnih cestah. Na severozahodu pripadajo naselja Bršljin, Cegelnica in Bučna vas, na jugovzhodu Žabja vas, Gotna vas, na jugu Kandija, Grm, Šmihel, Regerča vas in Drska. O Novem mestu se večkrat trdi, da stoji na sedmih gričih. Na levem hregu Krke sta to Kapiteljski hrib in nekoliko višji Marof (230 m), kjer je med obema vojnama zrasla kolonija enodružinskih hiš, ki so si jih postavili v stavbni zadrugi železničarji' V zadnjih letih je bilo za to kolonijo zgrajenih nekaj modernih stanovanjskih blokov (Mestke njive). Na desnem bregu Krke pa si slede vzpetine: 9ozdnati Ragov log (218 m), drvarjev hrib (215 m) z novimi družinskimi hišami v spodnjem delu in njivami na vrhu, Recljev yrib (220 m) z Naseljem Majde Sile, skoraj povsem pozidani Grm (215 m) in kot sedmi grič nad žel. postajo Kandija močno Pozidana vzpetina z družinskimi hišami in najvišjo točko na «rski (224 m). Jugozahodno od nie dograjujejo skupino novih stanovanjskih blokov. Široki ?kvir mesta izpolnjujejo na lu9ovzhodu Gorjanci, na jugu Huben, na jugozahodu izrastki “oga, na severu pa Trška gora 'n Vinji vrh, ki sta zasajena s trto.
V	Krko, katere pretok silno koleba med 2 in 300 m/sek., se [zlivata Težka voda v Kandiji in “ršljinski potok ob prvem
okljuku reke. Tik ob njeni strugi je več kraških izvirov; med njimi je zelo močan izvir na desnem bregu ob Kandijskem mostu.
Vremenska opazovanja datirajo od 188Q. Meteorolc ;a postaja je bila po vojni nekaj časa na Drski, nato na vzhodni strani Grma, sedaj pa se nahaja na vrhu Recljevega hriba. Zaradi prepletajočih se vplivov panonskega in gorskega podnebja zelo kolebajo popr. mesečne temperature in popr. letne padavine. Popr. letna temperatura znaša 9,6 . januarska —1,9°. julijska +19,5 .C. Letna množina padavin je poprečno 1260 mm. Snežna odeja traja 20 do 110 dni v letu. Prevladuje sv., v. veter (burja) in jugozahodnik, ki ima pozimi večkrat značaj fena. Najbolj vetrovno je od februarja do aprila.
Industrija je postala po I. 1960 najvažnejša gospodarska panoga v Novem mestu. Osredotočena je v Bršljinu, Žabji vasi in ob Ločenski cesti. Zaposluje nad 11000 ljudi, ki prihajajo do 30 km daleč. Iz predvojnih tovarn Medic—Povh se je razvila tovarna perila Labod, ki ima nove prostore ob Ločenski cesti in zaposluje 639 ljudi, predvsem žena. Naslednica predvojne tekstilne tovarne je v Bršljinu Novoteks, ki izdeluje blago in obleke iz sintetičnih vlaken in zaposluje 1524 delavcev, pretežno žensk. V Bršljinu ima sedež I. 1947 ustanovljeno gradbeno podjetje Pionir, ki ima zaposlenih preko 4000 delavcev, od tega v novomeških obratih 1900 (mnogo je sezon-cev, zlasti iz Bosne). Iz skromnega farmacevtskega laboratorija se je 1954 razvila v starem delu mesta tovarna zdravil „Krka", ki si je postavila nove objekte ob Ločenski cesti.
V	svojo dejavnost je vključila tudi zdraviliški in rekreacijski turizem in zaposluje 3364 ljudi. Med Žabjo vasjo in Grmom se je iz I. 1954 ustanovljenega skromnega podjetja Motomon-taža razvila tovarna motornih vozil IMV v največje podjetje na Dolenjskem. Zaposluje 5800 delavcev, od teh v novomeških obratih 4100. Proizvaja zlasti turistične avtomobilske prikolice, ki jih izvaža v zahodno in severno Evropo. V Bršljinu je še obrat industrijskega podjetja Iskra, ki izdeluje usmernike, ter podjetje Kovinar, ki se je razvi-
lo	iz obrti. V Novem mestu je sedež L 1948 ustanovljenega podjetja Kremen, ki ima obrate s pralnicami peska v Mokrem polju, na Mirni, v Krmelju ter v Ravnem in Globokem. Od I.
1957	obstaja v Kandiji tovarna elek tričnih grelcev Ela.
Obrt je raznotera. V družbeni lasti je 12 delavnic, zasebnih obrtnikov je preko 30. Uspešno se uveljavljajo zlasti ključavni-
čarstvo, gradbeništvo ter servisi gospodinjskih in radijskih aparatov. Gostišč je 23, med njimi 9 gostiln, 4 restavracije, 6 bifejev ter dvoje hotelov in kavarn. Pred kratkim je začel obratovati novi del hotela Metropol poleg avtobusne postaje.
Trgovine so povečini na Glavnem trgu. Sejmišče je v Žabji vasi. Tržna dneva sta ponedeljek in petek. Vsak prvi ponedeljek v mesecu je živinski sejem. Pokrita tržnica je na Prešernovem trgu. Vrtnarstvo je skromno razvito. KZ Krka ima v mestu upravno poslopje in dve trgovini, ki jih zelo obiskujejo okoliški kmetje, v Bršljinu je skladišče za umetna gnojila in obrat za pripravo močnih krmil; s kmeti vzdržuje razpredeno kooperacijo v gojenju perutnine, bekonov in telet V Novem mestu je sedež Gozdnega gospodarstva novomeške občine. Ob Portovem gozdiču poleg Krke je drevesnica. Gozd v Portovaldu in Ragovem logu je večinoma last okoliških kmetov. Mnogo meščanov ima vinograde v Trški gori, Straški gori in Grčevju. Vodovod je napeljan od močnih kraških izvirov Težke vode pod Stopičami in novi vodovod iz izvira v Družinski vasi, ki bo zadostil vedno večjim potrebam po pitni vodi. V Ločni je zgrajena velika čistilna naprava za odpadno vodo kanalizacije na levem bregu Krke.
V	Kandiji se je razvil bolniški center za vso Dolenjsko. L. 1894 so se v Kandiji naselili usmiljeni bratje in sezidali moško bolnico; zdaj je tu interni oddelek. L 1908 je bila na drugi strani Krke zgrajena ženska bolnišnica s porodnišnico. Po drugi vojni je bil tu tudi kirurški oddelek. L 1953 so nekdanji Šukljetov grad Kamen v Kandiji s prizidavo novega trakta preuredili v oddelek za pljučno tuberkulozo. Na levem bregu je zdaj porodnišnica, oddelek za rehabilitacijo pa je v I. 1960 zgrajenem poslopju, kjer je tudi otorinolaringološki oddelek. L 1965 je bilo v Kandiji zgrajeno poslopje za kirurški oddelek, ki so mu 1970 dozida-
li	še poslopje za očesni oddelek, za nevrologijo, transfuzijsko postajo in patologijo. V zidavi je sedaj še centralna kuhinja za vse bolniške objekte in nov zdravstveni dom. S tem se dokončuje izgradnja velikega zdravstvenega centra za vso Dolenjsko.
Šolstvo ima staro tradicijo. Deška osnovna šola je bila ustanovljena 1778, dekliška osnovna šola 1816. 1929 je bilo zgrajeno novo poslopje ob sedanji Cesti herojev, ki je bilo ob napadu Nemčije na Jugoslavijo aprila 1941 močno poškodovano. V po vojni obnovljenem poslopju je poleg osnovne šole gostovalo več drugih šol. Sedaj
se v popolnoma prenovljenem poslopju nahaja osnovna šola „ Katja Rupena" z uvedeno celodnevno šolo za učence do
4.	razreda Tu gostuje še vedno glasbena šola. Za šolo je bila 1976 zgrajena nova športna dvorana, ki omogoča velika športna tekmovanja. L. 1970 sta bili zgrajeni novi osnovni šoli na Grmu in v Bršljinu, povečana pa je bila osnovna šola v Šmihelu. V gradnji je novo poslopje za pomožno šolo v Šmihelu. Gizmnazija je bila ustanovljena 1746 in so jo do 1870 vodili frančiškani, ko je prešla pod svetno upravo; do zgraditve novega šolskega poslopja I. 1912 je bila v stavbi kraj frančiškanskega samostana, kjer se sedaj nahaja zdravstveni dom. L 1866 je bila s Slapa v Vipavski dolini prenesena na Grm dvorazredna sadjarska in vinarska šola, ki se je kasneje razširila tudi v živinorejsko. Po osvoboditvi je postala štiriraz-redna srednja kmetijska šola. V načrtu je njena preselitev na Bajnof pod Trško goro.
Ostale šole datirajo iz povojne dobe. Srednja ekonomska šola deluje od 1945 in srednja zdravstvena šola od 1963, obe v novem poslopju ob Ločenski cesti. Poklicna kovinarska in avtomehanična šola imata svoje prostore v poslopju ob Ločenski cesti od 1959. V tem poslopju gostuje tudi Zavod za izobraževanje kadrov. Šolski center za gostinstvo ima svoje prostore v prenovljeni zgradbi sredi mesta.
Po bogastvu in številu najdb spada Novo mesto med pomembna arheološka najdišča v Sloveniji. Najdbe pričajo, da je bilo to območje naseljeno nepretrgano od konca bronaste dobe do pozne antike. Utrjena prazgodovinska naselbina je stala na prirodno oblikovani terasi nad današnjim mestnim jedrom, na Marofu. Najstarejši grobovi so bili najdeni v Bršljinu. Nekoliko mlajši so žarni grobovi na Mestnih njivah. V območju poslopja občinske skupščine in dela Ljubljanske ceste je bila večja nekropola poznolatenskih žganih grobov, ob njih pa grobovi iz rimske dobe. Vsekakor največja nekropola pa je bila na desnem bregu Krke v Kandiji (Znančeve njive). Tu so spravila izkopavanja na dan vrsto pomembnih predmetov. Arheološke izkopanine iz povojne dobe hrani Dolenjski muzej; Starejše najdbe so v Narodnem muzeju v .Ljubljani in Prirodoslovnem muzeju na Dunaju.
Novo mesto je nastalo kot meščanska naselbina iz političnih, strateških in prometnih razlogov ob Krki pod Kapiteljskim hribom, znanem pod imenom Gradec. Ta je pripadal stiškeniu samostanu, ki ga je odstopil v zameno za posestva
drugod Habsburžanom. Ti so namreč skušali preko slovenske zemlje prodreti do morja. Tako je habsburški vojvoda Rudolf IV. ustanovil 1365 Novo mesto. Kraj se je imenoval po svojem ustanovitelju Rudolfsvvert, a že v začetku 15. stol. se omenja tudi Neustadt-Novo mesto. Mnoge trgovske svoboščine, kot pravica svobodnega trgovanja in štirje glavni letni sejmi, so dali mestu trdno gospodarsko podlago. Ker je moral ves promet s Kranjske na Hrvatsko in k morju tod skozi, je postalo mesto trgovsko-prometno središče Dolenjske. Zato so se ob glavni cesti začeli naseljevati trgovci in obrtniki. Nastal je Glavni trg, ki je obsegal dva dela: v zgornjem, širšem delu so stale hiše z arkadami, ki so bile last imovitejših meščanov-trgovcev, v spodnjem, ožjem delu pa manjše hiše brez arkad. S trga so držale redke ozke ulice v stranske vzporedne ulice, kjer so stale skromne in povečini lesene hiše. Zato so bili pogosti požari in so često pogoreli celi mestni deli. Ob Krki so se naselili obrtniki, in sicer mlinarji, usnjarji, barvarji, mesarji, kovači, in kolarji zlasti tam, kjer so kmetje puščali konje in vozove.
Mesto je obdajalo močno obzidje z visokimi stolpi. Vstop je bil le skozi Gorenja ali Ljubljanska vrata in skozi Dolenja ali Karlovška vrata, ki so bila na nasprotnem koncu mesta. Čez Krko je najprej prevažal brod, v zač. 17. stol. je bil zgrajen lesen most, ki je stal okoli 60 m više od sedanjega. Zlata doba mestnega razvoja je trajala do 2. pol. 16. stol., ko je bil 1579 ustanovljen Karlovac, ki mu je odvzel pomembnost vojaškega oporišča in postopno tudi zmanjšal gospodarsko veljavo.
V	2. polovici 18. stol. so začeli rušiti mestno obzidje. L. 1892 je stekla do tod dolenjska železnica, dalje v Belo krajino pa 1914, tik pred prvo svetovno vojno. L 1899 so zgradili sedanji železni most čez Krko. Popolnoma obnovljeni most je bil po letošnji večmesečni zapori spet izročen prometu.
V	Novem mestu je bila julija 1920 ustanovljena krajevna politična organizacija Komunistične partije, ki pa je delovala le do obznane. Po I. 1934 je delavsko gibanje ponovno oživelo. S prihodom Vinka Kristana kot inštruktorja CK KPS in prenosom okrožnega komiteja iz Dol. Toplic v Novo mesto je življenje Partije v območju Novega mesta postajalo vse močnejše.
Po razsulu stare jugoslovanske vojske je bil v začetku junija 1941 formiran tričlanski Vojni komite, ki je organiziral zbiranje in hranjenje odvrženega orožja razpadle vojske ter pripravljal oboroženi odpor. Po ustanovitvi OF je Novo mesto postalo središče organizacije OF na Dolenjskem. Posle sekretarja okrožnega komiteja je prevzel Dušan Jereb—Štefan. 29. 10. 1941 je bila na Brezovi rebri pri Frati formirana Novomeška partizanska četa, ki je nekaj dni kasneje sodelovala pri
napadu na nemško postojanko na Bučki. Pred pomladansko ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju so Italijani obdali Novo mesto skupaj z Bršljinom in Šmihelom z bodečo žico in postavili številne poljske utrdbe. Veliko prebivalstva so odgnali v koncentracijska taborišča. Po kapitulaciji Italije
1943	je Novo mesto zaživelo v šesttedenski svobodi, ki jo je dvakrat motilo hudo bom bardi-ranje nemških letal 14. septembra in 3. oktobra. Koso 21. oktobra Nemci vdrli v mesto, so odgnali mnogo ljudi v internacijo, obešali javno talce ter ustanovili močno domobransko postojanko. Zavezniška in partizanska letala so zato večkrat obstreljevala in bombardirala sovražnikove postojanke. Med zadnjo vojno je bilo porušenih skoraj petino vseh hiš. Najbolj sta bila prizadeta Glavni in Prešernov trg in okolica Križatije. 8. maja 1945 so v mesto vkorakale partizanske enote in oznanile svobodo.
Po osvoboditvi so bile kmalu odstranjene ruševine. L 1946 je bila obnovljena belokranjska železnica, ki je bila po kapitulaciji Italije popolnoma razdejana. 1952 je bil urejen prostor okoli Vrat s spominsko avlo padlim. Pred avlo stojita doprsna kipa Borisa Kidriča in Staneta Rozmana Pri vhodu v mesto stoji ob Študijski knjižnici na visokem podstavku kip Talca, delo akad. kiparja Jakoba Savinška. Nasproti Studijske knjižnice stoji delo istega kiparja, mogočen bronasti kip moža -Osvoboditelja.
Povojni razvoj Novega mesta lahko delimo v dve obdobji. Prvo je trajalo nekako do I. 1960. V tem času je mnogo delovne sile odhajalo iz okolice Novega mesta v Ljubljano in v tujino. Novo mesto samo je le počasi naraščalo. Za drugo obdobje po I. 1960 pa je značilen silen razmah industrije, ki je zaposlila vso odvečno delovno silo iz bližnje in daljne okolice ter privablja delavce tudi iz Hrvatske in Bosne. Na zunaj se to kaže v izredni gradbeni dejavnosti. Okrog starega mestnega jedra rastejo številna nova
stanovanjska naselja, deloma kot skupine stanovanjskih blokov (Mestne njive. Naselje Majde Šilc, naselje Nad mlini, skupina stanov, blokov na Drski), deloma kot naselja enodružinskih hišic (Žabja vas, Cegelnica, Grm, Bučna vas, Regerča vas, Drska). Zgrajen je bil impozanten Dom JLA nad Loko. Poleg njega stoji že pred leti zgrajeno poštno poslopje. Nova zgradba hotela Metropol učinkovito zapolnjuje prostor pod Kapitljem. Hipermoderno poslopje Ljubljanske banke bo bolje vključeno v okolje, ko bo dokončana adaptacija nekdanjega upravnega poslopja JLA.
Prepovljen Glavni trg bo zaživel v vsej svoji arhitektonski lepoti, ko bodo s trga odstranjeni parkirni prostori za avtomobile.
MARIJAN DOBOVŠEK
41 (1522) - 12. oktobra 1978
Stran uredila: JANKO SAJE in MARKO KLINC
dolenjski List
27
Keltska situla
Prostorski razvoj Novega mesta
tjr
V	zasnovi policentričnega razvoja Slovenije je Novo mesto opredeljeno kot pomembnejše regionalno razvojno središče, ki naj bi imelo okrog leta 2000 praviloma 75,000 pb, s svojimi oskrbnimi funkcijami srednje ravni pa naj bi pokrivalo še nadaljnjih 55.000 pb v širšem gravitacijskem zaledju. Za nadaljnji razvoj ima Novo mesto vrsto pogojev, med njimi zlasti ugoden prometni položaj, oddaljenost od drugih urbanih središč (od Ljubljane 67 km, od Zagreba 76 km) in zelo obsežno populacijsko zaledje, ki je še malo urbanizirano in deagrari-zirano. Ugodni so tudi naravni pogoji za nadaljni razvoj; tako je dovolj prostora za poslovne in naselitvene površine, klima je ugodna, okolje zdravo, razpolagamo z zadostnimi količinami pitne vode itd. Ta dejstva so bila prisotna ob pripravi urbanističnega programa občine leta
1972	in pri izdelavi urbanističnega načrta Novega mesta leta
1973.
začetkoma pojmovanega mestnega obrobja, zato je del proizvodnih zmogljivosti neustrezno lociran, zlasti še, ker so manjši začetn' obrati prerasli v velike zmogljivosti.
Prostorskemu širjenju mesta ni enako intenzivno sledila izgradnja komunalnega omrežja ter oskrbnih objektov. Zadnja leta vlagamo znatne napore v postopno komunalno sanacijo zgrajenih mestnih struktur. V posameznih mestnih predelih se dograjuje interno komunalno omrežje, zlasti kanalizacija, javna razsvetljava in modernizacija cestnega omrežja. Pri tem znatno prispevajo krajevne skupnosti in občani sami z delom in finančnimi prispevki.
Za zagotavljanje razvoja mesta in za ohranjanje primernosti človekovega okolja pa so pomembnejša vlaganja v sisteme in generalne rešitve. Tako je zgrajeno centralno zajetje vodovoda z 220 I vode na sekundo in magistralni vod do mesta, veliko vlagamo v izgradnjo
predele bo potrebno organizirati oziroma dograditi tako, da bodo živeli polno življenje stanovanjske soseske.
Dosedanja družbena stanovanjska gradnja je bila sicer usmerjena v strnjene komplekse, vendar je bilo ob realizaciji in tudi ob načrtovanju premalo združenih naporov, da bi zgradili kompletne soseske z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti in opremo prostora.
Tako prehodno obdobje stanovanjskega izgrajevanja je načelp-ma že premagano vsaj na nivoju urbanističnega planiranja, kjer so pristopi širše zasnovani in naj bi z izdelavo tako imenovanih ureditvenih oziroma dispozicij-skih načrtov pridobili trdnejše dolgoročne osnove za prostorski razvoj posameznih mestnih predelov. Žal teče tako načrtovanje prepočasi zaradi premajhnih zmogljivosti strokovnih služb. Načeloma naj bi v realizaciji izgradnje tako široko zasnovanih stanovanjskih sosesk
&
Urbanističnemu načrtu so sledile še nekatere podrobnejše prostorske študije, zlasti: pro-metno-ekonomska, o odvajanju in čiščenju odplak, o odstranjevanju odpadkov ter še nekatere. Teče raziskava o onesnaženju reke Krke. Vsa ta prizadevanja naj bi omogočala, da bo potekal nadaljnji prostorski razvoj smotrno in usklajeno ob ohranjanju vrednot človekovega okolja.
Sedanje stanje v širšem prostoru Novega mesta kaže določeno neurejenost, ki je v znatni meri posledica hitrega gospodarskega razvoja, ki je v začetnem obdobju slonel na obstoječih manjših obratih v mestu in nekaterih novih, ki so bili locirani na tedanjem mestnem obrobju. Podobno je potekala stanovanjska gradnja: polnjenje praznih prostorov v mestu in širjenje navzven ob komunikacijah. Kasnejši dinamični gospodarski razvoj je -pomaknil mestne meje preko
-
Stanovanjsko naselje
osnovnega kanalskega omrežja, dograjujemo centralno čistilno napravo, gradimo razdelilno transformatorsko postajo z izpeljavo daljnovodov v koridorjih po mestnem obrobju, zgrajena je obvoznica z novim mostom, ki omogoča izpeljavo težkega prometa mimo mestnega jedra, v pripravi je moderni-z a cija nekaterih mestnih vpadnic, v pripravi je izgradnja oziroma ureditev centralne sanitarne deponije za odpadke itd.
Seveda bo potrebno za to, da bi ves mestni prostor zaživel in deloval organizirano in povezano, storiti še marsikaj, zlasti urediti zadostne medsebojne prometne zveze tudi z javnimi prometnimi sredstvi, kar bo zahtevalo izgradnjo nekaterih povezav in sistema avtobusnih postajališč. Potrebna bo nadaljnja izgradnja objektov otroškega varstva in trgovine tako, da bo ves prostor enakomerneje oskrbovan. Posamezne mestne
Graditev stanovanj
Stanje stanovanjskega sklada
V	novomeški občini je
16.005	stanovanj, od tega 3.420 družbenih. Od leta 1971 se je število stanovanj povečalo za 3.010, od tega je 1.210 družbenih.
Vključno z letom 1978 smo v zadnjih osmih letih zgradili v občini poprečno 376 stanovanj na leto, in sicer:
— 151 družbenih stanovanj
—	225 zasebnih stanovanjskih hiš
Skupna stanovanjska površina znaša blizu 900.000 m2, tako da odpade na prebivalca nekaj več kot 16 m2 stanovanjske površine, kar je pod republi-
škim poprečjem in kaže na sta: novanjsko stisko v občini.
V	Novem mestu je 5.656 stanovanj, od tega 2.750 družbenih. Vključno z letom 1978 smo v zadnjih osmih letih zgradili v Novem mestu 1.608 stanovanj ali poprečno 200 stanovanj na leto, in sicer:
- 135 družbenih stanovanj
- 71 zasebnih stanovanjskih hiš
Graditev stanovanj v obdobju 1975 - 1980
Značilno za graditev stanovanj v tekočem srednjeročnem obdobju je naslednje:
- Stanovanjska graditev postaja vse bolj družbeno usmerje-
Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka
— S srednjeročnim načrtom smo si zadali nalogo zgraditi v občini do leta 1980 2.085 stanovanj ali več kot 60 % družbenih. Danes lahko ugotovimo, da bomo v skupnem številu zgrajenih stanovanj nalogo dosegli, ne bomo pa dosegli predvidenega razmerja med gradnjo družbenih stanovanj in zasebnih stanovanjskih hiš.
— Povečal se je obseg gradnje družbenih stanovanj izven Novega mesta. Medtem ko smo v predhodnem petletnem obdobju zgradili izven Novega mesta 33 družbenih stanovanj, jih bomo sedaj 146.
— Poleg gradnje stanovanj se stanovanjska problematika delavcev in občanov rešuje tudi
z gradnjo doma za starejše občane, pri kateri sodelujejo tudi stanovanjska sredstva, doslej z 9,2 milijona dinarjev;
z reševanjem stanovanjskih problemov udeležencem NOV;
z rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj.
Odpraviti zavore v graditvi stanovanj
Program graditve stanovanj v občini uresničujemo z velikimi nihanji in težavami. Nekatere teh težav, ki niso sistemskega značaja, bomo morali samo odpraviti. Navedli bomo štiri osnovne probleme, s katerimi se srečujemo, in naloge v zvezi z njihovim reševanjem:
— pospešiti moramo izdelavo take temeljne, prostorske in urbanistične dokumentacije, ki bo omogočila gradnjo družbenih, pa tudi zasebnih stanovanj in gradnjo sosesk, z vsemi potrebnimi spremljajočimi objekti;
— dopolnili bomo sporazum
o	izločanju stanovanjskih sredstev v občini tako, da se bo del stanovanjskih sredstev lahko uporabil zr komunalno opremljanje stav...,ih zemljišč in urejanje že zgrajenih, pa nepopolno opremljenih sosesk;
— v izdelavo temeljne prostorske dokumentacije, predvsem pa v vse faze, od zazidalnega načrta do dokončanja gradnje stanovanj in soseske, bomo vključevali vse zaintere-
sirane dejavnike, vključno s priča kovalci stanovanj;
—	samoupravno sporazumevanje o graditvi stanovanjskih sosesk in stanovanj mora zagotoviti cenejšo gradnjo stanovanj ob racionalizaciji ter sodelovanju in angažiranju vseh družbenih in drugih dejavnikov.
Graditev stanovanj v letih 1980
-	1985
Ob sedanjem tempu stanovanjske graditve v občini se spričo gospodarskega razvoja in zaposlovanja, stanovanjski primanjkljaj povečuje.
Ob intenzivnih pripravah temeljne in druge prostorske dokumentacije bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju morali zagotoviti izgradnjo:
1.400 družbenih stanovanj
1.000	zasebnih stanovanjskih
hiš
500 stanovanj oz. bivalnih mest za mlade delavce
V	naslednjem srednjeročnem obdobju bo uresničen načrt prehoda na ekonomske stanarine, kar bo bistveno vplivalo na gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
sodelovali vsi zainteresirani dejavniki, za kar je dovolj družbenopolitičnih usmeritev, vendar se pri realizaciji v tem smisiu že zatika, v znatni meri zaradi pre-majh h finančnih zmožnosti posameznih dejavnikov, npr. komunalnega področja družbenih dejavnosti, pa tudi zaradi še premajhne povezanosti vseh interesov ob realizaciji izgradnje.
Novo mesto ima realne osnove za gospodarski razvoj in možnosti za prostorsko rast. Temeljni dokument, ki bo še trdneje uskladil prostorske probleme in interese bo prostorski plan, ki je v pripravi. Nedvomno pa je, da noben papirnat dokument ne bo razreševal temeljnih problemov vse intenzivnejše prostorske rasti, pač pa bodo morali biti ti problemi prisotni ob snovanju razvojnih programov zlasti največjih delovnih organizacij. Njim v prid in mestu v celoti; navsezadnje Novo mesto šele gradimo.
Bodoči gospodarski razvoj
V občini Novo mesto predvidevamo v tekočem srednjeročnem obdobju nadpoprečno stopnjo gospodarskega razvoja. Tudi vnaprej predvidevamo, da bomo imeli zelo hiter razvoj.
4920 delavcev, investicije v osnovna sredstva bodo znašale 2200 milijonov dinarjev in investicije v obratna sredstva 1800 milijonov dinarjev.
Industrija bo tudi še v bodo-
S
Tkalnica tekstilne tovarne Novoteks
na. Od klasičnih tržnih odnosov smo prek dogovarjanja v občini v koordinacijskem odboru podpisnikov družbenega dogovora
o	družbeno usmerjeni gradnji stanovanj v občini prešli na samoupravno sporazumevanje o družbeno usmerjeni gradnji.
—	Čeprav v terrf petletnem obdobju ne bomo dosegli planiranega premika v odnosu med gradnjo družbenih stanovanj in zasebnih stanovanjskih hiš (v obdobju 1970 - 1975 je bil ta odnos 40% : 60% v korist zasebne gradnje, v obdobju 1975
—	1980 bo ta odnos 57% : 43 % v korist zasebne gradnje), pa je le storjen neznaten premik.
Taka smer razvoja temelji predem na dosedanjem hitrem raz-j, ko se je občina Novo rnesto povzpela iz nerazvite do nadpoprečno razvite občine v SR Sloveniji, če jo merimo po ustvarjenem družbenem proizvodu na prebivalstvo in na ugodni gospodarski klimi ter dobri prometni legi med Ljubljano in Zagrebom.
Predvidena gospodarska rast nekaterih ekonomskih katego-rih iz družbenega plana razvoja občine Novo mesto 1976 — 1980:
Predviden porast v % 1976-1980 Družbeni proizvod skupaj
— družbeni sektor
- zasebni sektor Zaposleni
Produktivnost dela v družbenem sektorju
V	obdobju 1976—1980 bi se število zaposlenih povečalo za
če poglavitni nosilec hitrejšega razvoja občine. Pri tem bodo imele najhitrejši razvoj avtomobilska, kemično— farmacevtska in elektronska industrija. Tudi ostale veje industrije se bodo še
naprej hitro razvijale. Pri razvojnih načrtih industrije gre predvsem za posodabljanje tehnologije, uvajanje vse več znanja v proizvodnjo in povečanje produktivnosti dela. kosilci razvoja s področja industrije so: IMV s svojim programom proizvodnje 150000 osebnih avtomobilov, 100000 dostavnih vozil in 50000 stanovanjskih prikolic; Krka—tovarna zdravil z novimi kapacitetami proizvodnje farmacevtskih surovin in izolacijskih vlaken; Iskra s programi moder nizacije, proizvodnih kapacitet in dopolnitvijo ter posodobitvijo vseh kapacitet na območju občine; Novoles, Novoteks, Labod in ostali.
Industrija bo še naprej povečevala izvoz, ki bo že v prihodnjem letu presegel 100 mio USA dolarjev. Usmeritev industrije v mednarodno delitev dela bo zahtevala stalno posodabljanje tehnologije proizvodnje, uvajanje novega znanja, inovacij in s tem povečevanje produktivnosti dela ter izboljšavo konkurenčnosti proizvodnje na svetovnem trgu.
Tovarna zdravil Krka Novo mesto — pakirnica
28
DOLENJSKI LIST
Št 41 (1522) - 12. oktobra 1978
Kljub hitremu razvoju industrije bo v bodoče posvečena posebna pozornost tako imenovanemu terciarnemu sektorju, ki postaja z dvigom življenjskega standarda vse pomembnejši. Ustrezno temu se bo moral začeti zviševati delež tega sektorja v ustvarjenem družbenem proizvodu občine. Posebno pomemben je pri tem razvoj trgovine, ki mora že v bližnji bodočnosti občutno povečati svoje prodajne kapacitete, da bi zadovoljila naraščajoče potrebe. Že v prihodnjem letu bo začela graditi veleblagovnico v Novem mestu Emona — DO Dolenjka, medtem ko bo gradil Mercator — TOZD Standard blagovno hišo v novem naselju ob Cesti herojev. Nove kapacitete ter bodoča klavnica s hladilnicami za meso in sadje bodo občutno izboljšale oskrbo prebivalstva tega območja. Tudi na drugih področjih terciarnega sektorja bo narejen napredek, zlasti na področju izgradnje novih zdraviliških zmogljivosti v Šmarjeških Toplicah z vključno Starim gradom in Otočcem. V bodočnosti bo dan poseben poudarek tudi na storitveno obrt, ki jo bomo hitreje razvijali. To velja še posebej za osebne storitve.
Na področju kmetijstva bomo morali v bodoče doseči
znatno večje rezultate kot doslej, ker je to področje izrednega pomena za preskrbo prebivalstva.
Kljub temu da bo delež kmečkega prebivalstva, ki ga je sedaj samo še okrog 20 % vsega prebivalstva v občini, še naprej padal, bomo z modernizacijo kooperacijske proizvodnje, z združevanjem (komasacijami) zemlje dosegli znatno večjo tržno proizvodnjo. Zgraditev nove predelovalnice grozdja in vinske kleti pa bo osnova za hitrejšo obnovo in modernizacijo našega vinogradništva.
V prihodnjih planskih razdobjih bo večji poudarek na hitrejšem gospodarskem razvoju tistih predelov občine, ki so v dosedanjem razvoju zaostali, predvsem pa območju Suhe krajine. Na tem območju predvidevamo večja vlaganja zlasti v že obstoječe industrijske dejavnosti ter tudi pridobitev nekaterih novih industrijskih obratov, ki naj bi omogočili zaposlitev delavcev tega območja.
Novo mesto bo že v bližnji bodočnosti potrebovalo še nekatere nujne energetske povezave, ki mu bodo omogočile nadaljnji razvoj. Med drugim bo nujno zgraditi priključek na zemeljski plin, ker se tako kvantnemu viru energije preprosto ne bomo mogli odpovedati.
Likalnica v tovarni oblačil Labod v Novem mestu
[ Otroško varstvo ]
Otroški vrtec v stanovanjskem naselju na Drski v Novem mestu
---------------------------------
Vzgoja in izobraževanje
_________________________________
V mreži osnovnih šol, ki obsega danes 15 osnovnih šol in eno posebno osnovno šolo, je v prihodnjem obdobju do leta 1985 potrebno računati na dve novi šoli v Novem mestu. V zadnjem desetletju se je s povečano stanovanjsko izgradnjo v Novem mestu izvršil izredno velik premik šoloobveznih otrok v samo mesto.
Do leta 1985 moramo tudi rešiti glavni problem osnovnošolskega prostora v občini. Vse šole naj dobijo ustrezne prostore za posodobitev pouka in vzgoje. Pri gradnji novih šolskih poslopij in pri večjih dozidavah pri obstoječih objektih bomo morali upoštevati potrebe celodnevne osnovne šole, ki se bo v naslednjem obdobju hitreje uveljavljala.
Z izgradnjo sodobnih šolskih poslopij v Dol. Toplicah in v Brusnicah ter za Posebno osnovno šolo v Šmihelu smo začeli uresničevati program modernizacije šolskega prostora, ki omogoča posodobitev vzgojno-izobraževalnega dela. Program celodnevne osnovne šole, ki smo ga letos uvedli v petih šolah v 35 oddelkih, se bo v prihodnjem obdobju razširil na večino oddelkov osnovnih šol v občini.
Doseženi rezultati so v veliki meri zasluga občanov in delovnih ljudi, ki so za realizacijo programa izgradnje osnovnih šol združili sredstva samoprispevka s sredstvi delovnih organizacij. Oba vira sredstev za izgradnjo osnovnošolskega prostora bosta potrebna tudi v nadaljnji izgradnji osnovnih šol. Pripraviti moramo in uspešno moramo izvesti referendum za podaljšanje samoprispevka spomladi leta 1979.
Predlog programa razvoja usmerjenega izobraževanja, ki sta ga prejeli občinska skupščina in občinska izobraževalna skupnost v juliju tega leta, je sedaj v javni razpravi. Predlog izhaja iz kadrovskih potreb združenega dela in iz potreb mladine po nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju.
Kadrovski plani gospodarstva in družbenih služb do leta 1985 izkazujejo velike potrebe po novih delavcih. Potrebno bo usposobiti 5.500 delavcev za poklice ozkega profila, 3000 delavcev za poklice širokega profila, 1900 tehnikov in 1200 delavcev z višjo in visoko izobrazbo samo za potrebe občine Novo
Program razvoja izobraževalnih centrov obsega izobraževalne centre za poklice kovinskopredelovalne industrije in tehniške poklice raznih strok, za ekonomsko in upravno— administrativno stroko ter blagovni promet, za pedagoške poklice, zdravstvene poklice, kmetijske poklice in za gostinstvo ter živilstvo.
V navedenih centrih usmerjenega izobraževanja srednje stopnje bomo po potrebi razvijali tudi študij ob delu in iz dela v oddelkih fakultet in višjih ter visokih šol ljubljanske in mariborske univerze. Za izobraževanje ob delu in iz dela bo skrbel tudi Zavod za izobraževanje kadrov.
V srednjih šolah usmerjenega izobraževanja se bo število učencev dvignilo od sedanjih 3000 na 5100 v letu 1985 in na
6750 v letu 1990. V srednje šole v Novem mestu bomo zajemali 70 % absolventov osnovnih šol, 20 % pa se jih bo vključevalo v šole izven občine. Srednje šole bo obiskovalo leta 1985 okoli 90% vseh, ki bodo končali osnovno šolo.
Na področju investicijske izgradnje teko priprave na zače-
Gradbišče SGP Pionir na Malem Lošinju
Po programu razvoja se bodo srednje šole usmerjenega izobraževanja oblikovale v treh kompleksih, in sicer v Šmihelu, kjer je zgrajen tudi že nov dijaški dom, ob Cesti herojev in Pod Trško goro. Uresničevanje sprejetega programa usmerjenega izobraževanja je glavna naloga na področju vzgoje in izobraževanja v občini. Od tega pa je v dobršni meri odvisen tudi nadaljnji hitrejši razvoj našega gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Zdravilišče Dolenjske Toplice
mesto. Če upoštevamo še potrebe drugih dolenjskih občin, je potrebno usposobiti še dodatno 3.750 delavcev.
Novi hotel Metropol
Osnovna šola Dolenjske Toplice
Organizirano otroško varstvo postaja vse bolj posledica želja celotne družbene skupnosti, da bi zagotovili vsem otrokom najboljše pogoje za zdravo rast in 1 razvoj.
V občini Novo mesto je vključenih v vzgojnovarstvene ustanove 1420 predšolskih otrok, kar je še vedno le nekaj več kot 24 % vseh otrok, ki bi bili potrebni te širše družbene skrbi.
V družinah zaposlenih staršev nastajajo zaradi okrnjenega varstva otrok stiske in napetosti, ki odločujoče vplivajo na delo in življenje družine.
Skupnost otroškega varstva, ki je prevzela skrb za družbeno varstvo in vzgojo otrok, je načrtovala obsežen investicijski program, s katerim je predvi-
dena vsako leto gradnja 250 novih mest v vzgojnovarstvenih zavodih.
Iz sredstev, ki so jih prispevali vsi delovni ljudje v občini od svojega osebnega dohodka ter sredstev, ki jih je še posebej prispevalo združeno delo, so bili zgrajeni v tem srednjeročnem obdobju:
1976: prizidek na Ragovski za 90 otrok, vrtec v Žužemberku za 60 otrok,
1977: so bili urejeni prostori vrtca na Malem Slatniku za 40 otrok,
1978: je bil dograjen vrtec na Drski za 210 otrok, dograjen bo vrtec v Bršljinu za 160 otrok.
Naši najmlajši so tako dobili prostore, v katerih odzvanja sproščen otroški smeh v igri s sovrstniki. Tem otrokom smo
že ustvarili pogoje za srečno otroštvo.
To pa še niso vsi naši načrti. Že v letu 1979 bodo stekla vsa naša prizadevanja za gradnjo 2 novih vrtcev, v katerih bo našlo mesto 250 otrok, v letu 1980 pa je v načrtu še gradnja 2 novih vrtcev. Vsi štirje vrtci bodo zgrajeni v Novem mestu, kjer je pomanjkanje prostorov za organizirano otroško varstvo najbolj IDereče. Vrtci: Ločna, Šmihel, Žabja vas in Kristanova so predvideni za gradnjo do leta 1980, že v naslednjem srednjeročnem obdobju pa bomo posvetili večjo pozornost ostalim središčem, kjer se tudi iz dneva v dan pojavlja glasnejša zahteva po organiziranem otroškem varstvu.
Skupnost otroškega varstva
skrbi tudi za financiranje vzgojnovarstvenih zavodov in oddelkov ter za izvedbo 80—urnih vzgojnih programov za vse otroke, ki niso v vrtcu. Vzgojnovar-stveni zavodi z vso vnemo usmerjajo in poglabljajo vzgojno dejavnost za otroke, ki so v. vrtcu in izven njega, organizirajo malo šolo, cicibanove urice, razvijajo varstvo predšolskih otrok v drugih družinah, iščejo sodobnejše oblike sodelovanja s starši, uspešno sodelujejo z združenim delom in tako odpravljajo socialne razlike med otroki in tako pomagajo ma-terem, da se lahko v večji meri posvetijo poklicnemu in družbenopolitičnemu delu, kar jim omogoča polno vključitev v našo socialistično družbo.
Zdravstvena postaja Ločna
tek gradnje poslopja za 1800 učencev treh izobraževalnih centrov (tehniške stroke, pedagoške poklice, zdravstveni poklici) in za prizidek k poslopju ekonomske šole. Dograjeno bo poslopje kmetijskega izobraževalnega centra pod Trško goro in dodatni funkcionalni prostori k obstoječim šolskim poslopjem.
Št 41 (1522),- 12. oktobra 1978
DOLENJSKI LIST
29
DOLENJSKI UST
Št 41 (1522) - 12. oktobra 1978
Razvoj Novega mesta v povojnem obdobju
Novo mesto je dočakalo osvoboditev dokaj porušeno, z malo delovnimi mesti, brez industrije in močnejše delavske tradicije. Zato je bila najprej njegova skrb usmerjena v lastno obnovo. Uradno je postalo sedež okrožja, ki je obsegalo tako rekoč skoro vso Dolenjsko s kočevskim območjem. Belo krajino in Spodnjim Posavjem. Ob svojih 4.200 prebivalcih, ki jih je ob koncu vojne mesto štelo, je bilo predvsem administrativno središče, saj dejansko na vsem območju okrožja s približno 220.000 prebivalci ni bilo pomembnejšega centra. To je ostajalo še kasneje, četudi je bil v njem samo sedež okraja, okrožnega sodišča in nekaj drugih upravnih funkcij.
Že najbližja okolica mesta je živela pretežno od kmetijstva. Vse širše območje, katerega naravni gravitacijski center naj bi mesto bilo, je hitelo z obnovo, saj je znano, da je bila Dolenjska z Belo krajino tudi območje, ki je v času NOV poleg številnih življenj utrpelo tudi ogromno materialno škodo. Že takoj po vojni pa se je na tem območju uganil tok delovne sile, kajti če je bil kje občuten pojav relativne agrarne prenaseljenosti, je bil prav gotovo na širšem območju Dolenjske. Mlade roke iz Gorjanskega Podgorja, Suhe krajine. Bele krajine, tako rekoč iz vseh skromnih dolenjskih leh in goric so tedaj odšle za kruhom tja, kjer so bila industrijska delovna mesta: v Ljubljano, Kranj, Jesenice. Tudi mladi ljudje iz novomeških šol so odhajali in še vedno je pomeben delež teh naših prvih povojnih kadrov, ki so ostali v Ljubljani. Novo mesto je ohranjalo svojo kulturno in izobraževalno tradicijo, četudi je bilo teh šol premalo. Imelo je gimnazijo, učiteljišče, ekonom sko srednjo šolo (z določenim presledkom), trgovsko šolo, ki se je kasneje preselila v Brežice, vajensko oz. obrtniško šolo in kmetijsko poklicno šolo Grm.
V mestu so se porajala manjša podjetja. Domačini, predvsem pa preživeli borci — delavci, katerih vloga v ljudski revoluciji na Dolenjskem je bila zelo pomembna, so z vso zavzetostjo skušali pognati stroje v nekaj manjših predvojnih zasebnih napo I industrijskih oziroma obrtnoproizvodnih obratih. Pomembno pa je, da je bil ta začetek skromen, saj je bilo neposredno pred vojno v Novem mestu le okrog 300 pravih industrijskih delavcev. Industrija se je pričela s tekstilno tovarno Novoteks, tovarno igrač (predhodnikom Novolesa), tovarno obutve, tovarno perila Labod.
Tako je ostalo približno prvih 12 povojnih let. Mesto je
od tega v gospodarstvu 20.300 in negospodarstvu 3.200. Od tega je v samem Novem mestu zaposlenih približno 17.000 delavcev in je tako eno redkih jugoslovanskih mest, ki ima skoraj toliko zaposlenih, kot šteje prebivalcev.
V obdobju zadnjih 15 let smo bili priča pospešenega razvoja poleg industrije še nekaterih drugih gospodarskih področij; predvsem izstopa gradbeništvo, saj je danes gradbeno podjetje SGP PIONIR Novo mesto drugo največje gradbeno podjetje v republiki.
Občina se je v tem obdobju povzpela iz nerazvite v zgornjo tretjino izmed 60 slovenskih občin in je nad povprečjem po kazalcih gospodarske razvitosti v Sloveniji.
Tudi na negospodarskih področjih je bil storjen v Novem
kljub zametkom industrije ostajalo s skromno razvitimi funkcijami na področju proizvodnje. Ni bilo sposobno močneje vplivati na tokove socialnih migracij na širšem območju. Ostajalo je predvsem administrativno, kulturno in deloma trgovsko središče. Tudi komunalno je bilo več kot skromno opremljeno. Šele približno 10 let po vojni je dobilo prve metre sodobnega (takrat kockanega) cestišča.
Nekako v obdobju 1955 — 59 pa se je začel preporod in hitrejši vzpon proizvodnih dejavnosti v Novem mestu. Nekateri ekonomisti in zgodovinarji pripisujejo to predvsem vplivu zgraditve avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb, ki se je dotaknila Novega mesta v letu 1958. Lahko pa trdimo, da so vzroki za to poleg vpliva ceste še predvsem:
— sorazmerno cenena delovna moč, ki je bila tedaj v znatnem številu v okolici in je zaživela obenem kot delavec in kmet in ki je prejemala vseskozi nižje osebne dohodke, kot je slovensko povprečje (in to je še sedaj!),
— nesporno intuicija nekaterih vodilnih delavcev — domačinov, ki so se zavzemali za investiranje v dejavnosti, katerim se je kazala prihodnost na domačem in svetovnem tržišču.
V tem obdobju je na travniku med Novim mestom in Žabjo vasjo iz Agroservisa nastala Motomontaža, to je danes IM V, ki se skupaj s „Krko" uvršča že na vidno mesto v lestvici jugoslovanskih industrijskih firm. Danes ima nad 6.000 zaposlenih, od tega v novomeški občini 4.000, svoje tovarne pa ima v Belgiji, v Belem Manastiru in v sosednih dolenjskih in belokranjskih občinah. Počitniška prikolica IMV ADRIA Caravan v različnih velikostih je osvojila turistično lačno Evropo, popularna „katr-ca" (R4) pa jugoslovanske kupce. Pomembno pa je vključevanje tega podjetja v mednarodno delitev dela na tehnološkem področju in v drugih oblikah sodelovanja (kooperacija z Renaultom i. dr.).
Iz farmacevtskega laboratorija pri lekarni se je razvilo podjetje KRKA, katerega polni naziv pojasni samo okvirno njegovo dejavnost: farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo. Sedaj ima že več ko 2.700 zaposlenih. S sodelovanjem v mešano podjetje DAWA v Keniji je KRKA dvignila svoj ugled. Posebno pa je pomembno, da je podjetje v svojem sestavu osnovalo in razvilo institut, ki je vodilni te vrste v državi in katerega strokovnjaki dobivajo zaradi svojih
mestu znaten napredek. Zgrajeni so bili številni objekti, od tega je sorazmerno zelo velik delež s samoprispevki občanov in neposredno udeležbo organizacij združenega dela.
Novo mesto je v povojnem
obdobju dobilo med drugim
tele nove objekte:
— dve stavbi za osnovne šole (od teh je ena zgrajena z znatno soudeležbo tekstilne tovarne Novoteks),
— posebno osnovno šolo (pravkar dograjeno),
— stavbo za ekonomsko srednjo in zdravstveno srednjo šolo,
— stavbo za izobraževalni center za tehniške stroke,
— dijašk dom za 480 učencev (pravkar v dograditvi),
— nove objekte bolnišnice,
— zdravstveni dom oz. zdravstveni center (v gradnji),
— zdravstveno postajo Ločna,
— prenovljeno stavbo za Študijsko knjižnico,
— novo stavbo Dolenjske galerije,
— stavbo Dolenjskega m uzeja,
— objekt Muzeja NOB (v gradnji),
— več objektov otroškh vrtcev,
— dom za varstvo starejših občanov (v gradnji),
— dom JLA.
V mestu je bilo veliko si^de*. stev vloženih v kom unalno omrežje, pri čemer je bil pomemben delež občanov. Proces gospodarske rasti je pospešeno vplival na urbanizacijo. Mestno območje je danes razdeljeno v 11 krajevnih skupnosti. Območje mesta je po registru 31.
3. 1978 štelo 18.654 prebivalcev.
MIHA HROVATIČ
uspešno saniral več obratov, ki so poslovali z izgubo, prav tako predvsem z območja manj razvitih občin.
Razvoj industrije v novomeški občini je bil prehiter v primerjavi z razvojem ostalih gospodarskih področij. Tako je bilo leta 1960 v industriji zaposlenih 3.270 delavcev, sedaj pa jih je 12.500. Vseh zaposlenih v družbenem sektorju v občini je bilo leta 1960 samo 10.360, od tega v gospodarstvu 7.500 in v negospodarstvu 2.860. Sedaj pa je v občini zaposlenih v družbenem sektorju 23.500 delavcev,
raziskovalnih in znanstvenih uspehov številna priznanja.
Podjetje NOVO LES je s preselitvijo svojih proizvodnih obratov v Stražo dobilo lokacijske možnosti za hitrejši razvoj. Podjetje ima samo v občini okrog 2.000 zaposlenih, svoje TOŽD pa ima tudi v sosednjih občinah. Izredno si prizadeva tako na tehnološko-proizvo-dnem področju kot na področju trgovine, še posebej pa skrbi za poglabljanje oblik samoupravljanja, za kar je prejelo letos najvišje priznanje v republiki.
Tekstilna tovarna NOVOTEKS in tovarna perila LABOD sta prebrodili težave, ki spremljajo tekstilno in konfekcijsko pano go industrije. Novoteks je investiral v izgradnjo več obratov na manj razvitih območjih (Bela krajina, Trebinje v Hercegovini), LABOD pa je prevzel in
12. oktobra 1978
Skovani v revoluciji
Druga polovica prejšnjega poletja je tudi na osrednjem Dolenjskem čas, ko so se začele *jriti socialistične ideje in kritični glasovi o nepravičnosti Syeta, v katerem manjšina bo-Sfctih živi na račun dela večine reynih in izkoriščanih. Takšne 'fiisli, ki so jih morda še nezavestno razširjali po nekaterih evropskih državah hodeči krošnjarji, kar je izpričal Janez 'fdina, so dobile večjo utečenost v prispevkih enega Prvih socialističnih piscev na Slovenskem dr. Karla Slanca, advokata v Novem mestu. Res, ®a izrazito agrarno okolje s tradicionalnimi vplivi ni omogo-*alo takojšnjih uspehov, toda še Pred koncem stoletja so se novomeški delavci in obrtniki torali na prvem socialnodemokratskem shodu.
Četudi so bili naši ljudje med '• svetovno vojno prisiljeni še ^dno umirati za interese slo-|’ Jenske narode zatirajoče ^vstro-ogrske monarhije, pa je čo ta vojna pomenila konec P®naravne politične tvorbe, ka-*re del je prišel v novo nastalo Izaijevi no Srbov, Hrvatov in
•	Jovencev, v kateri pa je vladalo ?d samega začetka ekonomsko jtkoriščanje in nacionalno zadnje. Poskusi prevzema obla-s strani nezadovoljnega Ijud-^a. spodbujenega z zmagovito ptobrsko socialistično revo-Pcijo v Rusiji, so bili z vojaško !*°(<zatrti. Vendar duh „Kandij-*ke ' in ..Viniške" republike ter Prgih revolucionarnih nastopov po Dolenjskem ni zamrl.
Od ustanovitve komunistične j^nke v Novem mestu julija »20 dalje so bili komunisti ,'lPb ilegali v nenehnem gi-J*oju, zlasti po času, ko se je ^ novomeški gimnaziji že ':,<ovala prva skupina di-marksistov, pomembno pa je odigralo tudi delav-prosvetno društvo „Svobo-S šestojanuarsko diktaturo
razbite partijske vrste so se ponovno strnile in sledilo je obdobje, ko je v novomeškem okrožju izhajal ilegalni „Boljše-vik", legalna Društva kmečkih fantov in deklet pa so omogočala, da so komunisti prenesli svojo aktivnost bolj v širino. Nedvomno Titove besede, zapisane v poročilu o pokrajinski partijski konferenci za Slovenijo v Goričanah, potrjujejo velike uspehe: ,,Partijska organizacija v Novem mestu ravno tako dobro dela. Posebno pozornost posveča delu na vasi. Delegat, ki je bil iz tega mesta na konferenci, je neki kovinar in zelo sposoben mlajši delavec ...". (Srečo Preželj, op. pisca) V tem času je na območju okrožnega komiteja KPS Novo mesto delovalo okrog 20 organiziranih komunistov, nad 20 jih je bilo neaktivnih oz. nepovezanih v celice, v nekaterih vaških središčih pa so se oblikovale skupine simpatizerjev.
Ze po konferenci je bila v tekstilni tovarni v Novem mestu uspešno izvedena prva stavka, novembra 1934 pa je bil partiji v Novem mestu zadan hud udarec, ko je žandarmerija aretirala dva člana, potem ko sta raztrosila letake ob obletnici oktobrske revolucije. Sčasoma se je težišče delovanja preneslo v Dolenjske Toplice, kjer je tamkajšnja celica vse do partijske konference septembra 1940 opravljala tudi naloge okrožnega komiteja.
Istočasno je v prostorih Javne knjižnice Sokolskega društva v Novem mestu pričela z delom močna skupina skojevcev, ki je študirala marksistično literaturo in razmnoževala ilegalno literaturo, letake in pesmi, kar je krožilo po celi Dolenjski. Drugo torišče je predstavljala novomeška gimnazija, kjer so imeli mladi skojevci
in simpatizerji za svoje delo v srednješolskih organizacijah podporo pri posameznih profesorjih.
Iz boja delavcev velja omeniti stavko krojaških pomočnikov septembra 1938, podpis kolektivne pogodbe v opekarni v Prečni julija 1940, medtem ko je bil v sokolski knjižnici januarja 1939 razmnožen letak, namenjen delavcem na žagi v Soteski.
V	desetletju pred drugo svetovno vojno je bil poudarek dela komunistov na samo-izobraževanju, širjenju komunističnih idej med množice in v zadnjem obdobju pripravam na bližajoči se svetovni spopad, kamor sodi tudi zbiranje podpisov za društvo prijateljev Sovjetske zveze. Pri tem so jim nudili dragoceno pomoč vodilni komunisti na Slovenskem, od Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča do Vide in Toneta Tomšiča. Kljub preganjanju, sodbam, izrečenim na osnovi zakona o zaščiti države, delo ni prenehalo. O tem govorijo tudi procesi proti komunistom pred okrožnim sodiščem v Novem mestu ali akti z napisom „Ne-znani storilci", kot na tistem z dne 29. septembra 1938, v katerem piše, da so bili prejšnjo noč raztroseni po Novem mestu letaki in brošure, od katerih je žandarmerija pobrala: Slovenci! — v nevarnosti je mir!" - 29 izvodov; „Slovenskemu narodu!" — 45 izvodov; 70 dni v „Glavnjači" — 2 brošuri; ,,Mu-čeniška Španija" - 3 brošure;
,,Ali smo za Hitlerja" - 6 brošur.
V	mesecih pred nenapovedanim napadom na Jugoslavijo je pronacistična oblast internirala
9	komunistov in simpatizerjev v Medjurečje, v drugi polovici marca 1941, potem ko je bil razmnožen in raztrosen letak
CK KPJ „Proti kapitulaciji!", pa je bilo v Novem mestu aretiranih 16 članov partije in skojevcev s sekretarjem O K KPS Novo mesto Vinkom Kristanom.
V aprilu 1941 je Dolenjsko začasno zasedla nemška vojska, že v začetku maja pa je vojaštvo italijanske divizije „lsonzo", katere štab je bil v Novem mestu, vzpostavilo številne postojanke. Večina prebivalstva, tudi tisti del, ki je bil pod vplivom nacistične socialne demagogije, je pričela spoznavati, da je njegovo mesto v Osvobodilni fronti, borbeni politični organizaciji slovenskega naroda, ustanovljeni in vodeni po Komunistični partiji. Neposredne priprave na oboroženo vstajo v novomeškem okrožju sta vodila OK KPS s svojim vojnim komitejem in sredi leta ustanovljeni
OO	OF Novo mesto.
V prvih dneh razsula starojugoslovanske politične, upravne in vojaške oblasti se je v mestu zbralo okoli 3000 na boj pripravljenih prostovoljcev. Komunisti in skojevci so skrivali orožje razpadle vojske, partija je izvedla akcijo, v kateri je prišlo v njene roke iz vojaške blagajne 150.000 takratnih dinarjev, ki so bili predani CK KP Slovenije.
Sabotaže so se vršile zlasti po napadu na Sovjetsko zvezo, ko so odšli prvi komunisti v ilegalo. Novomeška partizanska četa je takoj po ustanovitvi 29. oktobra 1941 (na ta dan slavi občina Novo mesto svoj praznik) krenila v napad na nemško zasedbeno ozemlje, kjer naj bi z ostalimi partizanskimi četami preprečevala nasilno izganjanje Slovencev z njihovih domov, na katere so se konec leta 1941 in v začetku leta 1942 naselili kočevski Nem ci, ki so pred tem stoletja živeli na območju Kočevskega Roga.
Prvim udarcem, zadanim Osvobodilni fronti in partizanskim četam, je sledilo še intenzivnejše politično delo in temeljite priprave za odhod novih prostovoljcev v partizane. Od plebiscitnih akcij je odmeval zlasti demonstrativni nastop dijakov novomeške gimnazije 1. decembra 1941, zaradi česar je bilo izključenih nad 200 dijakov in dijakinj, katerih del je nato obiskoval v mestu osnovano ilegalno gimnazijo. Kljub zimi so se partizanske vrste neprestano večale in 11. marca 1943 je bil ustanovljen 5. partizanski bataljon, imenovan Dolenjski, ki je z ofenzivnimi akcijami pripomogel k nastajanju prvega osvobojenega ozemlja, na katerem so odbori OF ali narodnoosvobodilni odbori (NOO) uveljavljali ukrepe nove ljudske oblasti. V osvobojenem Žužemberku, za katerega so se zaradi njegove strateške lege bili do konca vojne hudi boji, je bila ustanovljena prva komanda mesta v Sloveniji. Razlaščena je bila zemlja in gozdovi tujih veleposestnikov, zlasti v podokrožju Gorjanci je bila zgrajena vrsta gospodarskih objektov, organizirano je bilo pobiranje narodnega davka in zbiranje posojila svobode. Narodna zaščita je kot sestavni del partizanske vojske opravjala odgovorne, tudi vojaške naloge na osvobojenem ozemlju.
stotine ljudi, od otrok do starcev, odgnanih v taborišča.
Kljub sovražnemu »zmagoslavju" je sledila takojšnja partizanska protiofenziva, ki je od Suhorja prek Ajdovca, Doba vse do Jelenovega žleba oznanjala, da „na Slovenskem smo mi gospodar". Padec fašizma — na tleh občine formirani prvi slovenski diviziji sta ravno napadli Žužemberk — je bil zanesljiv znak, da bo Italija kmalu položila orožje.
Med šesttedensko svobodo po odhodu razoroženih Italijanov — vmes so nemška letala dvakrat močno bombardirala središče mesta — so v izgradnji revolucionarne oblasti najpomembnejše volitve v Zbor odposlancev slovenskega naroda; njegovega zasedanja se je udeležilo 165 odposlancev in odposlank iz novomeškega okrožja. Po razglasu o splošni mobilizaciji so se močno okrepile partizanske vrste in ustanovljene so bile nove enote.
Nato pa je prišel 21. oktober 1943, ko so se nemške enote in za njimi njihovi hlapci domobranci razlili po Dolenjski. Kljub še večjemu nasilju pa niso imeli več moči, zato so se lahko utrdili le v nekaterih večjih krajih. Novo mesto je ostalo sicer v njihovih rokah, toda obdano s čvrstim obročem, ki jim ga je le malokdaj uspelo prebiti (novembrski vdor leta
1944	v Belo krajino!).
Od jeseni 1944 pa vse do konca vojne so na območju občine, zlasti v Suhi krajini in na neposrednem obrobju Kočevskega Roga, divjali najhujši in najbolj krvavi boji na vsem Slovenskem. Zasedenost ozemlja ali vojaške operacije so bili glavni razlog, da so bile volitve v krajevne NOO in okrajne narodnoosvobodilne skupščine spomladi 1944 izvedene le v okraju Dolenjske Toplice, medtem ko je bila okrožna narodnoosvobodilna skupščina Novo mesto izvoljena po delegatskem načelu.
Z bližajočim se koncem vojne se je novomeško okrožje s priključitvijo grosupeljskega in belokranjskega okrožja močno povečalo. Takoj po končani vojni pa je Novo mesto postalo sedež najvišjega izvršilnega organa ljudske oblasti, okrožnega izvršnega odbora narodnoosvobodilne skupščine Novo mesto.
V	tem bežnem pregledu novejše zgodovine moramo vsaj omeniti dogodke in dejavnosti, po katerih je občina, predvsem pa Kočevski Rog, znana iz tega obdobja.
Na pobočjih Gorjancev in širše se je kovalo bratstvo slovenskega in hrvatskega naroda: v skupnih bojih, na gospodarskem in socialnozdravstvenem
področju. Partizanske delavnice
5.	grupe odredov na Podsteni-cah so bile med roško ofenzivo uničene, delavnicam 7. korpusa v Starih žagah in na Novi gori pa sovražnik ni mogel več do živega. Mogočni gozdovi Roškega višavja so najprej v drugi polovici 1942 in nato spomladi 1943 postali središče svobodne Slovenije. Število partizanskih bolnišnic se je z rastjo partizanske vojske in ostrino bojev neprestano večalo. Roške tehnike in tiskarne so razmnoževale osvobodilni tisk, saj je bilo tedaj orožje tudi pisana beseda in narisana izpoved. Spomin na ..partizansko magistralo" je ohranjen s pravkar zgrajeno ..Partizanko". Na TV—15 v Občicah je delovala komanda relejnih kurirskih postaj Slovenije, ki je organizirala in vodila celotno kurirsko dejavnost. Na bazah se je izgrajeval partijski in skojevski kader ali so na njih delovali odseki, komisije in strokovni organi pri predsedstvu SNOS ter najvišja vojaška in politična telesa partizanske Slovenije. Od teh je še posebej znana Baza 20, ki je v celoti ohranjena in zaščitena kot kulturni spomenik osvobodilnega boja in ljudske revolucije.
V času pred težko preizkušnjo narodnoosvobodilnega gibanja, julija 1942, je bilo na Cinku pomembno posvetovanje KP Slovenije. Druga vseslovenska partijska konferenca je bila na Dvoru že po kapitulaciji Italije, ko je bil v Dobrniču tudi prvi kongres Slovenske protifašistične ženske zveze.
V občini je bil šestim borcem in aktivistom OF podeljen „Red narodnega heroja", okoli 180 pa jih je prejelo „Partizan-sko spomenico 1941". Petim partizanskim enotam, ustanovljenim na tleh občine, novomeškemu okrožju Osvobodilne fronte ter 12. SNOUB je bil podeljen domicil. Blizu 200 spomenikov in spominskih plošč govori o bojih, zmagah in žrtvah iz obdobja delavskega gibanja, narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije.
Vse bogastvo dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti in narodnoosvobodilnega boja bo predstavljeno v novozgrajenem oddelku NOB Dolenjskega muzeja - osrednjem spomeniku vsem, ki so dali življenje za svobodo iz nekdanjega novomeškega okrožja. Med njimi je 1131 padlih borcev in aktivistov O F ter 656 žrtev fašističnega nasilja iz naše občine. Nam in prihodnjim rodovom naj bo njihova žrtev trajen opomin, kako je treba ljubiti domovino in se boriti za pravičnejši svet ter za pridobitve tega izjemnega zgodovinskega obdobja in nezadržne povojne socialistične izgradnje.
ANTON ŠTAMPOHAR
To je tudi čas, ko je okupator izvršil priprave, da z ogromno vojaško premočjo v sodelovanju s strani reakcionarnih protiljudskih sil in duhovščine na protikomunistični osnovi organiziranih kvislinških formacij dokončno zlomi narodnoosvobodilno vojsko in s kazenskimi ukrepi odvrne prebivalstvo od OF in partizanov. Velika italijanska poletna ofenziva svojega poglavitnega cilja ni dosegla, je pa puščala za seboj razdejanje: požgane vasi, postreljene talce, izropane in prazne domove, saj je bilo na
Ob 20—letnici otvoritve avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti" odseka Ljubljana—Zagreb
Nova cesta bo zbliževala naše narode
je rekel maršal Tito v svojem govoru ob otvoritvi dolenjske magistrale na Glavnem trgu v Novem mestu 23. novembra 1958. In to tudi je. To nalogo je v polni meri dolga leta tudi opravljala, v času gradnje in v času njenega utripa.
Na VI. kongresu LMJ v Beogradu 27. januarja 1958 je maršal Tito poveril naši mladini veliko nalogo: zgraditev ceste Bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije. Odsek Ljubljana-Zagreb pa naj bi zgradili do 29. novembra 1958.
Dela na AC so se začela v aprilu 1958.
10. marca 1958 je bil sprejem mladinskih brigad na novomeškem trgu.
1. aprila je bil mimohod brigad v Novem mestu.
22. avgusta 1958 je tovariš Tito obiskal brigadirje in Novo mesto.
V	nedeljo 23. novembra
1958	pa je maršal Tito na Jan-komirskem mostu prerezal trak, se odpeljal do Ivančne gorice in nato ob 11. uri govoril na Glavnem trgu v Novem mestu.
Dvajset let je minilo, spomini pa so še vedno sveži, kot da je to bilo včeraj. Pa niso samo spomini. To je del življenja 53.323 mladih graditeljev (466 mladinskih delovnih brigad) in vseh nas, ki smo z njimi sodelovali, del življenja, ki je vgrajen v traso avtomobilske ceste. To je življenje 53.323 mladih iz vseh republik, vseh narodov in narodnosti Jugoslavije in vrste narodov onkraj meje, ki je kovalo bratstvo in enotnost ne samo narodov Jugoslavije, temveč več, mnogo več. To je življenje 46316 fantov in 7007 deklet, ki so enakopravno sodelovali in enakopravno premagovali naloge in bremena.
To je življenje, ki je tkalo odnose resničnega tovarištva in prijateljstva, ki je tkalo spone, vezi med delovnimi ljudmi. To je šola socialistične morale, šola delovnih navad. Šola, ki je vzgajala, izobraževala in oblikovala velikega, nesebičnega mladega človeka, oblikovala je socialistično mlado osebnost. To je obdobje velikega poleta, širokih delovnih tekmovanj in izrednih delovnih zmag. To je čas, ko nihče ni hotel zaostajati. To je kovačnica novih kadrov. Vse to je dvignilo tisoče mladih in jim odprlo vrata v novo življenje: 729 strokovnih tečajev, ki jih je uspešno končalo 29.484 mladih. Mnogi brigadirji so danes visoki strokovnjaki na področju gospodarskih in splošno družbenih dejavnosti, mnogi na odgovornih vodilnih nalogah. Vse to je dala tudi avtomobilska cesta.
Če ne bi bilo vsega tega, kako bi bilo mogoče zgraditi v dobrih sedmih mesecih 79,4 km sodobnega asfaltiranega in betonskega cestišča (63,4 km na območju SR Slovenije in 16 km na območju SR Hrvatske), izkopati 1,5 miljona m3 zemlje (kamenja in skalovja), vgraditi v nasipe 260.000 m3 gramoza, zgraditi 250 mostov, nadvozov in drugih cestnih objektov (največji most Jankomir čez Savo, dolg 330 m, in viadukt nad cesto in železnico med Trebnjim in Ponikvami, dolg 115 m), vgraditi 68000 ton asfaka in 50.000 m3 betona?
Gradnja te ceste pomeni po mnenju strokovnjakov izreden tehnični dosežek s stališča projektiranja, gradnje in opreme.
Vse to pa je istočasno najveličastnejši spomenik mladini in delu.
Strokovna izvedba del je bila poverjena štirinajstim gradbenim podjetjem iz raznih delov države. Kot pri mladini tako so tudi tu ustvarjali vsestransko sodelovanje in so načela združenega dela že dobivala svoj polni izraz.
Brigade so bile razmeščene na področju SR Slovenije v trinajstih naseljih, štab mladinskih delovnih brigad pa je bil na Otočcu. V skladu z napori, ki jih je mladina prispevala, je bila
organizirana tudi oskrba, predvsem prehrana brigadirjev: brigadirji so dobivali dnevno 4500 kalorij okusne in vitaminsko bogate hrane. Hrano so pripravljali po enotnih jedilnikih. Vsak dan so porabili okoli 15.000 kg kruha, kamione mesa, zelenjave, sadja (4 tone), veliko mleka in drugega. Šestnajst šoferjev je ponoči in podnevi skrbelo za pravočasno dostavo navedenih živil. Za proizvodnjo kruha smo v dveh mesecih zgradili novo pekarijo, za shranjevanje mesa pa ustrezno hladilnico. Vse to ob sodelovanju še vrste drugih dejavnosti na trasi, v brigadirskih naseljih, v štabu itd. pa je ustvarjalo pogoje, da je bilo življenje mladih tudi čim bolj urejeno in prijetno.
Tako je stekel cestni trak, ki je zrastel s pokrajino. Pokrajina ob AC, pokrajina ob Krki, „Dolina gradov" pa je začela vse hitreje utripati. Začela se je krepiti tudi povezava med republikami in narodi Jugoslavije, zbliževali so se narodi, zbliževali in spoznavali so se naši ljudje.
Ob tem so rastli tudi uspehi pri nas: iz nerazvite pokrajine sta Dolenjska in Posavje postopoma preraščala v vse razvitejše območje. Pod pojmom Dolenjska s Posavjem sem zajel območje naslednjih občin: Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Tako se je narodni dohodek na prebivalca, ki je znašal leta 1959 le 47,8 % od povprečja v SR Sloveniji, povečal v letu 1976 na 72,7%.
V	tem obdobju se je število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo od 25.582 na 54.863 ali 2,14 krat, pri tem pa se je udeležba zaposlenih v skupnem številu zaposlenih v družbenem sektorju povečala od 6,3% na 7,9%.
Energetska baza se razširja od prvotnih 12500 KW oz. 26000 KW v letu 1961 in 94 MW danes za 632 MW v najsodobnejši nuklearni elektrarni, prvi v Jugoslaviji.
Iz nekdanjih zametkov industrije so zrasle močne tovarne, pomembne ne samo za naše območje, temveč tudi za Slovenijo in celotno Jugoslavijo.
Industrijska proizvodnja Dolenjske in Posavja, izražena v družbenem proizvodu, se je povečala v obdobju 1959-1976 po oceni okoli štirikrat. Pri tem se je povečala udeležba v skupni industrijski proizvodnji Slovenije od 4,2 % na 8,2 %.
Vzporedno s tem se je razmahnilo tudi gradbeništvo in se uvrstilo med najmočnejše slovenske ..gradbince".
Kmetijstvu se je odprlo tržišče, sodobna kmetijska proizvodnja dobiva vse večji obseg, nastale so nove farme, plantaže itd. Les naših gozdov je našel hitrejšo in cenejšo pot do predelave. Vse več je tudi na novo zasejanih gozdnih površin.
Hkrati s tem so se vse bolj razvijale tudi storitvene dejavnosti. Izboljšal se je in povečal prevoz potnikov: od nekaj deset avtobusnih linij v letu 1959 jih imamo danes na našem območju preko 360, samo skozi Novo mesto jih teče 286.
Skupno število registriranih motornih vozil se je povečalo v obdobju 1961-1977 od 3.908 na 38.867 vozil, t. j. za 9,95—krat. Pri tem se je udeležba Dolenjske in Posavja v skupnem številu registriranih vozil v SRS povečala od 6,9 % na 9,1 %.
Na železnici imamo uvedeno motorno vleko.
Število telefonskih naročnikov se je povečalo od 1020 v letu 1959 na 7422 v letu 19^6, kar pomeni 7,28-kratni porast.
Trgovska mreža seje razširila in modernizirala. Število prodajaln se je povečalo od 484 v letu 1959 na 584 v letu 1976 ali za 1,21—krat.
Gostinstvo doživlja svoj preporod tako na področju družbene prehrane, kot tudi „ko-
mercialnega" gostinstva. Število ležišč se je v gostinstvu poveča-
lo	od nekdanjih 877 leta 1959 v zastarelih gostinskih objektih na 2225 v sodobno urejenih hotelih in prenočiščih v letu 1976, kar je več kot dvain-polkrat. Vzporedno s tem pa se je ustrezno povečalo tudi število sedežev v gostinskih obratih za prehrano.
Ves ta razvoj pa je terjal izgradnjo vrste ..spremljajočih" dejavnosti. Tako se je povečala gradnja stanovanj, zgrajevalo se je komunalno gospodarstvo, infrastruktura. Vse hitreje se je začelo modernizirati cestno omrežje in se vezati na glavno cestnoprometno žilo.
Vzvalovitev gospodarstva je spodbudila k intenzivnejšim razvojnim gibanjem tudi negospodarske oz. splošne družbene dejavnosti, začelo jih je močneje napajati.
Osnovnošolski prostor se je predvsem moderniziral: stare šolske stavbe se postopoma umikajo novim oz. obnovljenim, moderniziranim. Število učencev srednjih šol se je vtem obdobju povečalo od 2247 v šolskem letu 1959/60 na 4564 v šol. letu 1976/77 ali za 2,03—krat. Število študentov v višjih in visokih šolah pa se je povečalo od 523 v letu 1959/60 na 1762 v letu 1976/77 t. j. 3,37—krat. Udeležba v slovenskem prostoru pa se je pri tem vseeno zmanjšala od 7,3 % na 6,4 %.
V	tem času se je moderniziral in povečal prostor kulturnih ustanov in športnih objektov.
Prav tako so se povečevale in posodabljale zmogljivosti zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov.
Še posebej pa je potrebno poudariti, da je avtomobilska cesta odprla vrata turizmu na Dolenjskem in v Posavju. Z njo smo se uspešno vključili v mednarodne turistične tokove. Nastajajo nova turistična središča, nova žarišča nadaljnjega turističnega razvoja, obstoječa pa postopoma spreminjajo svojo podobo, se posodabljajo in širijo.
V	letu 1959 je bilo pri nas 28840 gostov — turistov s skupno 117265 nočitvami. V letu
1975 pa je bilo 168.603 gostov s 376.738 nočitvami. To pomeni povečanje za 485 % gostov, oz. za 221 % nočitev. Pri tem se je naša udeležba v Sloveniji povečala pri gostih 4,2 % na 7,8 %, pri nočitvah pa od 4,7 % na 5,8 %.
Tako sta Dolenjska in Posavje rastla in se oblikovala ter preraščala v novo življenje. To pa je spreminjalo tudi našega človeka v vse naprednejšega ustvarjalca, graditelja samoupravne socialistične družbe. S povečanjem števila zaposlenih in dohodka oz. narodnega dohodka na prebivalca se je povečal poleg družbenega tudi njegov osebni standard: število končanih stanovanj se je povečalo v letih 1959 - 1976 od 362 stanovanj letno na 1211 ali za 3,35—krat. Pri tem se je povečala udeležba v slovenskem številu končanih stanovanj od 5,5% na 8,4%.
Število radijskih sprejemnikov se je v obdobju 1959 —
1976 povečalo od 20.534 na 40.142 ali 1,95-krat. To pomeni povečanje udeležbe od skupnega	slovenskega	števila	od
8,1 % na 8,8 %. Število televizijskih sprejemnikov je naraslo v istem	obdobju	od 21	na
29.315, ali za 139595-krat in. predstavlja povečanje od skupnega	slovenskega	števila	od
2,70% na 7,6%.
Skupno število osebnih avtomobilov se je povečalo od 1325 v letu 1961 na 26318 v letu
1976,	t. j. za 19,86—krat. Udeležba v skupnem številu v SR Sloveniji pa se je pri tem povečala od 5,6 % na 8,6 %.
In še bi lahko naštevali.
Na dvig življenjske ravni prebivalstva ob avtomobilski cesti
pa je vplivala tudi vrsta objektov, ki so bili zgrajeni v zvezi z gradnjo	avtomobilske	ceste:
okoli 50 km asfaltiranih cest poleg več kot 100 km makadamskih cest in poti, potrebnih za lokalni promet ob in po izgradnji	avtomobilske	ceste;
okoli 20 km zgrajenih vodovodov s pripadajočimi	zajetji;
18,5	km regulacij potokov, več adaptiranih in na novo zgrajenih poslopij za bivanje, prehrambno ter zdravstveno oskrbo mladincev in delavcev. Vse to je brezplačno ostalo krajem oz. prebivalstvu po zaključku mladinske akcije.
Močna rast in preobrazba vseh področij gospodarskih in splošnih družbenih dejavnosti pri nas, v SR Sloveniji in v Jugoslaviji, še posebej pa turistični promet — zlasti v poletnih mesecih ob upoštevanju najmočnejših turističnih tokov sever—jug in zahod—vzhod ter tranzitni promet, so povzročili tak porast prometa, da so prometni volumni na nekaterih odsekih te ceste že dosegli kapaciteto, na ostalih pa jo bodo v bližnji bodočnosti.
Tako se je poprečni letni dnevni promet (PLPD) v obdobju 1959—1977 povečal za okoli desetkrat, in sicer:
i
m
SKJ	______
Predsednik republike Tito govori zbranim množicam ob otvoritvi Q|c avtoceste v Novem mestu 23. novembra 1958	ritv
dernizacije cest v drugih repub' 0a
„Na potezu med Ljubljano in Novim mestom nastopajo trije izrezi — ti pododseki, na katerih bi sedanje razmere morali najprej izboljšati (daljši klanci, kjer so težki tovornjaki vzrok kolonam vozil). Ti pododseki so naslednji:
Grosuplje — Višnja gora.
Bič — Zidani most pri Trebnjem,
Podboršt - Hrastje.
Če bi se na teh pododsekih odločili za takojšnjo dograditev novih voznih pasov ali tudi samo za pas za počasna vozila, bi zaradi visokih vsekov v apnencu praktično morali preusmeriti obstoječi promet z magistralne na regionalno cesto. To pa bi bilo potrebno takoj re-
	Število vozil		Indeks
	1959	1977	1977
Ljubljana — Ivančna gorica	1074	12287	1959 1144
Ivančna gorica — Trebnje	919	8595	935
Trebnje — Novo mesto	712	7673	1078
Novo mesto — Drnovo	772	8000	1036
Drnovo — Brežice	658	8507	1293
Brežice — Bregana	824	8925	1083
Povprečno	826	8998	1089
likah, potem sredstva za uredi- o tev najbolj frekventirane mag*' strale ne bi smela biti nerešlj'v ^ problem. Morda bi bilo mogoč® rešiti to vprašanje tudi s P°' Stj j močjo tako imenovanega „ben- ^ cinskega dinarja", ki naj bi b'' ijjjn sicer osnovni vir sredstev & 3q^ gradnje, rekonstrukcije ,n( vzdrževanje cest. Prav o vpra&'' g nju sredstev od goriva je Opo govor na skupščini Zveze turi' štev za ceste Jugoslavije mar# ^
1977	v Kragujevcu. Pričakoval' smo, da se bo ..bencinski dinar sprostil v korist cestne izgrad- |ej.j nje.	T0p
Če analiziramo procentualno^ov udeležbo prispevka za ceste v ov( ceni tekočih pogonskih goriv,
2
A
esi
ITI 0 I
m
>
[st
dr
h
H.
J
Tako je torej nekdanja avtomobilska cesta ostala le še magistralna cesta. Nekdanja dolenjska lepotica je ostarela in zastarela, čeprav je še vedno romantična in lepa. Tehnika ne pozna sentimentalnosti, prometna gneča se ne meni za to. Čas, sam promet jo je prehitel. In tako je prav ta v dolenjsko pokrajino tako lepo vgrajeni trak, ki je omogočal nakazani napredek, ki je ustvaril bazni potencial za hitrejšo rast, danes postal ena od osnovnih ovir hitrejšega razvoja. Nekoč je skrajševal poti, danes jih podaljšuje. Nekoč je pocenjeval prevoze, danes jih podražuje. Nekoč je omogočal večjo varnost in udobnost prometa, danes to zmanjšuje.
Tako stojimo pred veliko nalogo, kako rešiti problem, da bomo ostali zvesti maršalovemu izročilu.
Zaradi vse hitreje naraščajočega prometa je Republiška skupnost za ceste SRS v letu 1970 naročila izdelavo investicijskega programa za modernizacijo magistralne ceste, v letu
1973	pa še idejni projekt. Prometne prognoze za leto 1976, 1986 in 1996 predvidevajo za šest glavnih odsekov naslednje prometne volumne PLDP (poprečni letni dnevni promet) so naslednje:
(iz članka Avtocesta bratstva in enotnosti na odseku Ljubljana — Zagreb, Gradbeni vestnik
1977,	št. 11)
konstruirati za promet in volumen, ki je znašal po podatkih v letu 1976 približno 12.000 vozil PLDP. Te obvoznice bi morale biti rekonstruirane pred pričetkom del na rekonstrukciji magistralne ceste in bi predstavljale del bodoče nadomestne ceste, ker bo štiripasovna avtocesta Ljubljana — Bregana cestninska.
Da bi se izognili zapori obstoječe ceste 1/1 v času rekonstrukcije in da v prvi fazi ne bi bilo potrebno graditi obvoznih cest, so v načrtu na obravnavanih treh pododsekih variantne možnosti po bistveno deviiranih trasah, poimenovanih po bližnjih naslejih Polica, Gaber in Sv. Ana.
Nadomestno cesto bo potrebno rekonstruirati le za PLDP 6.000 vozil in to šele tedaj, ko bo cestnina vpeljana za v celoti rekonstruiran potez Ljubljana — Novo mesto.
Prehod iz sedanjega stanja do popolne 4—pasovne avtoceste bi bil naslednji:
V	prvi fazi naj bi se predvidoma zgradila dva nova vozna pasova s celotno opremo za eno smer avtoceste. Pri tem bo potekal promet po sedanji magistralni cesti, če bi gradili, po variantah Polica, Gaber, Sv. Ana, oziroma po obvoznicah, če gradimo v koridorju magistralne ceste 1/1. V drugi
fazi bi se k profilu obstoječe magistralne ceste dogradil polni
vidimo, da je le-ta vedno manjša in da se je od 1969 do 1977 zmanjšala od 30,5 % pri 98—okt. bencinu na 9,17%. \ Tako vidimo, da se ..bencinski ' dinar" ne sprošča dovolj. Pri tem je prometni davek v ceni bencina višji od normalne višine stopnje prometnega davka. Z razumevanjem bi se dalo rešiti to finančno vprašanje. Sicer pa bi se sodobna avto cesta tudi sama odplačevala. In ne nazadnje: ureditev prometnega problema bi bistveno vplivala na ekonomičnost in racionalnost prevoza: znatne prihranke na gorivu, motornem olju in na potrošnji gum, na stroških vzdrževanja in popravil, na sovno odvisnih stroških (arnor-tizacija, obresti), na času pot°' vanja, na stroških zaradi pr0-^ metnih nesreč itd.	^
Torej gre tu za reševanje1 stališča splošnega smotrn^ gospodarjenja z vidika in in** resa posameznega uporabn^ 3^ cest in družbe kot celote. Paj nekaj — ali se nam lahko zgodi, da bi nas glavni me<r. rodni cesti obšli preko zah^' nih ali vzhodnih sosed, ki s o? tem še posebej zainteresiraj kar lahko vidimo iz grad* „IRF regional konference'
Kairu 9. - 15. aprila 1978. .
Torej je tu še dejavnik: bo<J s časom!
Svoja izvajanja naj sklen tem, da se vrnem k maršal0' besedam, s katerimi sem čla
Prognoza vseh prometnih volumnov	1976	1986	1996
Ljubljana - Ivančna gorica	13150	22660	32490
Ivančna gorica - Trebnje	11810	22090	30430
Trebnje — Novo mesto	11800	22430	32660
Novo mesto — Drnovo	10530	22880	28650
Drnovo — Brežice	11580	24160	35170
Brežice — Bregana	13650	25560	40140
J
Ob upoštevanju ekonomskega vrednotenja in inženirskih problemov izhaja iz podatkov omenjenega članka in informacije Republiške skupnosti za ceste iz leta 1977 naslednje:
Celotno štiripasovnico bi bilo potrebno v celotnem odseku od Ljubljane do Bregane zgraditi čim prej.
profil štiripasovne avtoceste, na odsekih izven zgoraj navedenih variant.
V	tretji fazi pa bi dogradili pasove za počasni promet in druge dopolnitve na odsekih Grosuplje — Višnja gora, Bič — Zidani most in Podboršt — Hrastje."
Če primerjamo aktivnost na področju gradnje oziroma mo-
tudi začel: Da bo cesta Brat* in enotnosti svojo funkcijo * ževanja naših narodov tu<* bodoče uspešno oprav. potrebno nov trak čim čim bolj celovito zgraditi. > bomo lahko besede toVaj Tita še nadalje uspešno čevali.
MARKO IVANČ
t
S
32
DOLENJSKI UST
Št 41 (1522) - 12. oktobra
NOVO MESTO
Gimnazija
Sodišče
NOVI TRG
BOLNIŠNICA
^LANCEVA
BOLNIŠNICA
DOLENJSKI UST
Gostilna Drska, Andrej Jakše, Orska 44:
Domača šunka in pršut, domača salama., šašlik, domače pečenice in krvavice
★
Gostilna Milan Drenik,
Bršljin 29:
Domači narezek, pečena domača kokoš, domače koline z zeljem, kurja obara, jabolčni zavitek
*
Okrepčevalnica Kegljišče pri Vodnjaku, Germova 4:
Štajerska kisla juha, konjski zrezki na žaru, pečena svinjska krača, pizze
★
Restavracija pri Vodnjaku, Dilančeva 1:
Sladkovodne ribe na razne načine, morske ribe na razne načine, pečenice, krvavice Malice v dopoldanskem času: obara z žganci, štruklji, matevž s kislim zeljem
*
Slaščičarna Na trgu.
Glavni trg 30:
Domača orehova potica, kremne rezine, sadne torte, „Pufar-ji", krofi, sadni zavitki, sladoled
★
Okrepčevalnica — pizzeria. Glavni trg 11:
Pizze na razne načine, testenine na razne načine, jedi na žaru
V	OKOLICI NOVEGA MESTA PA VAM PRIPOROČAMO:
DOLENSKE TOPLICE:
Restavracija Rog,
Dolenjske Toplice 2:
Divjačinske jedi: srna v pikan-
tni omaki s tirolskim cmokom Ribje jedi: postrvi po tržaško Jedi na ražnju in žaru Domače sladice: gibanice, termalne palačinke, pehtranova potica in drugo
Zdraviliška restavracija. Dolenjske Toplice 1:
Glavni obroki
Dietne jedi: termalne palačinke, divjačina v omaki
★
Gostilna Lovec,
Dolenjske Toplice 13:
Domača pečena kokoš, obložene golenice, golaž, vampi, raznovrstne enolončnice
OTOČEC *
Restavracija Grad Otočec, Otočec 50:
Postrvi na razne načine, goveji hrbet po otoško, viteško nabodalo, srna na lovski način, grški kanape
★
Restavracija pri motelu,
Otočec 50:
Kmečka pojedina, telečja krača, belokranjska gibanica
ŠMARJEŠKE TOPLICE
Zdraviliška restavracija, Brezovica 1:
Glavni obroki, dietna jedila, domači štruklji, nadevani mesni zavitki
*
Restavracija Prinovec:
Jedila na žaru, zrezek Prinovec, plošča Prinovec, mesne malice, sadne kupe, omleta Toplice
Henrik Kocjančič, Loška vas 4; Marija Pavlin, Mačkovec 31; „Pri Marički" — Marija Boštjančič, Velika Bučna vas 22;„Pod klančkom", Jože Mrak, Sela pri Ratežu 18; Avgust Štravs, Podturn 28; Mihaela Tomšič, Do-bruška vas 36; Ana Turk, Stopiče 35; Breda Vidrih—Bučar, Otočec 10; Tone Vovko,'Ratež 48.
LEGENDA:
1 Športna dvorana
2 Ljubljanska banka
3 Občina (ista številka na stari in novi stavbi)
4 Bencinski servis Petrol
5 Jugobanka
6 PTT
7 Dom JLA in restavracija
8 Športna igrišča Loka (Atletski stadion, košarkarsko in odbojkarsko igrišče)
9 Restavracija Loka
10 Mladinska turistična poslovalnica in Prodajno mesto INEX
11 Hotel in restavracije Metropol
12 Turistična agencija Kompas Jugoslavija, poslovalnica Novo mesto
13 Avtopromet, gostinstvo in turizem Gorjanci, TOZD avtobusni promet
14 Avtobusna postaja Novo mesto
15 Študijska knjižnica ..Mirana Jarca"
16 Spominska avla
17 Milica
18 Kapitelj
19 Muzej
20 Muzej — oddelek NOB in ljudske revolucije
21 Restavracija Breg
22 Kavarna, okrepčevalnica — pizzeria
23 Rotovž
24 Zdravstveni dom
25 Restavracije na trgu, okrepčevalnica, slaščičarna
26 Restavracija „Pri vodnjaku", okrepčevalnica in kegljišče
27 Hotel in restavracija Kandija
28 Železniška postaja Kandija
29 Gostilna Drska
30 Nogometni stadion
31 Beograjska banka
32 Okrepčevalnica „Pri rotovžu'*
l Novo mesto se vam predstavlja
 ---------—s	svojimi	gostinskimi	obrati ----
Novo mesto se je po zadnji vojni tudi turistično precej razilo. Urejena avtobusna postaja Povezuje bližnje in daljne kraje
2	dnevno 286 avtobusnimi liniji iami. Direktne zveze ima mesto ? 2 vsemi republiškimi središči in [V drugimi večjimi kraji na Hrva-1 škem. Za posredovanje turisti-™ čnega prometa v Novem mestu skrbijo turistične in potovalne agencije Kompas, Mladinska turistična poslovalnica, lnex in tv Globtour. Vse prometne storitve v do,no 'hi in tujini oprav b- ta TOZD Avtobusni promet ji- Gorjanci.
9'- „
jiv Predvsem v zadnjih letih je je ^°vo mesto pridobilo večji del 0. Svojih prenočitvenih zmogljivo-stj tako, da ima teh danes 227, ,jl ki so pretežno komfortne. Z za ''iirni pa realizirajo že preko jp 30.000 prenočitev na leto.
jfl , *
l,il Se posebej pa je potrebno rlj. °Pozoriti na velike in sodobne .jj ^ristične zmogljivosti v nepo-^i |jedni okolici Novega mesta:
.«^otel Grad Otočec, ki je od-d.^ien le 7 kilometrov ima 333 !®iišč, Šmarješke in Dolenjske |°plice, ki so oddaljene od InoNovegri mesto po 12 kilomet-3 v °v, Pa 400 ležišč, riv,
—v 2 željo, da bi se v Novem estu čim bolje počutili in se ^ laže- znašli, vam predstavlja-
o	načrt Novega mesta, v kate-^ vam želimo pokazati pot
>	gostinskih obratov, kjer >sta poleg splošne in medna-dne kuhinje deležni še domači posebnosti oziroma spe-•litet.
V	NOVEM MESTU:
Restavracija ,,Breg"
Cvelbarjeva 7:
Domača žolica, plošča Breg, dolenjska pojedina, belokranjsko cvrtje, piščanec v ponjavi, pečena krača — telečja, svinjska, pečen janjček, odojek, ajdove rezine. Domači kruh: ajdov, pisani.
★
m
Restavracija Doma JLA,
Novi trg 5:
Plošča „Partizan", pleskavica s kajmakom, čevapčiči, ražnjiči, domače pečenice z zeljem
*
Restavracija Kandija,
Zagrebška 2:
Domači narezek, jedi na ražnju in žaru, divjačina - srna s cmokom, - divji prašič, dušen na grajski način, - divji prašič m golažu, - zajec na divjačinski način
★
Kolodvorska restavracija. Kolodvorska 3:
Pečenka telečja, svinjska, golaž, vampi
*
Restavracija na trgu.
Glavni trg 30:
Domači štruklji, trška pojedina, pečen puran z mlinci, domače pečenice in krvavice s kislim zeljem ali kislo repo, prekmurske koline z bujto repo, perutninski ražnjiči na žaru, sirove palačinke v ponjavi (gratinira-ne)
Restavracija Loka,
Župančičevo sprehajališče 2:
Pečena šunka v testu, postrv v kvaši, pečena postrv, postrv po tržaško, odojek in janjček na ražnju, jedi na žaru
★
Restavracija Metropol,
Novi trg 1:
Prekajena svinjska krača, dolenjske koline, pečena gos, račka v smetanovi omaki z mlinci, domača gibanica
★
Okrepčevalnica Na trgu.
Glavni trg 30:
Suhe domače klobase, pleskavice
★
Samopostrežna restavracija. Glavni trg 30:
Glavni obroki, mali obroki, dopoldanske malice: novomeški želodec, obara z žganci, srčki s krompirjem, makaronovo meso, nadevano zelje
★
Okrepčevalnica Pri rotovžu. Glavni trg 8:
Majonezne solate, mesne solate, obložena jajčka, nadevani kruhki, topli kruhki ocvrta perutnina
*
Kavarna,
Glavni trg 11:
Sadne kupe, ledena kava, sladoled
Polnilec avtomobilskih akumulatorjev „Pobi"
LENJSta UST
Št 41 (1522) - 12. oktobra
„lskra” je tudi na Dolenjskem zanetila razvoj elektronike
Pogled na Iskrino tovarno napajalnih naprav v Novem mestu
Sodobni razvoj narekuje tudi razvoj elektronike, saj si ne moremo predstavljati več vsakdanjega dela in življenje brez tako pomembne panoge, kot je elektronika. Zato je razumljivo, da ima ISKRA AVTOMATIKA - TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV IZ NOVEGA MESTA pomembne naloge v srednjeročnem razvojnem planu novomeške občine. Glavna dejavnost tovarne je proizvodnja napajalnih naprav, sestavnih delov in pribora za pomožno opremo, konstruiranje novih in izpopolnjevanje obstoječih proizvodov, izdelava investicijske opreme za proizvodnjo, montažo in vzdrževanje lastnih proizvodov. Zahteve in nagli razvoj gospodarstva narekujejo osvajanje novih programov predvsem s področja kompletnega napajanja energetskih sistemov, napajanja računalnikov in internega napajanja telefonskih central. Glede na planirani letni porast proizvodnje za 13,5 odst. je potrebno povečati proizvodnoj in skladiščne prostore in dopolniti, ozircma zamenjati opremo. Ko pripravljajo izhodišča plana za obdobje 1980-1985, že ugotavljajo, da so letne potrebe ^tržišča, ki so ugotovljene z raziskavo, za 2,5 do 3-krat večje, kot so danes, oziroma kot je današnji fizični obseg proizvodnje. Zato so potrebna nova vlaganja v proizvodnjo, osnovna sredstva, delovne priprave, tehnologijo, kadre, družbeni standard itd. Sredstva bodo zagotovili delno sami, delno delovna organizacija Avtomatika iz Ljubljane, zainteresirani sovlagatelji in banke. Upoštevajoč investicije, kadrovske in druge možnosti, se bo družbeni proizvod povečal letno za 13,5 odstotkov, število zaposlenih za 5 odstotkov, produktivnost za 5 odstotkov, izvoz za 31 odstotkov, uvoz za 20 odstotkov. Načrtujejo, da bo izvoz kril potrebe uvoza. Postopno pa se bo povečal izvoz v vzhodne države in dežele v razvoju.
POT IZ KRANJA V NOVO MESTO
ISKRA je bila sprva skoncentrirana samo v Kranju in Ljubljani. Zaradi težnje, da se proizvodnja približa izvoru delovne sile in manj razvitim krajem, je tako v oktobru 1962 pričela obratovati tudi novomeška ISKRA, ali kot se danes imenuje, Iskra Avtomatika — TOZD tovarna napajalnih naprav Novo mesto.
nemu oblikovanju izdelkov, za kar so prejeli v domovini in tujini številna priznanja in nagrade. S svojimi izdelki sodelujejo tudi na bienalih industrijskega oblikovanja v Ljubljani, Oslu, Tokiu, Copenhagnu, Hannovru in drugod. Sodobna in izvirna oblika je tudi eden izmed faktorjev, ki pospešujejo prodajo.
POT NA TUJE
delež predstavljajo tako danes in še bolj v prihodnje profesionalna tehnika na področju napajalnih naprav. Program izdelkov, ki omogočajo preobrazbo električne energije od izvora do potrošnika, je pester. Te naprave so:
— usmerniki, ki omogočajo pretvarjanje izmenične napetosti oziroma toka v enosmerno napetost v razponu od 0 do 500 voltov in toka od 0 do 10.000 amperov;
— pretvorniki oziroma raz-smerniki, ki omogočajo pretvorbo iz enosmernega v izmenični tok, oziroma napetost;
— frekvenčni pretvorniki oziroma presmerniki so naprave za pretvarjanje različnih frekvenc;
— enosmerni pretvorniki so naprave, ki omogočajo zvišanje ali znižanje izhodne proti vhodni napetosti;
— stabilizatorji napetosti so naprave za stabilizacijo izhodne napetosti v magnetni ali servo-mehanski izvedbi;
— razni izvori pulzirajoče napetosti.
Tržnorazvojna usmeritev zahteva izdelke, ki imajo profesionalno obeležje. Potrošniki potrebujejo vedno več napajalnih naprav za povsem določene namene, kot so na primer za napajanje na področju telekomunikacij, avtomatizacije, prometa, v energetiki, računalništvu itd.
Izdelke široke potrošnje in ostale naprave iz obstoječega proizvodnega programa bodo tudi v bodoče izdelovali v skladu s tržnimi potrebami. Pri tem, že utečenem proizvodnem programu pa ne gre toliko za novosti, marveč predvsem za prilagajanje potrebam tržišča ter napredku in razvoju tehnike. Da se novosti lahko dosegajo, mora . biti v prvi vrsti razvita razvojna dejavnost, ki mora slediti razvoju tehnike in potrebam uporabnikov.
V celotnem obdobju razvoja je tovarna vlagala od 5 — 6 odstotkov od družbenega proizvoda v razvojno dejavnost, ki je danes ključ do samostojnih sodobnih tehn ičnih rešitev. Vsi izdelki, tudi tisti z najsodobnejšo elektroniko, so plod lastne inventivne dejavnosti, v kateri je zaposleno 35 delavcev, kar znese približno 10 odstotkov števila zaposlenih v tozdu. V tovarni napajalnih naprav pa je zelo razvita tudi inovacijska dejavnost. Vsako leto uresničijo nekaj koristnih tehničnih izboljšav.
Montaža profesionalne tehnike
Električni pastir „ Kekec"
Z vse večjo rastjo in modernizacijo industrije ter širitvijo ptt mreže so se kazale velike potrebe po napajalnih napravah in virih enosmerne napetosti. Dokler Iskra ni pričela proizvajati teh naprav, so bili uporabniki vezani izključno na uvoz. Z uvedbo domače proizvodnje ni odpadel samo uvoz, ampak so se proizvodni programi sproti prilagajali potrebam tržišča.
Že v začetku obratovanja so proizvajali naprave za napajanje telefonskih central, galvanik, kinoprojektorjev in razne polnilce baterij. Osnovni program se je stalno širil. Velik napredek se je kazal v kvaliteti in obsegu proizvodnje ter sodobni tehnologiji. Poleg profesionalne tehnike so uvedli v proizvodnjo tudi izdelke široke potrošnje, kot so: korektor napetosti električnega omrežja polnilec avtomobilskih akumulatorjev POBI in električni pastir KEKEC.
V Iskri posvečajo posebno skrb sodobnemu in funkcional-
Po letu 1970 so intenzivno uvajali sodobno tehnologijo, tako da so na področju napajalnih naprav dosegli evropsko raven. Na svetovnem trgu se uveljavljajo pretežno z Iskrino Elektrom ehaniko. Prodajajo na Zahodu in Vzhodu; ne zanemarjajo pa tržišča dežel v razvoju. Do leta 1982 načrtujejo, da bo vrednost izvoza dosegla že 780.000 USA dolarjev.
Za polnilec akumulatorjev so prejeli atest VDE iz Zahodne Nemčije, kar jim je odprlo za-hodnonemško in druga zahodna tržišča.
V Turčijo so poslali ponudbo za odprodajo licence za proizvodnjo polnilcev. Celotni projekt za gradnjo tovarne polnilcev v Peruju pa so izdelali Iskrini strokovnjaki. Z napajalnimi napravami bodo opremili tudi olimpijske objekte v Moskvi.
Program proizvodnje predstavljajo izdelki profesionalne, polprofesionalne tehnike in izdelki široke potrošnje. Glavni
Korektor električne napetosti
Razvojnim dosežkom pa morata slediti tudi sodobna tehnologija in proizvodnja, ki omogoča stalen dvig kvalitete in zanesljivost izdelkov. Prizadevanje tovarne na programsko-razvoj-nem, tehnološkem, kakor tudi na proizvodnem področju ima za cilj, da bi se uporabnost in zanesljivost vseh njenih izdelkov še povečali; to se kaže v tem, da je v izdelek vloženo več znanja in da se izdelki vključujejo v potrebe sodobnega tržišča kot sistemi in inženiringi, ki lahko določeno področje opremljajo v celoti, ne pa samo s posameznimi izdelki.
USPOSABLJANJE KADROV
Kot vsaka nova tovarna se je tudi novomeška Iskra srečala s kadrovskimi težavami. Strokov-hi kadri so ob pričetku poslovanja prišli iz Elektromehanike iz Kranja, delavci novomeške Iskre pa so se usposabljali v Kranju. Nadaljnje usposabljanje kadrov so organizirali s študijem ob delu, s seminarji v delovni organizaciji in s štipendiranjem na rednih srednjih, višjih in visokih šolah. Danes se lahko pohvalijo, da so delovna organizacija, ki ima največ elektrotehniškega kadra na Dolenjskem.
Tako se tudi novomeška Iskra — Tovarna napajalnih naprav vključuje s svojim delom v prizadevanje naše družbe, da postane naša samoupravna socialistična skupnost visoko razvita in da bo vse manj odvisna od uvoza, še več; da bo svoje znanje, tehnologijo in izdelke uveljavila na svetovnem trgu, deželam v razvoju pa pomagala k hitrejšemu napredku.
12. oktobra 1978
DOLENJSKI UST
ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka
vam pomaga s posojilom do stanovanja
'Klovna enota za stanovanjsko in komunalno
'^DlTIRANJE v okviru LJUBLJANSKE BANKE - TEMELJNE ^ENJSKE BANKE daje posojila organizacijam združenega dela 'interesnim skupnostim za stanovanjsko in komunalno graditev, ^anom pa za vse oblike reševanja njihovih stanovanjskih proble-če z banko sodelujejo, kar pomeni, da so stanovanjski varče-H ali pa, da namensko vežejo v banki svoja denarna sredstva. m posebej je pomembno, da je s pravilniku o varčevanju in po-julijem 1978 Ljubljanska "'ta bistveno zboljšala pogoje ' Pridobitev posojil tako za S *ane kot za organizacije R Rženega dela in njihove de-Zato vas želimo seznaniti "dvsem s temi novostmi:
•	Občani, ki pri banki na-lensko varčujejo ali vežejo svojinama sredstva za stanovsko gradnjo ter na osnovi 5 8® dobijo posojilo, ga lahko v ^°Če uporabijo tudi za lastno e|ežbo pri pridobitvi nagega stanovanja in plačilo lvbnega zemljišča, če ga kupi-°b pooblaščene organizacije,
Poravnavo komunalnega pri-vka ter tudi za nakup starih ivanj.
•• Najkrajša doba stanovanj-J* varčevanja je dve leti. Pa Par je doslej občan tudi ob itnem varčevanju izgubil na ni vrednosti svojih sredstev,
1	vemo, da gradbeni stroški
I	0 leto rastejo hitreje od J 5nih obresti, ki jih občan
1	fhe na privarčevana denarna stva. Če je varčeval na daljno, pa je izgubljal toliko Zato je banka sprejela P< ki velja od 1. julija 1978 da se delno ohrani realna n°st namenskih stanovanj-hranilnih vlog tako, da za H 0 *eto varčevanja dobi ob-^0 odstotkov višji znesek n 'iila, kot mu prioada po
sojilih za stanovanjsko gospodarstvo.
3. Če občan veže svoja denarna sredstva v banki (v domači valuti ali devizah), dobi takoj na ta vezani znesek 250 odstotkov posojila. Njegova denarna sredstva ostanejo v banki eno leto več, kot je odplačilna doba za posojilo. Na primer: če veže 50.000 din za dobo 15 let, dobi 125.000 din posojila za dobo 14 let. Doslej je bila obrestna mera za ta posojila 11 odstotkov s tem, da je dobil občan svoja sredstva obrestovana po 7,5 odstotkov. Odslej pa ima možnost, da svoja sredstva veže brezobrestno, posojilo pa dobi po obrestni meri 5 odstotkov. S tem je njegov mesečni obrok odplačevanja posojila precej nižji kot prej, hkrati pa ima večjo kreditno sposobnost za najetje drugih posojil. Če pa občan, kar je pomembno predvsem za zdomce, svoja devizna sredstva banki proda in ta znesek veže v dinarjih, prejme celo 320 odstotkov posojila na vezana sredstva.
Občan — vsak stanovanjski varčevalec ali pa občan, ki je dobil pri banki stanovanjsko posojilo na osnovi vezave sredstev najmanj v višini 50.000 din, ima možnost dobiti še dodatno družinsko stanovanjsko posojilo, ko ima hišo zgrajeno
do četrte gradbene faze in takrat, ko kupuje stanovanje. To posojilo dobi iz bančnih sredstev do višine 100.000 din z odplačilno dobo do 10 let obrestno mero 6 odstotkov. Ugodnost je še v tem, da se za to posojilo kreditna sposobnost izračunava za oba zakonca in da obroke odplačuje tisti, ki je kreditno sposoben, ali pa oba.
Organizacija združenega dela dobi pri banki pod ugodnimi pogoji posojilo tako, da svoja stanovanjska sredstva veže pri banki za določeno dobo. Od 1. julija 1978 dalje dobi lahko posojilo do 200 odstotkov od vezanih sredstev in to takoj. Prej je bilo možno dobiti posojilo le do višine 175 odstotkov od vezanih sredstev. Bila pa je postavljena tudi najmanj 10-me-sečna čakalna doba. Posojilo lahko porabi organizacija sama ali pa ga s sklepi samoupravnih organov razdeli med delavce in to sporoči banki, le-ta pa potem sklepa posojilne pogodbe z delavci. Organizacija sama sprejme odplačilno dobo za posojilo, ki ga bo prejel delavec. Odplačilna doba za to posojilo je leto krajša, kot znaša vezava sredstev, to pomeni, da lahko traja največ 25 let. Obrestna mera za to posojilo je 4 odstotke. Za tovrstna posojila so organizacije močno zainteresirane. Na ta način je od konca aprila do začetka avgusta letos vezalo svoja stanovanjska sredstva že 38 organizacij združenega dela. Na tej osnovi je bilo dodeljeno posojilo 465 delavcem.
Temeljna dolenjska banka daje komunalnim skupnostim
NOVOTEKSOVI IZDELKI SO ISKANI V DOMOVINI IN TUJINI
4-letnega priliva namenskega samoprispevka občanov ha račun ali pa do višine 4-letnega zneska kuponov od obveznic za cestno posojilo.
Da občanu sodelovanje z banko ob tem, ko rešuje svoj stanovanjski problem, predstavlja dejansko pomoč, je dokaz tudi v dosedanjem obsegu varčevanja in vezave denarnih sredstev pri banki. Tako je od leta 1966 dalje, ko je Ljubljanska banka vpeljala stanovanjsko varčevanje, že 2.748 občanov skle-
nilo varčevalno pogodbo. Tako so do sedaj vložili pri banki približno 71 milijonov dinarjev. Na osnovi tega namenskega varčevanja je banka že dala občanom približno 80 milijonov din posojila.
Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka pomaga organizacijam združenega dela tudi tako, da prevzema od njih v izvajanje vsa strokovna opravila v zvezi s stanovanjskimi posojili, ki jih organizacije združenega dela dajeja svojim delavcem.
NOVOTEKS
tekstilna tovarna n. sol. o.
Novo mesto
NOV ZAŠČITNI ZNAK - NOVA OBZORJA
Dosedanji Novoteksov zaščitni znak je bil tkalski čolniček kot simbol klasičnega tkanja v času, ko so tkali bolj grobe tkanine.
S prehodom na spremenjeno tehnologijo in modernizacijo tkanja, kjer ni več klasičnih čolničkov, temveč jekleni, tako imenovani ..projektili", ki opravljajo prejšnjo funkcijo čolnička — prijemanja in vnašanje votka v zev, pa stari znak ni več ustrezal sodobni tehnologiji. Ko se je tkanje posodobilo, se je tudi • zmogljivost strojev povečala. Hkrati s tem pa se je razvijala tudi ostala tehnologija. Zaradi novega načina tkanja in vrste materialov so tkanine postale bolj nežne.
Vse to pa simbolizira novi Novoteksov zaščitni znak, kar ponovno kaže na Novoteksovo prilagajanje sodobnim industrijskim tokovom.
V prvih letih proizvodnje ne moremo govoriti o tržni politiki
in komunalnim organizacijam prek Poslovne enote za stanovanjsko in komunalno kreditiranje posojila tudi za komunalne investicije. Tako je letos dodelila posojila za izgradnjo več vodovodnih sistemov, za kanalizacijske vode in čistilne naprave, za gradnjo električnega omrežja ter druga dela pri komunalnem urejanju naših naselij.
Krajevne skupnosti lahko dobijo posojila za komunalna dela za dobo do 4 let in tu do višine
Novoteks tke niti prihodnosti
Skromni začetki novomeške tekstilne industrije pred vojno niso bili ovira, da se ne bi po vojni pričela nezadržna rast tekstilne tovarne, ki se je leta 1953 preimenovala v NOVOTEKS. Tako ga uvrščamo med gospodarske organizacije, ki so se po osvoboditvi v našem mestu razvile v močne in ugledne organizacije združenega dela. Po več kot tridesetih letih trdega dela se danes Novoteks uvršča tudi v sam vrh jugoslovanske tekstilne industrije.
OD MIKANE PREJE DO DIOLENA
Ob ustanovitvi tovarne so v Novoteksu izdelovali volnene in polvolnene odeje ter tkanine iz mikane preje. Celotni proizvodni program sta predstavljala samo dva izdelka. Leta 1950 pa je bila izdelana prva razširjena kolekcija, ko je bilo stkano prvo blago za ženske plašče. Po desetih letih proizvodnje tkanin iz mikane preje je pričel Novoteks izdelovati tkanine iz uvožene česane volnene preje, ki je kmalu izpodrinila mikano. Razvoj in posodabljanje sta se nadaljevala glede na uvajanje sodobnih znanstvenih dosežkov. Tako so leta 1962 stekli prvi metri iz sintetičnih vlaken, predvsem iz diolena, ki ima lastnosti volne.
Proizvodnja tkanin se je iz leta v leto večala po količini in kakovosti ter se prilagajala tako modnim tokovom, kot zahtevam tržišča. Hkrati pa se je Novoteks specializiral tudi za proizvodnjo hlač in postal največji proizvajalec v Jugoslaviji.
in raziskavi trga, ker je takratni položaj narekoval samo prodajo grosistom v točno določenih in predpisanih količinah. Po letu 1950 pa se je začela prodaja tkanin tudi v maloprodaji. S tem je bila odprta pot na trgovske police širom po Jugoslaviji. Danes ni večje trgovine, ki "ne bi prodajala Novoteksovega blaga in konfekcije.
Pot na tuje se je Novoteksu odprla v času med 1954 in 1955, ko so bili prodani prvi metri angleškemu kupcu. Danes pa Novoteks izvaža v dežele Zahoda in Vzhoda ter dežele v razvoju. K temu je pripomogla tudi udeležba na številnih sejmih in modnih revijah v domovini in tujini. In ne nazadnje vplivajo na prodajo tudi nagrade in priznanja, ki jih je Novoteks prejel za svoje izdelke.
TOZDI SO OSNOVNA GONILNA SILA NAPREDKA
V letu 1974 se je delovna organizacija Novoteks organizirala v več tozdov: v Tkanino, Konfekcijo in Trgovino v Novem mestu ter tozd Predilnico v Metliki. Tozd Konfekcija pa ima še dva obrata: po enega v Trebinju v Hercegovini in na Vinici v Beli krajini.
Z uveljavitvijo zakona o združenem delu pa so v letu 1977 ustanovljeni iz tozda Konfekcija trije tozdi: Konfekcija Novo mesto, Trebinje in Vinica.
Delavci v tozdih se dobro zavedajo, da je uspeh tovarne odvisen od stalnega napredka, spremljanja in uvajanja sodob-' nih tehničnih in modnih no-. vosti. Le tako lahko sledijo domačemu in inozemskemu tržišču in širijo krog poslovnih partnerjev.
proizvodnjo — vedno dovolj surovin
Prvi zametki Novolesa segajo v obdobje pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. Izvirajo iz dveh žag: Soteske in Straže pri Novem mestu. Starejša je žaga v Soteski, saj je pričela obratovati že pred 1. svetovno vojno. Po 2. svetovni vojni je bila sprva last dolenjskega lesnega gospodarstva, leta 1948 pa se je združila z lesnim industrijskim podjetjem, ki se je 1954 preimenovalo v NOVO-LES. Ob spojitvi je bila prenovljena in kmalu zatem je začela proizvajati žagan les in luščeni furnir za sedeže. Leta 1968 je uvedla novo proizvodnjo miznih plošč. Žaga v Straži pa je bila ustanovljena 1922; še pred začetkom 2. svetovne vojne se je razširila za parilnico, zabojar-no in parketarno. Leta 1947 se je združila z lesnim industrijskim podjetjem in 1954 bila tako kot žaga v Soteski preimenovana v NOVOLES.
Nato sledi skokovit porast graditve novih tovarn. 1959 je bila zgrajena tovarna gugalnikov, nato tovarna stilnega pohištva in 1970 se je priključila tovarna ploskovnega pohištva. V letih 1968—1969 so rekonstruirali obstoječe obrate in
zgradili lastno energetsko centralo, nato pa so razvoj usmerili v proizvodnjo izven lesnega sektorja. Rezultat preusmeritve je tovarna plastificiranih iveric v 1973. letu, tovarna akrilnih plošč v 1974. letu, gradnja tovarne za kopališko opremo in priključitev podjetja SIGMAT, ki se ukvarja predvsem s predelavo poliestrskih mas.
Tako razvojno usmeritev nam je narekovalo spoznanje, da so viri lastnih surovin omejeni in da je nanje vezana ekspanzija in stopnja ovrednotene izkoriščenosti obdelave in dodelave. Danes predstavlja ime NOVOLES lesni kombinat v Straži pri Novem mestu, ki ga sestavlja 12 temeljnih organizacij združenega dela in skupne službe, pri čemer so vse organizacije med seboj neomejeno in solidarno odgovorne.
V organizaciji združenega dela Novoles je zaposlenih skupno 3.200 delavcev, ki ustvarjajo 929.000.000 dinarjev brutopro-dukta na leto (plan 1978); od tega izvozijo za 268.000.000 din ali za 13.550.000 ameriških dolarjev. _
Proizvodni program Novolesa zajema:
— gugalnike,
— moderno pohištvo,
— plastificirane predale,
— žagan les,
— stilno pohištvo,
— vezane plošče,
— svetlobne kupole in trakove,
— poliestrske mase,,
— kopališko opremo iz akrilnega stekla,
— žaganje lesa domačih in afriških vrst ter
— izdelavo ostalih lesnih in finalnih proizvodov,-Novoles je zelo pomemben
za razvoj okolice, zlasti Straže, v kateri ima svoj sedež. Približno 80 — 90 % vseh ljudi, ki žive v tem območju, je zaposlenih pri nas.
Če se ozremo na Novoles s širšega družbenega vidika v povojnem obdobju, vidimo, da je odigral izredno pomembno družbeno vlogo. Po revoluciji je Jugoslavija ostala porušena in osamljena in se je v takšnem stanju morala opirati le na svoje sile, na obstoječe skromne proizvodne možnosti in na razpoložljive domače surovine. Novoles je močno sodeloval v izgradnji porušene domovine in se hkrati z drugimi lesnopredelovalnimi podjetji vključil v izvoz.
nemo«
Svetlobne kupole iz Trebnjega
novo mesto tSl 068/84530
t©l6X
33726 yu novles
,-M»K A-
Jedilnica iz programa Monaco - izdelek TOZD TSP
Lakiranje v TOZD TDP
Kalupiranje kopalnih kadi v Metliki
DOLENJSKI LIST
Št 41 (1522) - 12. oktobra 1j
Razgibana in uspešna rast dolenjskega lesnega velikana
Proizvodni 'lena je bil; J^ontirali ra'o ie de
lazvoj IMV zagotavlja boljšo prihodnost
mDUSTRIJRmOTORniHVOZIL
novo m e s t o
Delavci Industrije motornih vozil so pred kratkim sprejeli ^moupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja DO AV za obdobje 1976 — 1980. Z njim so spet postavili važen ejnik na poti razvoja in rasti, še bolj odločno so začrtali pot v bodočnost Pa poglejmo, kako je do tega razvoja prišlo in kaj omeni za našo pokrajino.
AMORASTNISKA POT AVZGOR
IMV, samorastnik, ki vzbuja Čudovanje vse Jugoslavije, je r komaj nekaj čez dvajset let tem času, zelo kratkem za azvoj avtomobilske industrije,
*	je razvil iz skromne delavnice ;a popravilo kmetijskih strojev, cier je bilo zaposlenih 34 delav-v, v industrijskega giganta, ki aposluje zdaj že čez 6000 de-vcev, ki ima poslovne odnose Preko 150 partnerji v Jugosla-'ji, ki ima v zahodni Evropi stno prodajno mrežo z okoli 00 prodajnimi mesti za naše vtomobilske prikolice, ki je ted največjimi delovnimi orga-•zacijami v SR Sloveniji, naj-[®čji izvoznik na Dolenjskem,
o	pa še ni vse! IMV je bil tudi f>rvi izvoznik avtomobilov v goslaviji, ta dostavna vozila so bila plod znanja inženirjev n tehnikov IMV. IMV je naj-ečji proizvajalec avtomobilskih »rikolic v Evropi, prikolice pa »rodaja pod svojim polnim imenom IMV ADRIA CARAVAN, ~ugoslavija. Da, vse to je IMV, ^ n še več! IMV je kolektiv, ki je jJjfP^oben izpolniti vse naloge, 3°lektiv, ki še nikoli ni prelomil B^ede, kljub številnim težavam oviram.
Začetki Industrije motornih 'Zil segajo v leto 1955, ko je
I	v Novem mestu, središču izmed najbolj zaostalih regij ustanovljen Agro-za popravilo kmetijskih Že tedaj je bilo premalo za kompleti ran je opre-zato so iskali dopolnilni program. Ustanov-je bila še Montaža, kjer so vozila DKW. Manj-je deviznih sredstev, zato je morala komaj rojena in Znatna Montaža preusmerjati Čim večjo lastno udeležbo pri radnji delov. Tako je bilo e^aj osvojeno 40 % dostavnega '°zila DKW.
"*"0 se je zgodilo leta 1957. >e tedaj pa je ekipa mladih Jj^enirjev in tehnikov, pravih Navdušencev, začela razmišljati.
lastni konstrukciji dostavnega H°zila. Prototip je bil izdelan j.^a 1958, že naslednje leto pa bilo na beograjskem salonu ,vtomobilov razstavljenih troje '*vedb tega vozila. Lahko si Pilite, kako so bili presenečeni ,s' tisti dvomljivci, ki niso verje-} v sposobnosti domačih tehni-, 0v, še posebno pa jim ni šlo v ravo, kako je možen tako j?r*en korak v pokrajini, ki je r*ela za nerazvito. No, program H°stavnih vozil teče zdaj že vajseto leto.
PRVI JUGOSLOVANSKI
Voznik avtomobilov
februarja 1959 sta se Agro-Tvis in Montaža preimenovala , Industrijo motornih vozil, ^imenovanju je spet sledil val vQmov. Toda mladi kolektiv, i^rt v bodočnost in poln veli-načrtov, se ni vdai. Leta
1960 se je začela serijska proizvodnja dostavnega vozila. Že dve leti kasneje so izvozili domača dostavna vozila, ki so bila plod lastnega znanja in tehničnega poguma, v Avstrijo, na Dansko in Švedsko. V letih 1964—1965 so izvozili v ČSSR 1200 sanitetnih vozil. Razvita Evropa je začela tedaj opuščati dvotaktne motorje, zato so se tudi oni preusmerili na štiritaktne motorje.
MEDNARODNA MENJAVA DELA POSODABLJA TEHNOLOGIJO
Leta 1967 so začeli v dostavna vozila vgrajevati angleške motorje BLMC. S povečanjem proizvodnje dostavnih vozil in kooperacijsko pogodbo z BLMC so začeli graditi nove proizvodne prostore za proizvodnjo avtomobilov. Pri gradnji so se ves čas naslanjali na lastna sredstva Takemu načinu financiranja je bil podrejen tudi način gradnje. Gradili so etapno, kolikor je pač bilo denarja, hkrati pa so takoj usposabljali novozgrajene prostore za proizvodnja
Z uveljavljanjem nove iz-vozno-uvozne politike so morali vpeljati nov proizvodni program, da bi si lahko zagotovili devize. V borih treh mesecih se je rodila avtomobilska prikolica, ki je ponesla ime na vse evropske ceste. Že po prvi predstavitvi v Stockholmu so dobili naročilo za 300 prikolic. Redna proizvodnja je stekla leta 1966. Že leta 1972 so postali največjr proizvajalci avtomobilskih prikolic v Evropi. K temu sta brez dvoma pripomogli izjemna poslovna drznost in prizadevnost naših delavcev. Ustanovili so lastno prodajno mrežo za vso Evropo; da bi zmanjšali transportne stroške in carinske dajatve, so ustanovili še montažno tovarno za prikolice v Belgiji. Leta 1972 je zaradi nesolidnosti Angležev in zaradi njihovega odpora do protidobav prišlo do prekinitve kooperacijske pogodbe med IMV in BLMC. Naslednje leto je bilo za IMV najtežje v njegovi kratki zgodovini. To leto niso imeli več proizvodnje modelov BLMC, proizvodnjo modelov Renault, s katerim so medtem podpisali kooperacijsko pogodbo, pa še niso vpeljali. Redna proizvodnja R—4 in R—12 je stekla šele leta
1974.
Zdaj so pred nadaljnjim povečanjem proizvodnje in pred zaokrožitvijo proizvodnih programov. Za primerjavo moramo navesti nekaj številk z začetka uresničevanja srednjeročnega programa razvoja in ob njegovem koncu. V letu 1976 so proizvedli 3.104 dostavnih vozil, leta 1980 pa jih bodo proizvedli že 5.200. Prikolic so leta
1976	proizvedli 14.000, ob koncu leta 1980 pa jih bodo
izdelali že 50.000. Najbolj bo poskočila proizvodnja osebnih vozil, ki bo zrasla od 25.000 vozil na 150.000 vozil. V skladu s povečano proizvodnjo se bo povečalo tudi število zaposlenih, in sicer od sedanjih
6.000	na 12.000.
Delavci Industrije motornih vozil pri uresničevanju srednjeročnega programa razvoja niso sami. Njihov razvojni program za obdobje 1976 — 1980 je sprejet tudi v temelje družbenega razvoja SR Slovenije, tako da lahko pri uresničevanju programa pričakujejo vso pomoč. Tudi v družbenem planu razvoja n ovomeške regije so nosilec industrijske proizvodnje zato, ker za to področje zagotavljajo večje gospodarske in družbene učinke in izboljšujejo življenjsko raven širšega kroga prebivalcev. Pri tem ne smemo prezreti, da pospešujejo gospodarski razvoj na osnovi kvalitetnih dejavnikov, kot so modernizacija in avtomatizacija
Že zgoraj smo povedali, da bo Industrija motornih vozil nosilec industrijske proizvodnje v regionalnem merilu, zato nas zanima, kako gledajo na srednjeročni program razvoja tam, kjer imajo tozde IMV. Predsednikom skupščin občin, kjer imajo locirane tozde, smo zastavili tole vprašanje:
„Kako gledate na uresničevanje srednjeročnega programa razvoja DO IMV za obdobje 1976—1980 v okviru dolenjske regije in našega tozda v okviru vaše občine? "
V	Brežicah smo obiskali predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Staneta Ilca, ki nam je povedal:
„IMV pomeni za Dolenjsko izjemno veliko. V našo zaostalo in pasivno pokrajino je prinesel delo za 600 ljudi, kruha pa za štirikrat toliko. Po srednjeročnem programu razvoja DO IMV 1976-1980 se bo število zaposlenih še povečalo. Ker imamo tudi v naši občini še rezervne delovne sile, podpiramo z vsemi močmi uresničitev tega programa. Zato si seveda želimo, da bi bilo vse, kar je v programu predvideno za našo občino, uresničeno čimprej. Vse te želje pa izvirajo iz naše težnje, da smo prisotni v IMV. Tudi naši delegati v republiški skupščini so podpirali prizadevanja IMV, da postane njegov program slovenski in jugoslovanski. To pomeni, da pri tem ne gledamo samo na razvoj naše občine, temveč gledamo na razvoj IMV globalno, ker vemo; če bo IMV kot celota uspešna, potem bo uspešen tudi naš tozd. Gospodarska uspešnost enega in drugega pa zagotavlja tudi napredek naše občine.
Tozd IMV ima v brežiški občini vse možnosti za razvoj. Rezervirano ima lokacijo za nadaljnjo prostorsko širitev, infrastruktura je skoraj dograjena, tako da bi bila vlaganja vanjo minimalna. Rešili smo prometno vprašanje, šole, bolnišnico, pa tudi prometni položaj je v Brežicah zelo ugoden: blizu imamo cesto prvega reda, želez-
nico, s plovnostjo Save pa se bo prometna odprtost še povečala.
IMV je veliko naredil za brežiško občino. Sem je prinesel industrijo, iz fantov in deklet, ki so do včeraj kmetovali, je naredil industrijske delavce, ki so sposobni z vključevanjem v mednarodno delitev dela povečati dohodek in izboljševati življenjsko raven naših ljudi. Zaradi vseh teh razlogov bi radi videli, da bi bil delež pri investicijah še večji. Seveda pa vemo tudi, da se IMV ne bo ustavila pri sedanjih načrtih, zato bo do izpolnitve te želje prišlo prav gotovo že pri naslednjih investicijah. "
V	Črnomlju smo se pogovarjali s predsednikom občinske skupščine Črnomelj inž. Nikom Požekom:
„Z uresničevanjem srednjeročnega programa DO IMV 1976—1980 ne raste samo pomen naše regije, ki je bila doslej razmeroma zaostala, ampak tudi pomen naše občine. Še posebej je pomemben ta program, ker prinaša k nam namesto nizko akumulativne tekstilne industrije proizvodnjo, ki pomeni pravi preobrat v kvaliteti intenzivnosti delovnih mest. Hkrati pa je zelo pomembno, ker bomo tu lahko zaposlovali še več delovne sile. Kar zadeva črnomaljski TOZD IMV moram reči, da doslej nismo bili najbolj zadovoljni z uresničevanjem programa modernizacije. ,Tik pred zdajci' so se pred uresničitvijo tega programa pojavile nepremostljive zapreke. Te težave smo sprejemali z razumevanjem. Če bi prišlo do zastojev pri uresničevanju srednjeročnega programa, ne bi utrpeli samo veliko materialno, ampak tudi politično škodo. Prebivalci naše občine zdaj veliko pričakujejo od novih investicij. Lahko bomo več vlagali v infrastrukturo, povečal se nam bo družbeni standard, pa tudi življenjska raven tukajšnjih ljudi bo zrasla. Zato z vsemi močmi podpiramo uresničevanje srednjeročnega razvoja DO IMV.
Izgradnja in modernizacija tozd v Črnomlju bo veliko pripomogla k preprečevanju ,bega možganovVse doslej so namreč domači kadri bežali v kraje, kjer je bila razvita industrija, kjer je bila možnost zaposlitve. Zdaj, ko bomo vključeni v sodobne gospodarske tokove, ko se odpiramo svetu in postaja svet za nas odprt, bomo negativna gibanja laže preprečevali."
V	Novem mestu smo iz razgovora s predsednikom izvršnega sveta občinske skupščine Jankom Golešem zapisali tole:
„lndustrija motornih vozil je nosilka razvoja gospodarske dejavnosti na našem področju, zato je njen srednjeročni program razvoja še toliko pomembnejši za našo regijo. Še važnejše pa je, da se IMV že od vsega začetka ni zapirala v okvire Novega mesta, marveč je vedno znala poiskati poti in sredstva za povezovanje v širših dolenjskih okvirih. S tem je vključila dolenjskega človeka v sodobno industrijsko proizvodnjo, preobrazila je njegovo življenje v
temeljih, hkrati pa je dokazala, da je mogoče razviti avtomobilsko proizvodnjo brez ne vem kakšne industrijske tradicije. Potrebna sta samo volja in zagnanost, vztrajno izvrševanje vseh delovnih nalog kljub težavam. To pa so vrline, ki so jih delavci IMV že ničkolikokrat dokazali. Zato ni čudno, da o srednjeročnem programu razvoja IMV govori vsa Slovenija in Jugoslavija.
Kovinskopredelovalna industrija, katere nosilec je zdaj IMV, bo k nam prinesla sodobno tehnologijo, nove tehnične postopke. Delo bo lažje, dohodek pa se bo povečal. Zato
i	to ne bo impulz samo za strokovnjake IMV, marveč tudi za pokrajino kot celoto. Preobrazba iz kmetijsko zaostale pokrajine v sodobno industrijsko področje bo potekala še hitreje.
S tem se bodo spremenili tudi naši odnosi s svetom. Od zaprtosti v naše Podgorje se bomo poslej odvrnili, uspešneje kot doslej se bomo vključili v mednarodno menjavo dela.
Rakava rana novomeška občine je bila doslej, da je capljala za razvojem industrije. Zato bo potrebno v najkrajšem času uresničiti vse zamisli v srednjeročnem planu razvoja novomeške občine. Potrebno bo zgraditi nove komunikacije in rekonstruirati obstoječe; v uresničevanje teh načrtov se bo potrebno zagnati ravno tako pogumno, kot se je pri nas industrija lotevala svojih nalog. Pri tem bomo morali najprej sami pokazati nekaj, tako, kot je IMV najprej dokazala, da je sposobna nekaj narediti, šele potem je prosila družbo za denar za nadaljnji razvoj."
V	Trebnjem smo se pogovarjali s predsednikom občinske skupščine Trebnje Tonetom Žibertom:
„ V ne tako daljni preteklosti, ko je bila občina Trebnje še bolj narazvita, kot je sedaj, je pomenila tovarna Industrije motornih vozil na Mirni prvi korak v industrializacijo te pokrajine. Tedaj je bilo skoraj vse življenje povezano s to tovarno, potem pa so zrasle nove delovne organizacije in tovarna IMV ni bila več tako osamljena. Na
začetku je tovarna na Mirni pomenila za to področje pravega industrijskega velikana, potem pa je njen pomen počasi padel V njej je potekalo več proizvodnih programov, ki si niso bili pretirano sorodni; pro- • stori so bili in so še vedno nemogoči za normalno proizvodnjo, oprema ni ustrezala več sodobnemu času. In zdi se, da je bil tudi brutoprodukt, tj. skupni prihodek, majhen v pri merjavi s številom zaposlenih. To je bila preteklost
Zdaj pa se z uresničevanjem srednjeročnega programa razvoja DO IMV za obdobje 1976—1980 odpirajo nove možnosti mirenskemu tozdu, predvsem pa se jasni pogled v prihodnost Ljudje z zaupanjem zro v bodočnost, veliko pričakujejo od uresničitve srednjeročnega programa razvoja. Pričakujejo, da se bo tozd bolj tehnično, organizacijsko in proizvodno zaključil v celoto.
Zato bo uresničevanje srednjeročnega programa razvoja pri nas uživalo vso podporo, ki j jo lahko damo. Ta pomoč ne bo samo moralna, marveč bo tudi otipljiva, tako pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj, pri organiziranju delovne sile, pri njenem usposabljanju idr.
Tudi s prenosom proizvodnje kabelskih snopov v severovzhodni predel občine Trebnje se strinjamo. Tam je delovne sile dovolj, lokacija pa je tudi ustrezna glede na to, da taka proizvodnja ne potrebuje veliko energije, vode ipd."
Res je, Industrija motornih vozil je naredila v preteklih triindvajsetih letih veliko za industrializacijo Dolenjske, njeno preobrazbo iz kmetijsko zaostalega območja v razvito, bogato, predvsem pa perspektivno pokrajino. S sprejetjem srednje ročnega plana razvoja delovn: organizacije IMV sodelavci naj-večje delovne organizacije na Dolenjskem postavili piko na i dosedanjim prizadevanjem. Z njegovim sprejetjem v temelje srednjeročnega razvoja občine Novo mesto in SR Slovenije ta program ni več samo obveza delavcev IMV, marveč vseh za interesiranih gospodarskih ir družbenopolitičnih dejavnikov.
JOŽE SIMČIČ
	
	
HP KOLINSKA: TEHNOLOŠKI RAZVOJ, VEČJA NASLONITE1
ir
NA DOMAČE SUROVINE IN RAZNOVRSTNOST PROGRAMO'
Nove naložbe v srednjeročnem obdobju 1976—1980: sodobna tovarna gotovih jedil in proizvodnja margarine — Skupni prihodek HP Kolinska že porasel preko milijardi dinarjev — Visoka produktivnost delovnega kolektiva, ki šteje 1.282 zaposlenih — Maksimalni napori za uravnavanje izvozne in uvozne bilance v vseh temeljnih orga nizacijah združenega dela — Sofinanciranje otroškega varstva in. stalna skrb za družbeni standard delavcev — Širše povezovanje s proizvajalci surovin in trgovino
Sedemdeset let gospodarske rasti HP Kolinska je jubilej, ki je začrtan v razvojnem programu sredi dinamičnega obdobja, ko je gradnja nove sodobne tovarne živilskih izdelkov in proizvodnje margarine tudi temelj za nadaljnje uveljavljanje kakovostnih dejavnikov gospodarjenja v prehrambni industriji Kolinska, ki je s svojim mestom in vlogo v živilski industriji Slovenije vsekakor eden izmed nosilcev razvoja na tem pomembnem področju. To je obdobje, ko je skupni prihodek HP Kolinske prvič narasel čez milijardo dinarjev, kar hkrati kaže visoko produktivnost delovnega kolektiva, ki šteje 1.282 zaposlenih. Prehrambna industrija Kolinska je tudi vse aktivnejša v vključevanju v mednarodno delitev dela. Pospešeni izvoz je hkrati tudi osnova za uvoz kakovostnih surovin in reprodukcijskih materialov, medtem ko sta racionalno nadomeščanje uvoza in večje povezovanje z deželami v razvoju, v katerem je načrtovana ustanovitev mešane družbe za predelavo mesa v afriški deželi Burundi, te začetni korak, dominantni točki na področju ekonomskih odnosov s tujino. Če je HP Kolinska dosegla v zadnjem desetletju izredne rezultate v tehnološkem, proizvodnem in poslovnem razvoju, pa je vse pomembnejša tudi aktivnost na področju družbenega standarda in stalne skrbi za delovnega človeka. Štipendiranje in spodbujanje izobraževanja ob delu pa sta posledica spoznanja, da postaja izobraževanje in raziskovalno delo vse bolj tudi pogoj za hitrejši razvoj proizvajalnih sil in za povečanje produktivnosti dela.
Sedemdeset let gospodarske rasti prehrambne industrije Kolinska je razpetih v troje obdobij, ki so pomenile spodbudni začetek industrijske proizvodnje, zastoj in nato nezadržen razmah: začetek sega v leto 1908, ko je bila v Ljubljani ustanovljena podružnica češke tovarne iz mesta Kolin, ki so jo poimenovali Kolinska, medtem ko je izdelovala cikorijo, kavni nadomestek, ki je bil pred prvo svetovno vojno na trgu zelo iskan. Petdeset delavcev je na leto proizvedlo 250 ton cikorije.
nekaj letih najmočnejše poglavitne gradnje, predvsem v letih od 1968 do 1972, ko je bil zgrajen obrat za proizvodnjo žvečilnega gumija, juh (Knorr), majoneze in gorčice, je
Kolinska v skladu z neslutenim tehnološkim razvojem prerasla v jugoslovansko tovarno, saj je značilno, da je več kot tri četrtine izdelkov namenjenih potrošnikom zunaj Slovenije.
Ekspanzijski češki kapital je takrat iskal ugodna tržišča za vlaganje svojega kapitala v nove industrijske
1908-1978
Kolinska
Medtem ko je bila tovarna hranil v Ljubljani prav zaradi raznovrstnosti v svojem zaokroženem proizvodnem programu, ki je obsegal proizvodnjo pražene kave, kavnih nadomestkov in dehidrirane juhe, proizvodnjo gorčice, majoneze in najrazličnejših začimb za mesne izdelke, proizvodjo pecilnega praška in konzerviranih gotovih jedil, temelj za nadaljnji tehnološki, proizvodni in poslovni razvoj znotraj prehrambne industrije Kolinska. Vse pomembnejša pa je tudi vloga tovarne za proizvodnjo kisa in žvečilnega gumija Vinocet, tovarne za predelavo krompirja na Mirni na Dolenjskem, tovarne za proizvodnjo želatine Kemin in Trgovine, gostinstva in proizvodnje sadnih koncentratov v Slovenjem Gradcu. To je pet
vrstnost programov je troje izhodišč v proizvodnem, poslovnem in razvojnem programu. Uveljavljanje dohodkovnih odnosov, ki je že vtkano v večletne sporazume med proizvajalci surovin, organizatorji proizvodnje in HP Kolinska na eni strani in HP Kolinska in trgovino na drugi strani, je vsekakor spodbuda za še hitrejši razvoj, večjo proizvodno in poslovno učinkovitost HP Kolinska kot celote, pa tudi petih organizacij
združenega dela kot dinamičnih celic v skupnem programu, ki temelji na usklajenih ciljih in skupni odgovornosti za celoten in lasten razvoj.
Analitični podatki za leto 1977 potrjujejo nadaljnjo krepitev kakovostnih dejavnikov gospodarjenja, saj je produktivnost kot izraz učinkovite organizacije dela, sodobne tehnologije in prizadevnosti delavcev na proizvodnih linijah spet visoko nad poprečji v prehrambni industriji tako v slovenskem kot jugoslovanskem merilu.
»jekte. Toda ker Kolinska v stari ugoslaviji ni razširila proizvodnega programa, je povsem zaostala v konkurenčni bo rbi z zagrebško firmo Franck, ki je leta 1936 prevzela podružnico Kolina in preusmerila proizvodnjo na zrnato sladno kavo, kar pa ni preprečilo zastoja tako da je bila med drugo svetovno vojno proizvodnja zaradi pomanjkanja surovin ustavljena. Nezadržen razmah je Kolinska doživela v tridesetih povojnih letih, ko sta proizvodnja in število zaposlenih naraščala v skladu z nenehnim prodiranjem na jugoslovanski trg. 171 delavcev je v letu 1946 proizvedlo 1200 ton hranil, leta 1977 pa je 1282 delavcev uresniči lo proizvodni program z 22.464 tonami najrazličnejših izdelkov s področja prehrambne industrije.
TOZD, ki so v svojih samoupravnih planih predvidele precojšnje širjenje že pred zaključkom srednjeročnega obdobja 1976—1980, saj že potekajo organizacijske priprave za novo tovarno gotove in pripravljena hrane, ki naj bi začela obratovati v letu 1979. Z velikim deležem lastnih sredstev pa nameravajo zgraditi tudi novo tovarno margarine.
ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV
V	SOZD HP
VLOGA KOLINSKE V SLOVENSKI PREHRAMBNI INDUSTRIJI
Prehrambna industrija Kolinska je v letu 1978, ko slavi 70 let obstoja, med največjimi organizacijami živilske industrije v Sloveniji po ustvarjenem skupnem dohodku, ki je že P' e ra sel milijardo dinarjev. Hkrati P' je vsekakor vodilna delovna organizacija, če upoštevamo raznovrst-iost tehnologije in proizvodnih programov, ki zajemajo skorajda vsa .lodročja v proizvodnji hranil. V
V	najbolj dinamičnem razvojnem obdobju je bila prehrambna industrija Kolinska leta 1973 med ustanoviteljicami sestavljene organizacije združenega dela HP, združenega podjetja živilske industrije. V njem naj bi združevala delo in sredstva s sorodnimi delovnimi organizacijami, kakršne so kombinat konzervne industrije Delamaris v Izoli, prehrambna industrija Droga v Portorožu, pivovarna Laško, in pivovarna, tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač in kisarna Tališ v Mariboru.
To naj bi ji zagotovilo predvsem boljšo organiziranost nastopa na domačem in tujem trgu, večjo specializacijo v razvijanju nove tehnologije in naslonitev na širšo surovinsko bazo. Sodobnejša organizacija, zastavljena na dohodkovnih odnosih v skladu z zakonom o združenem delu, naj bi zagotavljala, da bi Kolinska hitreje premoščala razvojne probleme, lakršna sta nasičenost trga in omejene možnosti obstoječe t eiinologije in proizvodnih linij.
Tehnološki razvoj zasnovan na domačem znanju, večja naslonitev na jugoslovanske surovine in razno-
KOLINSKA V LETU 1977 - V ŠTEVILKAH
vanje domačega znanja v novo področje in prenašanje tehnologije v dežele v razvoju, kjer bo ustanovitev mešane družbe za predelavo mesa v Burundiju temeljni kamen za poglobljene stike z območji, na katerih je proizvodnja hrane v letu 1978 še vedno kritično vprašanje.
Če je značilno, da se je izvoz HP Kolinska v osemdesetih letih gibal skorajda praviloma okrog 2,5 milijona dolarjev, kar je bila tudi osnova za uvoz najnujnejših surovin in reprodukcijskih materialov, pa je uravnavna bilanca izvoza in uvoza hkrati tudi pogoj za hitrejši in stabilnejši razvoj Kolinske v prihodnosti. Izvozna aktivnost Kemina je bila v letu 1977 rekordna, saj je prvikrat presegla 20 milijonov dinarjev.
Medtem ko je v izvozni bilanci Tovarne hranil opaziti v zadnjih letih skokovit porast sušenega kokošjega mesa, pa je v izvozni aktivnosti Kemina izredno pomemben izvoz kožnega kleja, tehnične in jedilne želatine. S svojimi izvoznimi rezultati v prodoru na konvertibilne trge, posebno na trg ZDA, Avstrije, ZR Nemčije in Španije, Kolinska posredno zagotavlja tudi visoko kakovost svojih izdelkov, ki temeljijo na uvoženih surovinah, čeprav je vse uspešnejša tudi v nadomeščanju uvoženih surovin in reprodukcijskih materialov z domačimi.
SAMOUPRAVLJANJE SPODBUJA HITREJŠI RAZVOJ
MOČNEJŠE VKLJUČEVANJE HP KOLINSKA V MEDNARODNO DELITEV DELA
S	sklenitvijo dolgoročnih kooperacijskih pogodb s svetovno znanimi družbami, kot so Knorr, Nestle in Pez International, je HP Kolinska napravila očiten kakovosten skok in si zagotovila tehnologijo za najvišjo kakovost licenčnih izdelkov, hkrati pa tudi startno osnovo za močnejše vključevanje v mednarodno delitev dela.
V	tesnem sodelovanju s Kemičnim inštitutom Boris Kidrič v Ljubljani, Jugoslovanskim inštitutom za tehnologijo mesa v Beogradu, Tehnološkim inštitutom v Novem Sadu, republiškim Zavodom za zdravstveno varstvo v Ljubljani in Zavodom za napredek gospodinjstva v Ljubljani je razvojni sektor HP Kolinska osvojil sodobno tehnologijo s številnimi izvirnimi rešitvami in uspešnimi lastnimi izumi. Raziskave tehnoloških postopkov za proizvodnjo reprodukcijskih materialov
in pomožnih sredstev so omogočile hitrejše nadomeščanje uvoza z domačimi surovinami, širše vključe-
VSEBINSKO UVELJAVLJANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Skupni prihodek Kolinske (v tisočih dinarjev) in letni indeks rasti:
Tehnološki, proizvodni in poslovni razvoi Kolinske je potekal v skladu z neprestanim razvojem samoupravljanja in uveljavljanjem novih družbenoekonomskih odnosov.
Če je bil 2. september 1950, ko je prvi izvoljeni delavski svet prevzel upravljanje ljubljanske tovarne hranil, prelomnica na tem področju, pa je tudi znano, da je Kolinska med prvimi v Ljubljani uvedla 42-urni delovnik, kot je bila tudi med najaktivnejšimi v boju za izboljšanje življenjskih in socialnih pogojev delavcev. To je bil logičen korak naprej v razvoju samoupravnih odnosov, v katerem je bila ustanovitev petih temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb, torej konstituiranje delovne organizacije Kolinske na novih temeljih, o katerem se je odločalo na zborih delavcev med 19. in 27. septembrom 1973, le naraven zaključek procesa samoupravnega preoblikovanja, vzpostavitve poslovanja na tesnem sodelovanju in čistih računih.
Skrb za delovnega človeka je bila venomer vodilo Kolinske. Delovni kolektiv se je zavedal, da je zdrav delavec — proizvajalec izhodišče za nadaljnji razvoj. To je tudi razlog, zakaj je skrb za delovnega človeka prerasla 8-urni delavnik. Skrb za aktivno rekreacijo, kot tudi za aktivni delovni letni oddih, za čim boljšo rešitev stanovanjskih problemov, za preventivno zdravstveno zaščito delavca, njegovih otrok in družine je postala sestavni del bogatega programa razvoja družbenega standarda v Kolinski. Skrb za delovnega človeka in njegovo družino vse bolj prerašča okvire delovne organizacije. Sofinanciranje dejavnosti otroškega varstva v okviru VVZ Angelce Ocepek — Selo in VVZ Malči Beličeve je vsekakor slikovit primer preseganja starih odnosov in aktivnega vključevanja v svobodno menjavo dela, ki naj zagotovi tudi hitrejši razvoj družbenih dejavnosti. To je logičen izraz interesov delavcev v celovitem procesu družbene reprodukcije.
Če so organizacijske sprem em be v Kolinski v letu 1973 spodbudile nadaljnjo krepitev organiziranosti, ki se vsekakor nazorno kaže tudi v proizvodnji in poslovni uspešnosti, je v analizi razvojnih dosežkov povsem očitno, da je organizacijska preosnova še okrepila aktivnost za zmanjševanje materialnih stroškov. Vsebinsko uveljavljanje zakona o združenem delu pa je še pospešilo procese uveljavljanja dohodkovnih odnosov na temelju samoupravnega planiranja in nagrajevanja po delu. Sistem vrednotenja dela in skupnega načrtovanja, usklajen z zakonom o združenem delu, bo bolj ustrezal gospodarskim in socialnim interesom delavcev Kolinske, ki postajajo vse bolj nosilci odločanja o razporejanju in kroženju dohodka, s tem pa tudi nosilci razširjene reprodukcije, ki je neposredna posledica dosežkov gospodarjenja.
Če ocenjujemo akumulativno sposobnost posameznih tozdov v okviru Kolinske po ustvarjenem čistem dohodku, potem je očitno, da so takšni samoupravni odnosi neposredno vplivali tudi na proizvodno učinkovitost, kajti ustvarjeni čisti dohodek na zaposlenega delavca je v vseh temeljnih organizacijah združenega dela precej nad poprečjem v slovenski živilski industriji. To je posledica povečanja produktivnosti dela v letu 1977, ko je znašala poprečna letna stopnja rasti nominalno preko 20 odstotkov, med tem ko se je akumulativna sposobnost povečala tudi zaradi delitve dohodka, ki je bila usklajena z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije in z družbenim planom SR Slovenije, saj neto osebni dohodki Kolinske niso prekoračevali rasti družbenega proizvoda. Takšna delitev pa je zagotavljala tudi pogoje za naložbene načrte v prihodnosti, ko naj bi Kolinska z dograditvijo tovarne gotove in pripravljene hrane in tovarne margarine povsem zaokrožila svoj proizvodni program.
1965
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
47.367
199.372
268.468
327.069
424.274
594.057
753.706
,„818.603
1,000.454
134,6( 121,81 129,7: 140,0: 126,81 108,61 122,21
Seveda je tudi zanimivo, da se je skupni prihodek v obdobju 1965 — 1970 povečal za 4,21-krat, v obdobju 1970 — 1975 pa za 3,78-krat, kar potrjuje, da se je Kolinska razvijala skladno skozi celotno desetletje, ko je bil njen razvoj najbolj intenziven. Poslovno leto 1977 pa daje obete, da se bo dinamični razvoj nadaljeval tudi v tekočem srednjeročnem obdobju kljub relativnemu zastoju v prvem letu srednjeročnega obdobja, ki pa je bil značilen tudi za celotno gospodarstvo v SR Sloveniji.
DINAMIČEN RAZVOJ KOLINSKE
Kolinska je bila med organizacijami združenega dela z najbolj dinamičnim razvojem, saj je povečala skupni prihodek od 199.372 milijona dinarjev v letu 1970 na
1,000.454 milijona dinarjev v letu 1977, kar pomeni, da je med najbolj prodornimi organizacijami združenega dela v slovenski industriji. Posebno izrazit pa je proizvodni vzpon v letu 1974, ko je znašal indeks povečanja prihodka kar 140,02.
EKONOMSKA SPOSOBNOST POSAMEZNIH TOZD
Če ocenjujemo ekonomsko sposobnost posameznih temeljnih organizacij združenega dela v Kolinski z deležem v ustvarjenem skupnem prihodku oziroma dohodku, potem je očitno, da je tozd Tovarna hranil na vodilnem mestu, toda vse pomembnejši je tudi delež todz Vinocet in tozd Tovarna za predelavo krompirja na Mirni na Dolenjskem. V našem pregledu smo upoštevali le skupni prihodek in dohodek petih tozdov v Kolinski, brez DS skupne službe.
Delež v skupnem prihodku (v odstotkih): Tovarna hranil 68,24; Vinocet 12,17; Mirna 9,61; Kemin 6,53; Slovenjgradec 3,45.
Delež v dohodku: Tovarna hranil 63,47; Vinocet 17,96; Mirna 10,63; Kemin 5,97; Slovenjgradec 1,96.
Če napravimo podoben pregled tudi po številu zaposlenih delavcev, potem dobimo takšna razmerja (v odstotkih): Tovarna hranil 48,53; Vinocet 18,39; Mirna 13,28; Kemin 13,03; Slovenjgradec 6,77. Vsi podatki so za leto 1977.
Tovarna hranil v Ljubljani, najmočnejša med petimi temeljnimi organizacijami združenega dela Kolinske, je med desetimi največjimi tozdi na področju slovensk e živilske industrije, če primerjamo tozde po ustvarjenem skupnem prihodku, hkrati pa je na samem vrhu po ustvarjenem skupnem prihodku, dohodku ali čistem dohodku na delavca, medtem ko je na prvem mestu po rentabilnosti poslovanja, opredeljeni z razmerjem med ustvarjenim dohodkom in skupnim prihodkom.
EP
	število zaposlenih	ustvarjeni skupni prihodek (v dkt)	doseženi dohodek (v din)	ustvarjeni Osti dohodek (v din)	povprečno uporabljena poslovna sredstva (000 din)	povprečno uporabljena osnovna sredstva C900 din)	amortizacija tv dinarjih)	Izvoz (v din)	uvoz v din)	skupni prihodek	ustvarjeni skupni prihodek na delavca (v din)	doseženi dohodek na delavca (v din)	čisti dohodek na delavca (v din)
										doseženi dohodek			
. Jvama hranil	380	590,351.102	173,843-523	59,740.329	205567	11641	10556.926	32,614311	44.933.927	29,01	1,577240	457.483	157.211
■ 'inocet	144	108,831.407	49,191.998	18.416.464	30539	4372	4,587.646	1,555.868	2,489.013	46,05	741.885	341511	127.892
/tirna	104	84,431358	29,126.525	10,727.110	80.609	44 465	4,480.512	2.154	505339	34,50	811 840	230.063	103.145
: ;min	102	57358.914	16349.292	U508.647	28 880	9.752	3,423.423	20,342.051	11,288.966	28 50	562.342	160.287	112.830
“loven) Gradec	53	30300230	5,389.122	4.840 871	12393	7.492	724.037	—	393559	17,72	571.702	101304	91 333
. S skupne službe	499	122,182338	62,978.111	58,064.903	5.837	5.837	4,267.360	—		51,54	244.854	126209	116.363
EP< Kolinska	1282	1,000,454.045	336,858569	163,298.124	364500	83 559	24.177.904	51,514284	59,610.804	33,67	780.885	262.760	127.378
38
DOLENJSKI UST
Št. 41 (1522) - 12. oktobra 1978
Razstavni
Srečanje članov YU AS kluba
SENOŽEČE: tovarna rezervnih delov
št 41 (1522) - 12. oktobra 1978
DOLENJSKI LIST
CIMOS
CITROEN
	
	Do
	leta
	1982-
	30. OOO
	vozil
	letno
J	L J
NHlUmUH
•*f; »I •*	  -___________
KOPER: proizvodna dvorana za specialna vozila in opremo
ko, da bodo zadovoljila še tako zahtevnega kupca, dovoljujejo poleg standardnih kombinacij še kombinacije za njo ali njega
Poleg široke izbire moških srajc, ženskih bluz in športnih oblačil je „ Labod" poskrbel za moške obleke za bolj svečane prilike in poslovna potovanja Po kakovosti in barvi je tudi dovolj velika izbira oblek za obisk prireditev, za družabne in svečane obiske. Za dekleta in žene
so Labodovi modni kreatorji poskrbeli, da jim ne bo zmanjkalo oblek in kompletov za posamezne priložnosti v modnih barvah.
Labod je zaradi svojih kvalitetnih in modnih oblačil vztrajno med najboljšimi jugoslovanskimi konfekcionarji. Priznanja modnih strokovnjakov so „La-bodovim" delavcem v pohvalo in spodbudo, lastnikom »Labodovih" oblačil pa v ponos.
DANAŠNJA PODOBA NOVOMEŠKE TOVARNE OBLAČIL „LAB0D”
6.000	delavcev v 60 kooperacijsih delovnih organizacijah, 15 prodajnih organizacijah z dvema lastnima prodajnima salonoma v Ljubljani in Beogradu ter v več kot 70 pooblaščenih servisih.
Letošnji Cimosov plan proizvodnje je 12.500 vozil. Srednjeročni program razvoja predvideva zvišanje kooperacije s Citroenom 20 odstotkov letno tako, da bi do leta 1982 izdelovali že po 30.000 vozil na leto. K temu bodo pripomogle tudi povečane proizvodne zmogljivosti v vseh tozdih.
CIMOS skuša s svojo prisotnostjo na različnih prireditvah na sejmih predstaviti proizvodni program čimvečjemu številu ljudi. O popularnosti Gmos-Citroenovih vozil priča tudi delovarae YU AS Kluba, ki združuje voznike in ljubitelje spačkov, dyan in GS. Na vsakoletnih prvomajskih srečanjih se pomerijo v vozniški spretnosti in izmenjajo izkušnje in nasvete.
prostor Cimosa na novosadskem sejmu
Že več kot 50 let si priznana tovarn a srajc ..Labod" nezadržno utira pot in vedno več je njenih zadovoljnih odjemalcev doma in v svetu. V milijone sega to število, saj proizvedejo v ..Labodu" vsak dan okrog 15.000 moških srajc ali nad 3 milijone na leto. Skoraj Polovico proizvodnje izvozijo v različne dežele Evrope, Afrike in Azije. ..Labod" je po količini, kvaliteti in uspešnosti poslovanja nied najboljšimi in največjimi proizvajalci srajc v Jugoslaviji.
Posebnost v njegovem razvoju je solidarnost do konfekcijskih delavcev. Moč za to Črpajo delavci v lastnih izkušnjah, ker so bili pred nekaj več kot 15 leti sami na robu propada Po uspeli pripojitvi tovarne srajc Delta iz Ptuja leta 1973 ?e je „ Labodu" leta 1975 pripojil še TIP-TOP Ljubljana (proizvodni obrati v Ljubljani, T reb-njem in v Idriji) in ROG Novo mesto: v mesecu avgustu 1977 Pa je „Labod" zopet sodeloval Pri reševanju socialne varnosti delavcev konfekcije KRIM f-jubljana, ki je zaradi nepokrite ■zgube v stečaju.
Tako se je v Ljubljani pretežni del krojačev zaposlil v tozdu TlP-TOP, v Novem mestu pa se je šivalnica s 40 krojači vključila v TOZD Ločna Novo fnesto.
položaj in si tudi samoupravno čim bolj uglasijo svoje strune.
V	ta namen so ustanovili TOZD „ Labod—Commerce" s sedežem v Novem mestu, ki ima nalogo, da zagotovi nabavo surovin in prodajo izdelkov za domači trg in za izvoz, da v angažirani marketing službi poveže širši krog kreatorjev in modelarjev in da s svojo organiziranostjo ter strokovnostjo prispeva k povezovanju specializiranih proizvajalcev oblačil in se usposobi za kooperacijo.
„ Labod" je tudi iniciator in soustanovitelj Centra mode v Ljub Ijani z namenom, da bi z organiziranim pristopom k tržišču in v koordinaciji kreatorjev, modelarjev, tehnologov in ekonomistov ponudili potrošnikom modno usklajena oblačila.
ostalim pridruženim konfekcio-narjem prido bi primerno mesto na domačem in tujem trgu, že dajejo vidne rezultate, ki prispevajo k rasti gospodarstva in socialne varnosti zaposlenih.
V	„Labodu" imajo izoblikovano čvrsto stališče do delitve dela med proizvodnjo in
trgovino, kjer naj vsak opravi svojo družbeno funkcijo; zato ne ustanavljajo lastnih prodajaln, razen prodajaln neposredno pri tovarnah. Take so sedaj prodajalne v Novem mestu, pri TOZD TIP-TOP v Ljubljani (Center mode Ljubljana) in v TOZD Libna v Krškem
,,Labod" posveča veliko pozornost udeležbi na sejmih, kjer prikazujejo izdelke iz rednega proizvodnega programa, kar zagotavlja, da te izdelke lahko tudi kupimo v trgovinah.
Naravna, v prvi vrsti bombažna blaga, ukrojena in sešita ta-
V Labodu sodijo, da so s tem V okviru Centra mode v opravili svoje poslanstvo. Več	Ljubljani deluje Razstavno-pro-
kot 2000 zaposlenih si želi, da	dajni paviljon, kjer je možna
na sedanjih osnovah, ki pred-	predsezonska izbira oblačil, nastavljajo poleg proizvodnje mo-	kup modno usklajenih kompletih srajc še proizvodnjo žen-	tov, pa tudi naročilo izdelave
skih bluz, moških oblek in pla-	po meri.
Ščev ter ženskih oblek, kostimov, kril in plaščov, najprej	20-letna prizadevanja kolek-
utrdijo dolgoročni ekonomski	tiva, da najprej sebi, nato pa še
Tovarna avtomobilov CIMOS je pričela z delom v jeseni leta 1972. Sredstva so zagotovili francoska tovarna avtomobilov Citroen ter jugoslovanski tovarni Tomos iz Kopra in novogoriška Iskra. Dela po načelu dolgoročne mednarodne kooperacije.
Osnova za Cimosovo proizvodnjo je izdelava rezervnih delov za Citroen v tozdih proizvodnje rezervnih delov v Senožečah in Buzetu. Del rezultata tega izvoza je montaža osebnih vozil Diane, GSX 1,2 in GSPallas v tozdu proizvodnje avtomobilov v Šempetru pri Novi Gorici. Cimos v Kopru predstavlja glavna direkcija, centralno skladišče rezervnih delov ter TOZD za izdelavo specialnih vozil in opreme, ki deluje v kooperaciji z Zavodi Crvena zastava.
Cimos sedaj zaposluje 1800 delavcev v treh republikah — Sloveniji, Hrvatski in Srbiji na območju šestih občin. V celotnem kooperacijskem programu je po vsej državi vključenih približno
KAJ POMENI IME ..PIONIR" V
9V
 ________________
NOVO
Močna in trdna zgradba neke organizacije ne zraste kar čez noč, ne postavi je nikakršen veter naključja. Le vztrajne delo, samoodrekanje, velika in trdna volja, usposobljeni kadri, sprejemljivost vsega novega, močna in sodobna mehanizaci ja, red in disciplina so edini porok uspešnega razvoja podjetja. In vsega tega se je zavedal kolektiv SPLOSNEGA GRAD-BENEGA PODJETJA „PIONIR" iz Novega mesta, ki je od svoje ustanovitve, to je od leta 1946 pa do danes sledil razvoju gradbene tehnologije in sodobne samoupravne organizacije, ki sta ga popeljali v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva.
Skromni so bili prvi koraki tega podjetja — vendar trdni in odločni. Pionirjevi strokovnjaki so hodili po svetu in med prvimi uvedli tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji moderen industrijski način gradnje po sodobnih tehnologijah. Te tehnologije pa so se iz leta v leto izpopolnjevale v Pionirjevih lastnih projektivnih in razvojnih birojih v tesni povezavi z znastvenimi instituti doma in po svetu. Izredna skrb in pozornost sta bili posvečeni industrializaciji gradnje, ki prinaša izboljšanje kvalitete ter hitro in ceneno gradnjo. . Prehojena pot je postala zgodovina, ki ostaja za nami. Zato se kolektiv SGP „Pionir" s ponosom ozira nazaj, ko obuja spomine na prva gradbišča, na prve stroje, na prve uspehe in težave. Danes, po nekaj desetletjih, je ta kolektiv zrasel v mogočno stavbo, ki vpeljuje v svoje poslovnaje najsodobnejše metode dela. Tako je Pionir med prvimi v Jugoslaviji v celoti vpeljal direct—costing metodo, kot izredno pomemben pripomoček pri planiranju, obračunavanju in kontroli poslovanja. Komercialna služba že vrsto let posluje po marketing konceptu, v tehnični službi pa so vpeljali mrežno planiranje. Celotno delo poteka po inženiring sistemu.
Vse to dokazuje, da za razvoj tega kolektiva ni počitka. Nenehno dopolnjuje svojo organiziranost in način dela. Tako je bil Pionir eden prvih gradbenih podjetij v Jugoslaviji, ki je uvedel v svoje poslovanje avtomatsko obdelavo podatkov. Hkrati z uvajanjem najnovejših tehnologij pa so rasle tudi potrebe po novih sodobnih strojih. Zato ima danes Pionir v TOZD strojno prometni obrat delovne priprave, s katerimi lahko zadovolji vse zahteve investitorjev in naročnikov gradbenih del. Razvoj mehanizacije pa je ustrezno poudarjen tudi v srednjeročnem programu razvoja te delovne organizacije.
Tega prizadevnega kolektiva pa ne bi predstavili v celoti, če ne bi omenili posebne skrbi, ki jo posveča samoupravljanju in odnosom v samoupravni socialistični skupnosti. Tako lahko vidimo, da so v svojih srednjeročnih razvojnih programih postavili razvoj samoupravnih odnosov in delegatski sistem na prvo mesto. Poseben poudarek pa so dali združenemu delu in dohodkovnim odnosom.
Pionir že vrsto let deluje preko sestavljene organizacije združenega dela GIPOSS Ljubljana in Adriagradnja Reka. Uspešno pa sodeluje tudi v poslovnih skupnostih Euroturista v turi-
stični gradnji ter poslovni skupnosti GIPS v izgradnji armiranobetonskih montažnih hal.
S svojimi proizvodnimi zmogljivostmi Pionir zgradi letno okoli 2500 stanovanj,
200.000	kvadratnih metrov industrijskih montažnih hal, hotelske objekte z okoli 2500 ležišči, 50.000 kvadratnih metrov harmonika vrat, večje število poslovnih zgradb, trgovin, bolnic, dijaških domov, šol, vrtcev in podobno, poleg tega pa tudi desetine kilometrov asfaltinih poti in stotine metrov mostnih konstrukcij. V Jugoslaviji ni večjega mesta v katerem ni mogoče videti Pionirjevega objekta. Med najpomembnejše industrijske	objekte spadajo
Krka v Novem mestu, silosi kombinata Žito v Ljubljani, tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem Termoelektrarna v Brestanici in drugi. Največje uspehe pa so dosegli pri izgradnji stanovanjskih, reprezentativnih turističnih in športnih objektov (halah) raznih administrativno upravnih objektih ter prometnih viaduktih in mostovih. Omenimo samo nekatere: hoteli Solaris v Šibeniku, Delfin in Mediteran v Poreču, Donat v Rogaški Slatini ter Sunčana uvala, ki je bila zgrajena v rekordnem času. Postavijo se lahko tudi z vrsto objektov, katerih oblika in notranjost lahko zadovoljita tudi najzahtevnejše strokovnjake. Med te sodijo: Mestno gledališče Ljubljana, paviljon Slovenijalesa v Zagrebu, bazen v Šmarjeških Toplicah... Številne upravne zgradbe, šole, otroške vrtce in športne dvorane, katere je zgradil Pionir, opazimo po skoraj vseh slovenskih mestih. Viadukt Verd, viadukt v Krškem, železniški nadvoz v Ljubljani ter most čez Krko v Novem mestu pa predstavljajo sintezo sodobnosti, lepote in funkcionalnosti.
Delovni kolektiv SGP Pionir je že zdavnaj prešel meje naše ? domovine in si pridobil zaupanje investitorjev v deželah širom po svetu. Med drugim je Pionir uspešno nastopil na gradbiščih v Poljski, Vzhodni Nemčiji, zahodno evropskih deželah, trenutno pa izvajajo niz pomembnih gradbenih del v Libiji.
Splošno gradbeno podjetje Pionir danes zaposluje okoli 4000 delavcev, ki bodo do konca tega leta ustvarili za poltretjo milijardo bruto realizacije. Če analiziramo dvaintridesetletno 3 poslovanje tega kolektiva, ugotovimo dvajsetkratno povečanje realizacije ob samo štirikratnem povečanju števila zaposlenih. V lastnih izobraževalnih centrih in v sodelovanju s strokovnimi centri iz dneva v dan usposabljajo nove in nove kadre — mlade gradbene strokovnjake. Tako se po eni strani na gradbiščih pridobivajo dragocene praktične izkušnje, te pa se v visokošolskih ustanovah dopolnjujejo z ustreznim strokovnim znanjem.
Kolektiv SGP Pionir ima za sabo pot dolgo dvaintrideset let, ki je izredno plodna. To jim je prineslo stabilno mesto v jugoslovanskem gradbeništvu.
Zato so tudi osnovne tendence srednjeročnega programa razvoja usmerjene na popolno spremljanje in obvladanje najsodobnejših tehnoloških postopkov, obenem pa tudi osvajanje novih ? tržišč v domovini in v svetu.
A
k
DOLENJSKI UST
St 41 (1522) - 12. oktobra 1978
JaURKN
CRIKVENICA
Stoletna turistična tradicija
Turizem in gostinstvo na crikveniško-vinodolski rivieri v Hrvat-skem Primorju ima že 100-letno tradicijo. Tako kot ob koncu prejšnjega stoletja tako tudi danes široko odpira vrata svojih hotelov vsem tistim, ki potrebujejo počitek po napornem vsakdanjem delu in življenju. Hkrati pa nudi številne možnosti za rekreacijo.
Če ste do sedaj mislili, da je Crikvenico z njeno okolico vredno obiskati samo v poletnih mesecih, je čas, da spremenite svoje mišljenje in da izkoristite bližino te lepe morske obale tudi v jeseni, pozimi in na pomlad. V Primorju je vsak letni čas primeren za zdravljenje in krepitev vašega organizma že s samim bivanjem v tem ugodnem podnebju. Dokaza za zdravilnost tega podnebja sta tudi tesna povezanost razvoja Crikveniškega turizm a s pojmom zdravljenja z morsko vodo in zrakom ter v novejšem času specializirana zdravstvena ustanova Zavod za thalassothe-rapijo, v Crikvenici, ki zdravi in rehabilitira bolnike z motnjami na dihalnih organih ter revmatične in srčne bolezni.
Neposredna bližina Gorskega kotara je zaradi izjemnega mešanja gorskega zraka z morskimi strujami že samo po sebi pomeni zdravilni faktor.
Crik veniško-vinodolska riviera zajema danes znane kopališke kraje Jadranovo, Dramalj, Crikvenico, Selce, Novi Vino-dolski, Povile in Klenovico. Bogato razčlenjena obala ima številne lepe peščene plaže in male kamnite zalivčke. Kopalna sezona v odprtem morju traja od maja do oktobra, v zaprtih bazenih s toplo morsko vodo pa se nadaljuje skozi vse leto.
Hotelska delovna organizacija ..Jadran" iz Crikvenice nudi v svojih hotelih in hotelskih naseljih veliko izbiro namestitve-
nih možnosti vse leto. Kultur-no-zabavno in športno življenje ne preneha z glavno turistično sezono, ampak se nadaljuje prav tako skozi vse leto.
Zaradi svojega izjemnega geografskega položaja je crikve-niško-vinodolska riviera zelo dobra izhodiščna točka za številne izlete v bližnjo in daljno okolico po morju in po kopnem. Tradicionalni so izleti z avtobusom na Plitvička jezera, v Postojnsko jamo, Pulj, Trst in na Reko. Izlete z ladjo pa organiziraj o na otok Rab in v mesteca na otoku Krku, kot so Vrbnik, Omišalj, Malinska in Baška. Za ljubitelje pešačenja je v zaledju riviere na voljo 27 kilometrov dolga Vinodolska dolina, ki je zanimiva zaradi svoje zgodovine še iz časov Ilirov in Rimljanov. Vidni so še tudi sledovi iz časa naseljevanja Slovanov v te kraje in iz časa fevdalizma, ko so na tem območju vladali močni krško--frankopanski knezi. Pred 690 leti, t. j. leta 1288, so prebivalci teh krajev v Novem Vinodol-skem sklenili pogodbo s svojim fevdalcem, v kateri so popisali običajne pravice. Ta pogodba je znana pod imenom Vinodolski zakonik, ki je edinstven primer takšne vrste ne samo pri naših narodih, ampak tudi v zgodovini srednjega veka nasploh.
Ta bogata kulturna dediščina se nadaljuje in neguje tudi danes. Hkrati pa je zagotovilo za dobre turistično-gostinske storitve.
Sodoben nakup v sodobni trgovini
Emona, trgovska hiša Maximarket na Trgu revolucije št. 1 v Ljubljani, je pojem sodobne trgovine, kjer lahko občan v eni stavbi kupi prehrambne izdelke, opremo za avtomobile, šport, rekreacijo, tekstilne izdelke, belo tehniko, pohištvo, glasbila, televizorje in radijske sprejemnike, gramofonske plošče, kasete, letraset program in drugo.
Prvi dobri vtis, ki je za motoriziranega občana vse bolj važen, so že obsežni parkirni prostori pred trgovino in podzemne garaže. Posebno te so praktične, saj nakupljeno blago lahko z nakupovalnim vozičkom pripeljemo prav do avtomobila. Stroške parkirnine pa povrnejo pri plačilu računa, če ta doseže določeno višino.
Bližnja jesensko-zimska sezona se kaže tudi na trgovskih
policah Maximarketa. Če pričnemo naš ogled v kletnih prostorih, vidimo smuči in drugo zimsko opremo. Vezi montirajo brezplačno, če so smuči kupljene pri njih. Tudi letos bodo nadaljevali s programom „Novo za staro", kar pomeni, da bodo n.pr: stare smuči in vezi ocenili, znesek pa odšteli od nabavne vrednosti novih. Popravljene stare smuči pa bodo potrošniki lahko kupili po primerni ceni in
seveda z oznako, da gre za stare smuči.
Avtomobilski oddelek, ki je prav tako v pritličju, ima poleg ostalega na zalogi tudi zimsko opremo za vašega železnega konjička. Pravočasna nabava zimskih gum ali verig pa prav gotovo zagotavlja varnejšo vožnja
Še posebej moramo priporočiti samopostrežno trgovino, ki je prav tako v kletnih prostorih. Hvale vredno je to, da je ena izmed najbolj založenih samopostrežnic ne samo v Ljubljani ampak v vsej Sloveniji. Gospodinje in drugi ljubitelji kulina-
rične umetnosti od tod ne bodo odšli razočarani
Tu zasledimo še številne specializirane oddelke in pulte posebnih prodaj. Lahko trdimo, da najdemo za vsakogar nekaj.
V pritličje se povzpnemo s tračnimi stopnicami, kjer so številni oddelki, od kozmetike, po zamenterije, foto oddelka, papirnice, oddelka igrač in usnjenih izdelkov pa vse do galanterije. Če želimo kupiti spominke, nam je na razpolago še oddelek spominkov.
Prvo nadstropje je že po tradiciji namenjeno prodaji žen-
ske, moške in otroške konfekcije, perilu, modnim dodatkom, obutvi in metrskemu blagu. Posebnost je še prodaja ekskluzivnih modelov in raznih oblačil za poroke. Za svojega dojenčka pa imajo mamice na otroškem oddelku kar se da veliko izbiro.
Ni treba biti modni strokovnjak, da ugotoviš, da so police založene z modnimi izdelki najvidnejših jugoslovanskih proizvajalcev.
Če bomo potrebovali svetila, zidne tapete, talne obloge, kristal, keramiko, pohištvo, belo tehniko, glasbila, televizor in radijski sprejemnik, porcelan, preproge in drugo, se bomo
trgovska hiša maximarket ljubljana. Trg revolucije 1
napotili v drugo nadstropje trgovske hiše Maximarket. Zastopani so sami znani jugoslovanski proizvajalci, katerih že zgolj ime daje zagotovilo, da bomo dobro kupili.
Na povratku se lahko usta* vimo še v Emonini turistični agenciji Globtour, ki je v glavnem prehodu in kjer nudijo mnogo zanimivih potovanj bodisi doma ali v tujino.
V kletnem prehodu ne bo odveč, če se ustavimo v prodajalni gramofonskih plošč in kaset, kjer ne manjka izbire vseh vrst glasbe.
V Letrastudiu se lahko opremimo z vsemi sodobnimi pripomočki, od letraseta, letratona in pisalnih strojev do risalnega pribora in drugih pripomočkov. Teh sodobnih pripomočkov pa ne potrebujejo samo arhitekti, oblikovalci in aranžerji, temveč so primerni tudi za rabo doma in v šoli. V istem prehodu je še cvetličarna in aranžiranje daril.
Po „napornem" nakupovanju vsakomur prija požirek dobre Emonine kave v slaščičarni Maximarketa ali pa dobro kosilo v samopostrežni restavraciji ati Grili restavraciji. Posebno primerna restavracija je Maxim za poslovna kosila ali druge vrste svečanih kosil, od porok pa do proslavljanja raznih obletnic, osebnih ali kolektivnih.
Kdor ljubi vzhodnjaško umetnost, bo potešil svojo radovednost v Intershopu v kletnem prehodu, kjer imajo oblačila, dekorativne izdelke in spominke iz dežel Bližnjega in Daljnega vzhoda.
K sodobnemu nakupovanju sodijo tudi posojila, ki jih za nakupe odobrava Maximarket, ali pa plačevanje z Jugoslovanom dostopnimi kreditnimi karticami, kot so Diners Club in American Express.
Sodobni hitri življenjski ritem narekuje vse bolj tudi nakupovanje različnih izdelkov y eni sami hiši. Tem zahtevam in željam pa prav gotovo ustreza trgovska hiša Maximarket
EP DL
Jugobanka tudi na Dolenjskem
Približati banko občani in gospodarstvu je ena ned nalog sprejete vsako-ne poslovne politike Ju-aanke. Tako bo tudi do-ijska metropola v kratil dobila v Novem mestu slovno enoto — ekspozi-oJugobanke.
Temeljna banka Jugo-ika v Ljubljani je ena ied 19 temeljnih bank, ruženih v Združeno Ju-ianko s sedežem v Beo-du. Temeljne banke so v >h pomembnejših gospodkih področjih Jugosla-
Temeljne in druge orga-2acije združenega dela in užbeno pravne osebe so ! s podpisom samoupravna sporazuma o združitvi Jugobanko odločile, da '°tlo preko Jugobanke — eHeljne banke v Ljubljani opravljale svoje bančno in ‘bančno poslovanje. S Področja Dolenjske so spo-podpisale naslednje ^ganizacije združenega de-IM V, TOZD tehnoser-S Novo mesto; IM V, [OZD TOVARNA AVTO-fJOBl LOV, Novo mesto; ^V, TOZD Razvojni inšti-fet, Novo mesto; IM V, [OZD tovarna prikolic, ;0vo mesto; IM V, TOZD kvarna opreme Mirna na ■)°lenjskem; IM V, TOZD kvarna opreme, Črnomelj; /IV, TOZD Commerce, vovo mesto; Krka, TOZD [fihnoservis, Novo mesto; ^rka, TOZD Zdravilišče, Novo mesto; Krka, TOZD
Institut,	Novo	mesto;
Krka, delovna skupnost skupnih služb. Novo mesto; Krka, TOZD zelišča, Novo mesto; Krka, TOZD Biokemija, Novo mesto; Krka, TOZD Kozmetika, Novo mesto; Krka, TOZD ISIS Novo mesto; Krka, TOZD	Otočec;	Krka,
TOZD Zdravila, Novo mesto; Novoles, tovarna vezanih plošč, Straža pri Novem mestu; Novoles, TOZD tehnično energetske storitve. Straža; Novoles, TOZD žaga. Straža; Novoles, tovarna drobnega pohištva, Straža; Novoles, tovarna stilnega pohištva, Straža; Novoles, TOZD tovarna ploskovnega pohištva, Novo mesto; Novoles, TOZD tovarna plastifi-ciranih iveric. Novo mesto; Novotehna — trgovsko podjetje, Novo mesto; No-voteks, TOZD Konfekcija, Novo mesto; Novoteks, TOZD Tkanina, Novo mesto.
družbenih ciljev združenega dela v celoti.
Dejavnost banke obsega: združevanje dela in sredstev za obnavljanje in raz-
in v tujini, sprejemanje depozitov v domačih in tujih plačilnih sredstvih od temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih družbeno pravnih oseb, civilnih pravnih oseb, delovnih ljudi in občanov na podlagi samoupravnega sporazuma, pogodbe ali zakona, najemanje kreditov v državi in v tujini, dajanje vseh vrst kreditov, sprejemanje in dajanje vseh vrst
Članice banke so podpisale samoupravni sporazum zaradi uresničevanja skupnih ciljev članic banke z medsebojnim združevanjem dela in sredstev, za opravljanje, razširitev in izboljšanje dejavnosti, zaradi povezovanja s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela na območju SFR Jugoslavije, z združevanjem sredstev družbene reprodukcije na podlagi združevanja dela in sredstev za uresničevanje širših
promet, najemanje in dajanje kreditov na podlagi vrednostnih papirjev, opravljanje posameznih poslov plačilnega prometa v skladu z veljavnimi predpisi, vzdrževanje korespon-dentskih in kontokorent-nih odnosov z bankami v državi in v tujini, opravljanje plačilnega prometa s tujino, opravljanje deviznih in devizno-valutnih poslov, kupovanje in prodajanje deviz na deviznem trgu, opravljanje plačilnega prometa v državi na račun občanov in civilnih pravnih oseb, izvrševanje mednarodnih pogodb o posojilih, kreditih in drugih finančnih poslih s tujino v skladu z zakonom ter opravljanje drugih bančnih poslov v skladu z veljavnimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in prevzetimi obveznostmi.
in druge bančne storitve.
Občan lahko dobi v banki več vrst potrošniških kreditov, kredite za stano-vanjsko-komunalno graditev, kredite za obrtno, kmetijsko in gostinsko-turi-stično dejavnost, kratkoročne kredite za obratna sredstva in ostale namene.
V	ta namen ima občan na razpolago vrsto pravilnikov, ki urejajo to področje, in sicer:
širjanje materialne osnove dela in za druge potrebe združenega dela, združevanje denarnih sredstev delovnih ljudi in občanov za določene namene, zbiranje drugih prostih denarnih sredstev in sprejemanje dinarskih in deviznih hranilnih vlog občanov v državi
garancij in drugih oblik poroštva za posle v državi in v tujini, izdajanje vrednostnih papirjev in njihov
Gospodarske organizacije združenega dela opravljajo preko temeljne banke v Ljubljani pribl. 30 % skupne zunanjetrgovinske menjave v SR Sloveniji, predvsem zaradi močno razvite korespondentske mreže v tujini. Jugobanka ima namreč 1369 korespondentov v 124 državah v svetu.
V	ekspoziturah Jugobanke lahko temeljne organizacije dobe informacije o vseh poslih, ki jih opravlja banka. Osnovna dejavnost ekspozitur pa je poslovanje s prebivalstvom. Tako opravlja ekspozitura za potrebe prebivalstva vse denarne, devizne, devizno-va-lutne posle, kreditne posle
— Pravilnik o stanovanjskih in drugih kreditih občanom na podlagi vezave domače in tuje valute,
— Pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo,
— Pravilnik o stanovanjskih in drugih kreditih občanom na osnovi namenskega varčevanja ali vezave udeležbe,
— Pravilnik o kreditiranju malega gospodarstva s področja osebnega dela,
— Pravilnik za kratkoročno kreditiranje malega gospodarstva s področja osebnega dela,
— Pravilnik o dovoljevanju kreditov za posebne namene na osnovi namenske vezave domače ali tuje valute.
Z otvoritvijo ekspoziture Jugobanke v Novem mestu se bo še poglobilo poslovno sodelovanje z organizacijami združenega dela na tem območju, poleg tega pa bomo skušali nuditi čimbolj kvalitetne usluge občanom in delavcem v združenem delu.
JUGOBANKA
TEMELJNA BANKA LJUBLJANA, n.sub.o.
Šolski center za gostinstvo orje ledino družbene prehrane
^0 razmišljamo o družbeni hrani, se ponavadi postavlja-tri
osnovna vprašanja: o lembnosti, koristnosti in o rebi. Tem vprašanjem posve-Solski center za gostinstvo v /em mestu vso potrebno po-lost, saj se zaveda, da seji način prehranjevanja sla-keluje na organizem.
se otrok postopoma približuje prehrani odraslih. Pri tem je treba skrbeti, da so jedila živalskega in rastlinskega izvora, ker vsako zase ne zadošča za uspešno rast mladega organizma. To skuša Šolski center za gostinstvo upoštevati tudi pri malicah srednješolcev.
družbena prehrana, kot jo J' Solsk i center za gostinstvo •ovem mestu, je način prepevanja, ki omogoča kar 'ečjemu številu ljudi, da uži-hajbolj pravilno sestavljeno
10.
Tako dobi vsak pomnik z ozirom na letni čas določeno delo toliko kalorij drugih bioloških vrednosti v jih, kolikor jih potrebuje, '•niki so prilagojeni starost-skupinam, posameznim delim področjem glede na !sni in umski napor.
•a otroke v vrtcih Šolski ter za gostinstvo pripravlja hrano glede na starost otro-in sicer za dojenčke, kjer rajo biti živila pravilno izbra-9lede na potrebe telesa, za 'avljanje celic in energijo,
•*njo kosti in zobovja. Pre-na otrok od 4- do 7. leta 'osti pa je že primernejša, da okov prebavni sistem doseže eH obdobju večjo funkcio-to zmogljivost in ker je zofe že sposobno za učmkovi-*večenje in grizenje. Hkrati
ŠCG se zaveda problema neurejene prehrane in skuša orati ledino na tem področju s tem, da pripravlja tople obroke in jih dostavlja v delovne organizacije, otroške vrtce in srednje šole.
Restavracije na trgu dostavljajo pripravljene obroke v transportnih posodah, v katerih hrana ne izgublja dosti niti na vredno sti niti toplote. Ob dostavi jo je možno takoj razdeliti uporabnikom, kjer imajo urejene jedilnice. Sodobneje urejene jedilnice pa imajo tudi že naprave — tople vodne kope-
li,	da se hrana ne ohladi, ter hladilnice za brezalkoholne pijače. Delilka hrano razdeli, pospravi in pomije posodo. Delovna organizacija praktično nima stroškov niti drugega dela, ker opravi vse Šolski center za gostinstvo, plača samo število dostavljenih obrokov.
razmeroma ceneno prehrano čim večjemu številu občanov, pripravlja Šolski center za gostinstvo v samopostrežni restavraciji Gostišča na Glavnem trgu vse dnevne obroke za odrasle, kakor tudi za mladino, v doglednem času pa bo pričel pripravljati tudi dietično prehrano.
Šolski center za gostinstvo si prizadeva, da je hrana pestra, da se isti obroki ne ponavljajo večkrat v enem mesecu, upošteva pa tudi letni čas. Hkrati si prizadeva, da bi nudil čim cenejšo prehrano za vse kategorije dela. Znano je namreč, da družine z manjšimi osebnimi dohodki porabijo za prehrano približno 50 odstotkov osebnega dohodka, družine s srednje visokimi dohodki pa približno 30 odstotkov.
Družbena prehrana naj bi bila pod pokroviteljstvom vseh zainteresiranih delovnih organizacij, ker bi tako dosegli še nižje cene in boljšo organiziranost
Naj navedemo še to, da je sedanja poprečna cena malice 19,50 dinarjev. Za ta denar dobimo vse, od enolončnice pa tja do zrezkov s krompirjem in solato.
Veljalo bi razmisliti, da bi čim več delovnih organizacij prešlo na tak sistem dostave in delitve toplih obrokov, ki je zanje zelo ugoden in cenen.
Da bi omogočili sodobno in
Prizadevanja Šolskega centra za gostinstvo poleg povedanega težijo z organizirano družbeno prehrano še k razbremenitvi žena, mater in delavk.
41 (1522) - 12. oktobra 1978
DOLEMJSU LIST
11
III
isss
yywv
H
KRKA RASTE IZ DNEVA V DAN
Krka, tovarna zdravil. Novo mesto, je bila ustanovljena leta 1954. Iz majhnega lekarniškega prostora se je razvila v moderno tovarno, ki zaposluje danes že skoraj 3.000 delavcev in bo imela v letu 1978 več kot 2,6 milijarde celotnega prihodka. Delovno organizacijo sestavlja deset temeljnih organizacij in delovna skupnost.
Poleg cele vrste zdravil proizvaja Krka tudi veterinarske in kozmetične proizvode, antibiotike in farmacevtske surovine, odkupuje, predeluje in prodaja zdravilna zelišča ter opravlja turistično-gostinske in zdraviliške storitve.
Delovno organizacijo „Krka" sestavljajo naslednje temeljne organizacije: Zdravila, Isis, Biokemija, Kozmetika, Zelišča, Inštitut, Tehnoservis, Trgovina, Zdravilišča in Hotel Grad Otočec.
Krka izvaža svoje proizvode v 49 držav po vsem svetu in že več kot tri leta pokriva uvoz z lastnim izvozom. Leta 1977 je skupaj s k enijskimi partnerji zgradila tovarno farmacevtskih izdelkov DAWA v Nairobiju.
Za Krko je značilen hiter tempo rasti, njen proizvodni program raste iz dneva v dan. V tekočem srednjeročnem obdobju namerava Krka razširiti svoje poslovanje. Da bi še povečala izvoz in predelavo lastnih surovin, bo Krka v prihodnjih nekaj letih povečala svoje zmogljivosti obstoječe proizvodnje fermentativnih surovin, obrat za predelavo farmacevtskih surovin, obrat za proizvodnjo sintet-skih surovin in pripadajočo infrastrukturo.
V Ljutomeru bo gradila tovarno specifičnih farmacevtskih oblik, na nerazvitem območju Srbije v Svrljigu pa bo letos končan njen obrat za predelavo zdravilnih zelišč. Obnovila bo steklarno Inis, kjer bodo izdelovali steklena izolacijska vlakna, in razširila obstoječe zdraviliške in turistično-gostinske zmogljivosti v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah.
Vsa prizadevanja in doseženi rezultati delavcev Krke omogočajo, da z razvojem proizvodnje stalno izboljšujejo življenjske in delovne pogoje njih samih in občanov, saj „Krka" v dobršni meri prispeva k razvoju Novega mesta in celotne Dolenjske.	V