mwi • I 1 >>- H . • • ■ ^^^^ ' - MpS^flBBHKfflHBHBHHHKflHHHH^^M / 1 i^t aq M A DAn A rr^zrzrri ^»»tt ■ ■ «3.00 I f-\ W\.\ II I hA I »^States. fau Bid 8000 narocoiko?. I ^^ ^ A- JL W V-T JL^ ^ & f bs»«d every da; except Smday, ; | .............1 in.nu.uT fist slovenskih delavcev v Ameriki. I. and Holiday | ^___________———_ f L»0, 4WT OOSTLAJfDT. ».t-W M Mtthr. ».pt^W ,1. .« U. fo* Q«U. U M. T.. tk« Att of Qo^a of >, 18T>. ^ .o^^ NO. 158. - ŠTEV. 158. _NEW YORK, SATURDAY, JULY 6, 1912. - SOBOTA, 6. MAL. SEP AHA, 1912. TOLUM« XX _ - Lepa jubilejna slavnost društva sv. Frančiška. —o— Vršila se je v New Yorku povodom petnajstletnega obstanka v zvezi z raznimi svečanostmi. LEP OBHOD. —o— fJernej Valjavec. — Odlikovanje našega« rojaka v službi zvezne vlade. — Osebna vest. V četrtek, na dan amerikanske ga praznika proglašenja neodvisnosti, je praznovalo newyorsko slovensko bolniško podporno društvo sv Frančiška štev. 46. K. S. K J lepo in pomembno jubijel-no slavnost petnajstletnega ob-1 stoja Svečanosti so se vršile po; sledečem vsporedu. Nekaj pred deseto uro so odkorakali člani dr. sv. Frančiška in člani drugih bratskih društev z godbo na čelu. zastavami in društvenimi enaki po osmi ulici drugi Ave. in drugi ulici v cerkev sv. Nikolaja na drugi ulici, kjer se je vršila slovesna sv. maša. Slovensko pevsko, društvo 'Domovina' je pelo latinsko mašo, lep govor je imel Rev M urn. Po končanem sv. o-pravilu so se vrnili društveniki in gostje v obhodu v društveno dvo- i rano Schuetzeu Hali v*8. ulici. Obhod je vodil maršal F. G. Tas-sotti. Razun članov društva sv. Frančiška smo videli v obhodu < zelo močno zastopane člane dru- I štva sv. Jožefa K. S. K. J. iz Bro- , okl.vna, društva sv. Petra J S. K. J iz Brooklyna. društva "Orel" J. S. K. J. iz New Yorka, društva "Novi Dom'' K. S. K J. iz Ne-, warka, N. J., ter zastopnike din- } gih slovenskih društev Slavnost- t nega obhoda se je udeležilo okoli t 120 Slovencev. H Po povratku v društveno dvo- J rano se je zahvalil predsednik 1 društva sv. Frančiška, g. J. Rems s v izbranih besedah vsem navzo- v Čim za udeležbo, ter jih povabil ž na majhen prigrizek. ss Popoldne se je vršil v Washing i ton parku v Maspeth, L I. pik- c nik, ki se je zaključil z velikim č vspehom za društvo. — Društvu I sv Frančiška, njega dolgoletne- u mu predsedniku g Remsu, in mar s Ijivemu tajniku g A. Pavliju, iskreno čestitamo k temu pomembnemu dnevu in lepo uspelih slavnost,ih. I — V Ljubljani je preminil dne 1 21. junija v starosti 70. let g, Jer- ^ nej Valjavec. oče našega bivšega -urednika, sedaj v službi k vezne .1 vlade. Zadela ga je kap. Pokojni S Jernej Valjavec je bil v Ameriki * 7 in pol let. in preteklo leto je odpotoval v staro domovino, da' si okrepča rahlo zdravje. Letos se je nameraval vrniti v Ameriko' k svojemu sinu, a ga je prehitela z smrt. Večnaja mu pamjat! Osta- P lim blagega pokojnika naše iskre- ^ no sožalje! P — Junijski avanzma uradnikov zvezine vlade v Washingtonu. D. ^ C. je obradostil tudi nas. kajti med raznimi napredovanji uradnikov ministrstva za trgovino in delo čitamo tudi ime našega ro ^ jaka. Mr. Victorja Valjavca, biv- 2 šega urednika 'Glas Naroda', ki j: je sedaj edini Slovenec-uradnik ^ imenovanega oddelka naše zvezne z vlade. Ministrstvo za trgovino in s delo je pomaknilo Mr. Victor Va- v ljavca vsled njegovih zmožnosti p v višji činovni razred," kar je nam t slovenskim Amerikancem gotovo B v ponos. Iskreno čestitamo vrle- j-mu rojaku Mr. Valjavcu k i meno- n vanju, le žal, da se vsled smrti e svojega blagega očeta ne more ta ko veseliti novega odlikovanja. p — V uredništvu nas je obiskal £ Mr. Antou Zbašnik, bivši uradnik pri tvrdki Frank Sakser v New Yorku, sedaj poslovodja Poeples National banke v Torrenton, Pa. Ložira v hotelu Martinique. d --j, ROJAKI NAROČAJ.TE SE NA * "GLAS NARODA", NAJVEČJI k IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. n Nova železniška nesreča, i. 21 mrtvih pri koliziji. 0- Težak vlak, naložen s premogom, ta; je zavozil z vso silo v potniški, i* vlak Ligonier železnice. OGENJ NASTAL. —o— j je Pri koliziji je potnike deloma ] ie strašno razmesarilo. Prva nesreča na tej železnici. -o- te J Pittsburg, Pa. 5. jul. — Ena -j 1- indvajset oseb je bilo ubitih, in'[ co trideset drugih več ali manj težko | 11- ranjenih prigodom trčenja dveh \ ^ vlakov danes popoldne pri Ligo- j •I- nier. Pa. Nekaj ponesrečencev so r b-. prepeljali v Latrobe bolnico. , ►o j Bilo je ob 3:30 popoludne. ko j d je zadel nek s premogom naložen ^ r. vlak Ligonier Valley železnice v ^ h izletniški vlak. V razvalinah raz- j 11, dejanega voza je nasts;l ogenj, in; ' ci strašni prizori so .se odigrali, pre- j dno je na mesto nesreče prišla j a prva poiuoe iz Greensburga in ^ > Latrobe. L 0 Potniški vlak je obstajal iz sa- i- mo ene lokomotive in enega pre- •, -1 napolnjenega voza. Dolgi tovorni )- vlak sta vlekli dve lokomotivi. —; n Vlak je zavozil z vso silo v poti<- ? >- škega. Potnike je deloma strašno V 'n t- razmesarilo, deloma jih vrglo s- zadetega voza. Kakor pravijo, je to prva nesreča tekom zad nj/I »1 štiridesetih let na tej železnici. 1- Samo en potnik je imel to srečo, * >- da ni bil ranjen. j1 " ! v ;i Trojni umor in samomor, •-j Walla Walla, Wash., 5. jul. — U 1- V silni jezi je seržant John Proč-i* - tor od 126. kompanije obrežne ar-J** 1 tiljerije v Fort Worden, Port Townsend, Wash., ustrelil svojo 1- Jočeno soprogo in oba otroka. 14-j k letno hčerko * Nellie in Dietnega j s sina Everetta. Po končanem kr-j voprelitju si je morilec končal I il življenje s strelom v glavo. Go-.jj (spa Proctor. 38 let stava, je bila tl g posestuica malega hotela. V dt !(.j - cembru preteklega leta se je lo ' a čila od soproga in od tega časa je ,, ti Proctor večkrat grozil, da jo bo v umoril. Seržant Proctor je bil r star 40 let. 1, - ! I, Poneverbe obdolien. I Petra E. Eliot, ki je bil v sla- k e žbi pri firmi Warwick, Mitchell !s( & Co., ter stanoval na št. 233 zap. Is] 23. cesti v New Yorku, dolže, da!jz e je poneveril $40,000. Včeraj so:jz I ga na tozadevno ovadbo prijeli ni [ ter obdržali v ječi. --:D * Orkan v Chile. *(t Lima, Peru, 5. julija. — Gro- __ a zen orkan je opustošil železniško j * progo med Tacna in Arica v Chile. Mnogo oseb je dobilo težke poškodbe. Posameznosti še niso1 ^ znane, ker je zveza z opustošeno ( pokrajino prekinjena. i , Povzročitelj raka — odkrit. II Berolin. Nemčija 5. julija. —! ' V listu "Deutsche Mediziuische| Zeitung" zagovarja profesor; I Belila stališče, da povzročajo ra j ka bacili. Pravi, da se vsakemu e zvedencu lahko posreči prigojitii II si one mikroorganizme, ki so! vzrok raka. Ako se izkaže trditev j 1 profesorja Beiila resnična, se bo 1 teorija o raku popolnoma izpre-j 0 menila ter stopila v nov stadij. Dosedaj je bila večina učenjakov " mnenja, da je rak le bolestna rast 1 epitela, to je stanic, ki leže prav pod vrhnjo kožo in kojih barva; povzroča raznobarvnost Člove-1 * škega rodu. s. - Rooseveltova kampanja. Roosevelt je na svojem pose-, stvu v Oyster Bay, L. I., izjavil, i da se bo on v bližajoči se kampa-' nji osobito obrnil na farmerje in j dninarje, ker ne misli niti repub-j 1 likanska niti demokratična stran-. ' ka v resnici rešiti osnovnih eko- Zf nomičnih in socijalnih vprašanj, jst . Trgovec s človeškim i. mesom prijet na farmi. -o- I 1, Aretacija je ncv dokaz, kako zelo a j je razširjeno takozvano ' belo 1 suznjištvo" tudi pri nas. POVSOD AGENTI. i — ! ^ Mož in žena bila aietovana v Bur- lington, N. J. in pridržana pod I j varščino do obravnave. i — -, Burlington, N. J.. 5. julija. —t 11 Pred sodnikom Smithoni v City : 5 Hall je pripovedovala danes 17 1 1 let stara Elisabeth Pulitzer iz - Philadelphije svoje doživljaje 1 ' med četo trgovcev s človeškim 1 mesom. Izvabi jena je bila pod 1 pretvezo, da bo postrežniea. na 1 1 neko samotno farmo, kjer so jo 1 ' silili, naj se uda sramotnemu živ- j " ljenju. j J Neki A. Seli a tfer in neka Flora 1 Marcus sta bila pridržana pod 1 1 jamčevino $1000 do obravnave. 1 Obtožbii proti njima se glasi, da t sta vzdrževala sramotno hišo, ter s da sta skušala izvabiti mlada ne- j izkušena dekleta vanjo. z Dekle zatrjuje, da je zbežalo I ■pred moškimi obiskovalci, pozne-j ^ je se pa vrnilo v gozdič, kjer j« \ našlo zavetje, in kjer jo je dobil 1 J nek zasebni detektiv iz Philadel n phije, .Moris Weintraub. Kakor pravi - policija, ]e oglašal o Schaffer. da sprejema poletne go- s 'ste. Farma je neka stara hiša pri S d jFlorenzu. Policija je morala ž»-!š večkrat posetiti to "letovišče", jd Po mnenju državnega pravdni 11 ka Samuel A. Atkinsona. je bil id I Seli after v zvezi z nekim sindikatom trgovcev z mladenkami v Philadelphia in New Yorku Pri jčakovati je nadaljiiih aretacij. Kapucinski pater Bonaventura umrl. Detroit, Mich., 5. julija. —SI-letni kapucinski pater Bonaven- ^ tura, eden vstanoviteljev kapu-.i. icinskega reda v Združenih drža vah, je danes umrl v nekem so- . mostanu. P. Bonaventura je tudi 1J vstanovil tukajšnjo hišo za novi- " ce kapucinskega reda. 1 Okostnjak so izkopali. Springfield, Mas., 5. julija. Pri kopanju kanala v Dickinson St. s 'so danes izkopali okostnjak žen- 1 jske, ki je imel 11a lobanji luknjo, 1 • izvirajočo od strela. Zdravniki so 2 izjavili, da je bilo truplo zakopa l no pred kakimi 20 leti. Pred 20 r leti je bil na mestu sedanje,d Dickinson <-este gozd in nikdar ni |d bilo v bližini tega mesta kakega' j pokopališča. š jŠtrajkarski i?gredi j. v Havre, Francoska.! -o- j i Strajkujoči mornarji in delavci iz 1 ladjedelnic postavljajo barika-1 de. Krvavi spopadi. BOJI S POLICIJO. -o- 1 I ;Iz Rouen je prišlo v Havre zopet ' več vojaštva. — Ladijski častniki istotako za štrajk. -o- j < Havre, Francija. 5. julija. —j S t raj k mornarjev in delavcev v s ladjedelnicah se vedno bolj širi'1 j>o vseh francoskih pristaniških1 * mestih. Včeraj zvečer je povzro-J 1 čil resne izgrede. 1 Več strajkarjev se je polastilo 1 nekega lokalnega parnika. Ko so * bili pregnani, so se zbrali pred lad- ' jedelnicami in napadli policijsko ^ mož t v o in oddelek pehote s kam-ni. Več vojakov in redaijev je bi- 1 lo ranjenih. 1 v Končno so se morali štrajkarji i1 umakniti. V mnogih ulicah so po-1 s stavili barikade. Med izgreduiki je bilo tudi veliko žensk. Danes ^ zjutraj je prišlo več vojaštva iz ' Rouen. , ^ — V Bordeaxs je prišlo do kr- 1 vavih spopadov strajkarjev s po- S licijo. Več redarjev je bilo ranje " nih. ' — Iz Marseille prihajajo vesti.;11 glasom katerih so sklenili ladij " ski častniki francoske črte, se pi i ' družiti štrajkarjein. S tem je po- ' št na služba francoske črte v Sre j dozemskem morju popolnoma zaustavljena. Vse t? mošnje ladje-J delniee straži vojaštvo, AV Zamorec, morilec — linčan. Little Rock, Ark.. 5. julija. — k V bližini Plummerville, Ark., 4u milj odtod, je včeraj zvečer mno-žica iztrgala uradnikom zamorca!1' •lohna Williams ter ga linčala.' Vdeležil se je bil pretepa na ne-j'1 kem zamorskem pikniku in ko ga " 1 C5 , je hotel šerif Taylor aretirati, je 1 tega umoril. Pozneje so ga prijeli in med potjo v Plummerville je množica iztrgala morilca šerifom j ter ga linčala. p " J Pocestni boj v Panami. ,!"■ Panama, 5. julija. — Na dan slavljenja neodvisnosti, dne 4. ju- ^., lija. je prišlo me<.l tukajšnjo policijo in mornarji mornarice Združenih držav do l esnega spo- I pada. Med bojem je bil ubit aiue-.V rikanski državljan R. W. David; v dva mornarja, šest vojakov in it; dva civilista so pa bili ranjeni, v Tukajšnje amerikansko poslani- R štvo je uvedlo strogo preiskavo, b I I I Strojevodja zakrivil I strašno katastrofo. | I ■ ' : Svarila najbrže ni videl, in tako se je zgodila strašna nesreča ka j tastrofalnega obsega. i PREISKAVA UVEDENA. Tudi železniški uradniki pripisujejo krivdo strojevodji, ki je peljal ekspresni vlak. -o- I j Corning, N. Y., 5. jul. — Danes so začeli preiskovati nadzorniki 'meddržavne trgovske komisije, t < komisije za državno službo in ko ; roner H. B. Smith iz Steuben eo- ^ untya vzroke strašne železniške ] nesreče, ki se je pripetila včeraj ] zjutraj nedaleč od tu, in ki je za- } htevala 41 smrtnih žrtev, medtem ko je zadobilo do 50 potnikov več ; ali manj težke poškodbe. Nadzor- ( niki so bili navzoči pri coronerje- j vi preiskavi in so obiskali prizo- j rišče nesreče. Državna preizk:wa 1 se vrši najbrže v Buffalo. j j Železniški uradniki pripisujejo | [ krivdo nesreče strojevodji Wil.jj Scbroederju", ki je vodil ekspresni L vlak. Glavni prometni vodja! Lackawanna železnice je izrazil j svoje obžalovanje nad največjo c nesrečo, ki se je dosedaj pripetila , pri tej d] užbi, in pravi, da vsled j megle strojevodja ni videl var- \ uostnih znamenj. : - • j Ponesrečen beg. ' Davida R. Lewis so pred .krat i ,kem poslali za eno leto 11a Black well's Island, prisilno delavnico !v New Yorku. Včeraj je poskusil jdobiti zopet zlato prostost. Iz 1 posteljne rjuhe si je skrpal oble c ko ter pričel lezti po stebru „ Queensboro mosta. A pazniki niso " spali in kmalu.so jeli pokati sig- ^ nalili streli. Policisti 11a mostu tu- j |di niso gluhi in ko je ]»tiček pri jlezel na most, so ga z z odprtimi j i roka mi sprejeli ter odvedli nazaj L jv hišo poftore. ;; l __I |P Petkratni umor in samomor. j ' Dawson, Y. T., 5. julija. 451etni j!1 E. Vaglio je umoril svojega brata , Johna, posestnika nekega hotela, j* njegovo ženo in dve. hčerki tel j dvojice, lbletno Rozo in 91etno iji Kristino. Konečno se ustrelil šel samega sebe. v Razstrelivo mesto bonbona. š V Appleton. Wis., je dne. 4. julija k vtaknil deček Andreas Hoffman -N takozvani 4Torpedo-Firecracker* ^ A' usta. kei1 je mislil, da je bonbon. Id Raketa mu je v ustih eksplodira- l' la ter ga smrtno ranila. Revolucija v Mehiki. ).] Chihuahua zasedena, —o- * co Konjeništvo federalistov je neo-ra virano prišlo v mesto. Nikdo se ni postavil v bran. —o— V JUARAEZU VRE. —o— Texaska državna milica je bila z ie' vojaških vaj poslana v E1 Paso na guvernerjev ukaz. -o- Chihuahua, Mex., 5. jul. — Ko-ajnjenica federalistov je zasedla j popoldne mesto Chihuahuo. » Zadnji oddelki vstašev so odšli v smeri proti Juarezu. Mesto je popolnoma mirno. Ni se uresničila J bojazen, da bodo začeli vstaši p|e-niti po mestu, predno je ostavijo. 11 General Orozco, ki se nahaja e začasno v Suaze, 30 milj severno - od Chihuahue, je dal povelje svo ji straži za hrbtom, da se naj ne postavi federalistom v bran. u Štirideset .milj severno in ju-! žno so požgani vsi mostovi, in ta °'ko je malo verjetno, da bi mogli I prebivalci pred enim tednom osta 11 j viti mesto. ;J Washington, D. C., 5. jul. — 1 Polkovnik Steever, poveljnik čet 0 ob texaski meji, je danes brzojav-no sporočil vojnemu oddelku, da 1 je prišlo v Juarez tekom zadnjih 24 ur 1500 vstaških vojakov iz juga. Guverner Colquitt je brzo-javil, da je položaj tako kritičen, da je poklical državno milico z . vojaških vaj pri Alexandria. La. in jo poslal na mejo pri E1 Paso > , , 1 Najdaljša vladna doba. Dunajski listi poročajo, da je cesar Franc Jožef dne 4. julija 1 glede dolgega vladanja prekosil ' angleško kraljico Viktorijo, ki je dosedaj vladala najdaljši čas. 1 Dne 20. junija 1837 je sledila 1 . I Viktorija svojemu stricu Viljemu : MV.. ki ni imel lastnih otrok, na s j angleški prestol in je umrla 2? ^ i januarja 1901. Cesar Franc Jož l pa je nastopil vlado dne 2. de \ cembra 1848. Sedaj v poletnih 1 . mesecih se mudi v prijaznem le 'tovišču Išlu. na Gorenjem A v ' strijskem. t* I c » j Nadvojvoda Evgen se odpovedal ' poveljstvu. ' Nadvojvoda Evgen se je odpo- t vedal dostojanstvu anaadnega in- l špektorja iu vrhovnega poveljni- a i ka deželne brambe na Tirolskem, s ! Nadvojvoda Evgen je sin umrle- « * ga nadvojvode Karola Ferdinan 1 da ter brat nadvojvode Fride-il . lika. h -- ) xucmpuis, leiin., o. julija. — r Izletniški parnik "Mattie Goueh', ki posreduje promet med tem in I arkansaškim bregom, se je včeraj ' sredi reke prevrnil. Na krovu je bilo veliko izletnikov. Nihče ni Isicer utonil, a marsikdo je preži -«Z I vel težke trenutke, predno so ga z rešili. 1 * --- z Mati in sin — odvetnika v kom- * paniji. 2 Mrs. Sophie Mayer, 49 let stara in mati 6 otrok, je leta 19051 ti naredila v New Yorku doktorski: p izpit ter bila že isto leto pripu- i 0 ščeua v privatno prakso. Ona je i tudi edina ženska, katero je odli-i t jkovala carica povodom izvrstno j [ uspele juridične skušnje v Varša-Jvi. Njen sin, James J. Mayer, je dve leti pozneje promoviral na; newyorski univerzi ter je stopil sedaj v kompanijo s svojo mater- ? Ijo. Pred par dnevi je namreč za- -stopal sin v nekem procesu tožnika ter je z začudenjem opazil, da zagovarja obtoženca njegova ma- 1 |ti. Da se preprečijo enaki slučaji, jsta stopila mati in sin v kompa-! uijo. I 1 Mož gospe Mayer je tudi od-i vetnik, vendar se peča samo z ev- V ropejskimi slučaji. % Razne vesti iz Avstrije. Za močnejše oboroženje. 3- Skupni ministrski svet se posve-ie tuje 8. julija o skupnem proračunu. Povišanje za 26 mil. NAPAD NA SM 0 DNIŠNICO. z Dva moža sta streljala v Olomu- 0 cu na Moravskem na vojaško stražo, ne da bi kaj opravila. -o- Dunaj, Avstrija, 5. jul. — Skup a ni ministrski svet se posvetuje ). dne 8. julija o skupnem proraču-li nu. Le ta bode povišan za svoto e šestindvajset milijonov kron. a To večjo svoto porabijo v gla-s vnem za dobavo novega topniške->. ga materijala, posebno havbic in a možnarjev. Tudi vodljive zrako-c, plove nameravajo kupiti, n — Glasom poročil iz Olomuca e na Moravskem je preprečila vojaška straža ponoeni napad na - smodnišnico v sosednjem Bristo- - vami. Dva moža sta streljala na 1 stražo, a nista zadela. Nato je 1 straža začela streljati. Napadalca sta ušla. Napadi na vojaške smodnišnice t se zadnje čase vedno bolj množi- - jo. Nastal je sum, da se gre tu za i delovanje dobro organizovane in 1 zelo razširjene tolpe zarotnikov, z — Bivši šef generalnega štaba, - gen. pehote C. pl. Hoetzendorf, , je bil imenovan vojnim inšpektor-z jem in vrhovnim poveljnikom do . mobranstva na Tirolskem in Pre- darelskem. Postane naslednik nadvojvode Evgena. ki je odstopil. , Kolcanje ga je umorilo. , Logansport, Ind., julija. — . Zdravniki so vse poskusili, da bi ustavili 481etnemu J. McGowanu ( kolcanje, na kojem že trpi 5 dni , nepretrgoma. Konečno so ob postelji bolnika razstrelili veliko raketo, ker so mislili, da bo nervozni sunek ustavil kolcanje. A tudi 10 je bilo brezuspešno in bolnik [e umrl. V župnišču se je ustrelil. V župnišee rimsko-katoliške cerkve sv. Margarete na 250. uli-I ci in Riverdale Ave. Bronx Borough v New Yorku je v četrtek zvečer prišel nepoznan, mlad mož, ki je hotel govoriti z duhovnikom. Vedli so ga v sprejeiuuico, a preduo je Rev. Murray prišel, si je neznanec pognal kroglo v namreč nekoč poslala z Ion eem k crrkovnikovi ženi, da bi pi iueMrl mleko. Aljoša se je spod- i taknil in ubil lonec. Mati ga je( / it« pretepla, a otroci so ga dražili z loncem. Prijelo se ga je ime : "Aljošj. lonec*'. Aljoša je bil maj-1 hen, Mih, butast; ušesa so mu str-' lela od- Have kakor dve perutnici,! nos je bil nenavadno velik. Otroci so mu nagajali: "Aljoša ima no k:tkor kumara". V vasi je bila -ula. Aljoša je le s težavo bral. saj tudi časa ni imel, da bi! m* uril. Njegov starejši brat jej služil v mestu pri nekem trgovcu,; Aljoša je pa pomagal očetu, ko jej bil še majhen. Ko je bil star šest let, je /e gonil z deklicami ovce i in krave na pašo. Pozneje, ko je bil />■ veeji, je pasel dan in noč konj«-. Dvanajstleten je oral na polju in znal voziti. Zelo močan ni bil, a bil je ročen in spreten. Vedno je l»il Vesel iti dobre volje. Otmci ho ga zasmehovali, ali on je molčal, ali pa se jim je smejal. Kadar ga je oce kregal, je tudi molčal iu poslušal. Potem, kadar je oee dovršil svoje karanje, se je Al jo j mt-meltnil iu nadaljeval delo. Aljoša jt» bil star devetnajst h t. ko >o njegovega brata vzeli k vojakom. Oče je sedaj tako odlo-čd, da mora iti Alojša namesto brata v službo k trgovcu. Alojša je dobil stare bratove škornje, o-četovo kučmo in suknjo. Peljali so g:i v meslo. Aljoša se ni mogel nnirli'dati svoje lepe obleke, a trgovcu nikakor ni bila všeč Aljo-*»-va zunanjost. Premeril je Aljo-šo in reki l: "Mislil sem. da dobim namesto Seinjona človeka, a ti mi pripelješ takega smrkavca. Kaj naj polnem z njim?" "Ali on zna vse: napreže iu pelje. kamorkoli je potrebno in de-1;' nad vse rad. Izgleda res slabo, ali v resnici je močan. <»lavno je pa to, da je voljan iu tih." "No, že dobro. Videl bom, kaj naj prienem z njim. Pusti ga tu-kh j. Tako j«- nastopil Aljoša svojo elu/bo pri trgovcu. Ti 'ov. » va družina ni bila verna: hišna gospodinja, njena že zelo stara mati, najstarejši ože-njeni sin, ki je bil čisto preprosto vzgojen ter je pomagal očetu v trgovini, drugi, uč**ui sin. ki je bil dovr-il gimnazij in obiskoval univerzo, odkoder soga pa izpo-dili in je prebival sedaj doma; rb-dujič še liri. ki je hodila v gimnazij. V začetku jim ni bil Aljoša všeč, bil je preveč kmečki: njegova obleka je bila slaba, manir ni poznal in vse je likal. A kmalu so se ga navadili. Se bolje j o pravljal delo, nego njegov biat, vs^ je storil tiho in voljno. (Ukazali so mu najrazličnejša dela, o-pravil jib je rad in urno je tekal od enega dela k drugemu. Kakor preje doma, lako so naprtili tudi pri trgovcu Aljoši vsa dela. Čimbolj j.- delal, tem več so zahtevali od njega. Vsi. gospodinja, hči, sinova, komi, kuharica so ga pošiljali sedaj sem, sedaj tja iu mu nakladali naj razno vrst nejša d« la. Venomer se je slišalo: "Brat, teci tje!" ali "Aljoša, naredi to!" — "Aljoša, ali si pozabil, kaj?" — " Le glej. Aljoša, da ničesar ne pozabiš!" In Alojša je tekal semtertje, Btoril vse, kar so mu ukazali, ni pozabil ničesar, za vse je imel Čas in vedno mu je smeh obkrožal usta. Bratove škornje je kmalu strgal; gospodar ga je kregal, da leta okolo s strganimi škornji iu golimi prsti. 1'kazal je, naj kupijo Aljoši na semnju nove škornje. Aljoša se je silno razveselil novih škornjev, ali kaj, ko so noge ostale takšne kakor prej. Vsak večer so ga bolele od večnega letanja in jezil Se je nanje. Aljoša se je tudi bal, da bo oče zelo hud, kadar pride v mesto po sinov zaslužek, ker je trgovec plačal škornje iz Aljo-ševega zaslužka. Pozimi je vstajal Aljoša Se pred dnem. Nasekal je drv, po-metel dvorišče, nakrmit in napojil kravo jn konja. Potem je zakuril v peč, osnažil čevlje, očedil sa-movarje iu jih pripravil, dokler ga ni poklical komi, da naj odnese blago, ali mu ukazala kuharica, naj zguete testo in pomije posodo. Nato so ga pošiljali v mesto: ali je moraPnesti pismo, ali prinesti stari materi olje, ali je šel pred gimnazij počakat hčerko. — 44Kje si vendar bil tako dolgo, prokleti lopov?" je vpil padenj ta, zdaj drugi Čemu bi res opravil svoja pota vsakdo sam? Bo že Aljoša stekel! "Aljoša, liej, Aljoša!" In Aljoša je tekel. Svoj zajutrk je povžil ruimo-grede.Malokdaj je imel čas, da bi obedoval z drugimi skupaj. Kuharica ga je sicer kregala, ker ni prihajal pravočasno, ali vendar," smilil se jj je in prihranila mu je vedno kaj goikega za kosilo in za večerjo. Ob praznikih, posebno pa še ob dnevih pred prazniki, je* bilo izredno veliko dela. Aljoša se je vzlic temu veselil praznikov, ker je dobival napitnino. Ni bilo sicer veliko, šestdeset kopejk k večjemu, ali bil je njegov denar. Svojega zaslužka niti videl ni. Oče je prišel v mesto, vzel pri trgovcu Aljošev zaslužek in sina samo okregal, ker je tako hitro strga škornje." Kot si ie od napitnine prihranil dva rublja, mu je nasvetovala kuharica, naj si kupi pleteno rdečo jopico. Jopico je oblekel in od samega veselja ni mogel zapreti ust. Aljoša je govoril malo. Kadar je kaj rekel, se je obrnil v stran; njegov govor je bil kiatek. Kadar so mu kaj ukazali, ali ga i vprašali, ee razume to ali ono, je odgovoril, ne da bi ka j pomišljat: Vse se mora razumeti," in se takoj lotil dela. .Moliti ni znal Kar ga je bila naučila mati, je pozabil. Vzlic temu je molil zjutraj in zvečer — in sicer se ji1 prekrižal z rokami. Tako je živel poldrugo leto. V drugi polovici drugega leta se je odigral v njegovem življenju nenavaden dogodek. Ta dogodek je bil v spoznanju, da ne veže ljudi le razmerje odvisnost}, ampak da je med njimi mogoče razmerje neke posebne vrste: razmerje, pri katerem ne gre za to, da drugemu osnaži čevlje, zanj odnese za-(voj, ali mu napreže voz, temveč razmerje, pri katerem je drug drugemu uslužen iz lastnega na-Igiba in prijazno občuje z njim, in da tudi on, Aljoša, ni izključen od takega občevanja. To spoznanje je vzbudila v Aljošu kuhaii-j«-;i. I stinja je "bila sirota, mlada in prav tako delavna kakor Aljoša ii: sedaj naj bi on vprvič občutil, da je on sam — ne njegove juslužnosti — drugemu človeku mil in drag. Ko ga je njegova mali pomilovala, ni tega občutil. Zdelo se mu je, da mora biti tako, prav nič drugače ni bilo, kakor če bi sam sebe pomiloval. In sedaj je videl, da Uslinja, čeprav mu je bila popolnoma tuja, sočustvuje z njim. Prihranila mu je kašo z maslom, in ko je jedel, je uprla j brado v dlan in ga gledala nepre-| mično. Kadar je povzdignil oči, se j«- zasmejala in tudi on se je zasmejal. Aljoša se je prestrašil, tako je bilo to novo iu čudovito. Čutil je, da ga bo to oviralo, da ne bo mogel več tako služiti, kakor je služil doslej. Ali vzlic temu je bil ve-;sel. Kadar je pogledal hlače, ki mu jih je zakrpala Ustinja, je izmajal z glavo in se smehljal. I Med delom ali na kakem potu se je domislil Ustinje in rekel sani pri sebi: "Da, to je dekle, ta U-|stinja!" I stinja mu je pomagala, kjerkoli je le mogla. Tudi on ji je po-magal. Pripovedovala mu je o svoji usodi, kako je postala sirota m jo j.- vz. la leta k sebi v mesto, kako jo je hotel trgovčev sin za-:peljati v neko neumnost iu kako 'ga je ona krepko zavrnila. Ona j«- govorila zelo rada, in jo je rad poslušal. Slišal je, da se zgodi v mestu dostikrat, da se kmetje, ki delajo v mestu, poroče s kuliari-jcatui. Neko.- ga je vprašala Usti -jnja. ako ga bodo kmalu oženili. 'Rekel je, da ne vi* tega in da nima j nobenega veselja vzeti dekleta iz vasi. • -Mar si si že katero izbral?" ga je vprašala. "S teboj bi se rad oženil. Ali j hočeš?" "Glej sra — takšen lonec, in j kako zna to povedati!" je zaklicala ona in ga udarila z brisačo po hrbtu. "Zakaj ne bi hotela?" t ez nekaj časa je prišel oče po j Aljošev zaslužek v mesto. Trgov-jčeva Žena je izvedela, da se namerava Aljoša oženiti z Ustinjo, kar ji pa prav nič ni bilo všeč. "No-:seča bo, otroka bo dobila, za kak jšno rabo bo še potem?" Povedala i je to tudi svojemu možu. Trgovec je izplačal očetu Aljo še\ zaslužek. "No, kako se ravna moj fant?T je vprašal kmet. "Saj sem Vam pravil, da je tih in voljan." "To je že res, ali napraviti hoče veliko neumnost. Oženiti sc ifoce s kuharico — a poročenili ljudi ne bom.imel. To ni za nas.' "Tak tepec, tak tepec! Kaj mu ne pride na misel!" je rekel oče, "Nikar mu ne veruj tega, zbijem mu že te misle iz glave." Nato je šel oče v kuhinjo, sedel za mizo in pričakoval sina. Alojša je imel mnogo opravkov in se [vrnil, ves zasopel od letanja. "Mislil sem. da se vedeš dostojno tukaj," je rekel oče. "Kaj pa j iti je prišlo na misel.'" , "Menii Prav nič!" "Kako to da nič? Oženiti se hočeš! Kadar bo čas zato. te boiu že jaz oženil in sicer z žensko, ki ti jo jaz izberem, ne pa s tako mestno vlačugo." I Dolgo je še govoril oče in ga (obdelavah Aljoša je stal in zdiho-Ival. Ko je končal oee, se je Aljo-i ša smehljal. Rekel je: i "Kakor hočeš, pa ne storim te-ga." I "No, vidiš!" Ko je oče odšel, je ostal sam z Ustinjo, ki je pogovoru prisliško-vala za vrati. Aljoša si je rekel: "Ali si slišala, najina ree je splavala po vodi? Oče je postal hud. prepovedal mi je!" Fstnija se je tiho jokala v predpasnik. Aljoša je zacmokal z jezikom. 1 " ("bogati ga moram pač. Ni drugače, kakor pustiva sve to." Ko mu je zvečer ukazala trgovčeva žena na j zapre oken ice, ga je vprašala: j "No. ali boste slušali očeta in •i to budalost izbili iz glave." "Gotovo", je rekel Aljoša. V.im hljal se se je, ali takoj nato so se mu vsilile solze. Odslej ni Aljoša nič več govoril o ženit vi. Živel je popolnoma tako kakor prej. V postnem tednu ga je poslal komi na streho, da naj ^kida sneg, ki se je držal strežnega žleba. Pri tem je zgubil ravnotežje in padel z lopato vred js strehe. Nesreča je hotela, da ni 'priletel na sneg, ki je bil na dvorišču, temveč na želt-zpo vežno streho. Ustinja je pritekla in za njo še trgovčeva hči. "Aljoša, ali si se poškodoval " j "Kako naj se poškodujem .' Nič j ni." Hotel je vstati, a ni mogel Smehljal se je. Prenesli so ga v jvratarjevo sobo. Prišel je ranocel-■ nik, ki ga je preiskal in ga vprašal, kje ga boli. "Povsod me boli, a to nič ne de, da le gospodar ne bi bil hud. Očetu moramo poslati kako poro-, Čilo." Aljoša je ležal dva dni, tretji dan so poslali po popa. "Kako, ali moraš res umreti.'" ga je vprašala Ustinja. "Kaj pa drugega ? Ali naj živimo večno? Enkrat pride pač vsak do tega, je rekel Aijoša hitro, kakor je bila njegova navada. "Ustinja, zahvaljena, da si iimela usmiljenje z menoj. Glej j vendar bi bilo dobro, <3a so nama jzabranili poroko. Sedaj bi bila nesreča tukaj — tako je pa vse v redu." ■j Ko je pop molil z njim, mu je sledil le z rokami in srcem. V njegovem srcu je živela misel: ako je I bilo tukaj vse dobro, ako sem u-jbogal in nikomu storil kaj žalega. tedaj mora biti tudi na onem svetu vse dobro. Malo je govoril. Večkrat je zaželel pijače in venomer se je čudil nečemu. Začudenje je bilo na njegovem obrazu, ko se je iztegnil in umrl. j Renzacijonalno zastrupljenje. Po celi Pragi na Češkem je i vzbudila splošno razburjenje sledeča zastrupijevalna afera, So-j progi hotelirjev Eisner ja in jFlnssnerja, ki sta lastnika hotela j"pri zlatem angelju", sta dolgo trpeli na želodčni bolezni. Vsa jzdravila domačega zdravnika ni-Jso nič pomagala. Slednjič jima je izdravnik priporočil routgenizaci-jjo. Zdravnik je napravil recept jza pripravljalna sredstva, katera naj bi obe soprogi zavživali. i Zdravilna sredstva so bila naro-jčena v lekarni "pri Adamu" na ■ jVaclavskem trgu. Opoldne sta o-;be soprogi zavžili zdravilo. Ko- ' jmaj pa je gospa Flussner zavžiia inedikament, popadli so jo strahoviti krči, padla je nezavestna ■na' t la iu kmalu izdihnila. Gospa Eisner, ki je tudi zavžiia naročeno zdravilo, je smrtuonevarno o-Iboleia. Policija je uvedla strogo i preiskavo. Sedaj zadeva še ni pojasnjena in se ne ve, če so bila ■ mogoče zdravila zamenjena v lekarni, ali pa gre za kak drug ne- ' srečen slučaj. Drugi dau je sodna ! preiskava dognala, da je bila medicina zamenjena najbrže že v . neki dunajski tovarni zdravil. . Obdukcija trupla umrle gospe t Flussnerjeve je dokazala, da gre ' za takozvani "Barvnm carbona-1 tum", ki je jako nevaren in , strupen. , % Iz dnevnika knjigovodskega pomočnika. Ruski spisal Anton Cehov. 11. maja 1863. — Vaš šestde-setletni knjigovodja Glotkin je ; pil zaradi kašlja mleko s konjakom in je zblaznel. Zdravniki trdijo z njim lastno samoupnostjo, i da jutii umre. Slednjič bom ven-! ilarle knjigovodja! Mesto mi je že dolgo obljubljeno. Tajnik Klešeev je prosilca, ki ya je imenoval prijatelja uradniške vlade, zmerjal in se bo moral — brezdvomno — zagovarjati pred sodiščem. Proti mojemu želodčnemu kataru sem začel piti zeliščni čaj. 3, avgusta 1865. — Knjigovodja Glotkin zopet bolan na prsih. Dobil je kašelj, pa pije mleko in konjak. Ce umrje, zasedeni j njegovo mesto. Upam sicer le malo. kajti blaznost- se ne konča vedno s smrtjo. Klešče v je nekemu Armencu šiloma vzel menico in jo raztrgal. Morebiti pride stvar pred sod-ni jo. Gurgevna, stara žena. mi je včeraj rekla, da nimam želodčnega katara, ampak zlato žilo. Zelo mogoče! 30. junija 1867. — Časopisi poročajo, da divja v Arabiji kolera.. Znabiti pride na Rusko; potem bo veliko mest praznih. Morda limre stari Glotkin, pa dobim mesto knjigovodje. Trdoživ človek! Toliko časa živeti je po mojem mnenju kar neopravičeno. Kaj naj porabim proti želodčnemu katarn .' Kaj. če bi poizkusil z velikim korenom? 2. januarja 1870. — Na Glotki-uovem dvorišču je vso noč lajal pes. Moja kuharica Pejageja pravi, da je to zanesljivo znamenje, da kdo umrje, in jaz sem se z njo dogovarjal do dveh ponoči, da si precej, ko postanem knjigovodj i kupim kožuh in spalno suknjo. Morebiti se potem poročim. Seveda ne z mlado žertsko — to ne prist o ja mojim letom — ampak z vdovo. Včeraj je bil Klesčev izključen iz kluba, ker je glasno pripovedoval nespodobno anekdoto in se norčeval z rodoljubja gospoda Ponjuhova, člana obrtne zbornice. Kakor se čuje.% ga hoče Ponju-liov tožiti. Zaradi želodčnega katara poj dem k zdravniku Bol kinu. On deluje z velikimi uspehi. 4. junija. 1878. — V časopisih se bere, da pustoši v Veljanski kuga in- da leže trupla kar po ce-■•stah. Glotkin pije zaradi tega poprovo žganje. No. tako staremu možu ne bo poprovo žganje nič ■ pomagalo. Če pride kuga semkaj bom gotovo knjigovodja. 4. junija 188S. — Glotkin umi ra. Bil sem pri njem in ga s solzami v očeh prosil odpuščanja, da sem nevoljen čakal njegove smrti. S solzami in velikodušno mi je odpustil in mi svetoval, da naj proti želodčnemu kataru pijem jželodovo kavo. Klešče v bi se moral kmalu zagovarjati pred sodiščem; izposojen glasovir je zastavil pri židu. In navzlic temu ima še Stanislavov red in dostojanstvo kolegijskega asesorja. Presenetljivo ji-, kako se godi na zemlji! Osem gramov ingverja, šest gramov galgantnih korenin, štiri grame sol i trne kisline, dvajset gramov krvi sedmih bratov, vse dobro zmešati in vsako jutro zavihi mal kozarec na prazen želodec proti želodčnemu kataru. -7. junija istega leta. — Včeraj je bil Glotkin pokopan. Ah, smrt tega starega moža mi ne prinese [blagoslova! Ponoči se mi kaže v :sanjah, v dolgem, belem oblačilu in mi namiguje s prstom. Gorijo meni, gorje meni nesrečniku! I Knjigovodja nisem postal jaz, ampak Čalikov. Nisem dobil mesta jaz, temveč ta mladi človek, jza katerega se poganja njegova jleta generalka. Vsi moji upi so 'uničenj! i ! 10. junija 1886. — Knjigovodju Calikovu je na skrivaj pobeg-jnila žena. Boli ga, ubogega deč-•ka. Morebiti se usmrti. Če to izvrši, bom gotovo knjigovodja. jTalto že govore. Torej ne smem opustiti vsega upanja; lahko še doživim, in tnorda ne bo trajalo dolgo do kožuha. Kar se tiče po-iroke, nisem nenaklonjen. Zakaj se ne bi oženil; če bi se nudila dobra prilika? Samo poprej st moram s kom posvetovati; kajti to je pomemben korak. Kleščev je nalašč zamenjal svoje galoše z galošami tajnega [svetnika Lirmana. Škandali P LONG CUT TOBACCO Najboljši Bogat, popoln, LONGCuTjJ^lg cowing A? dolgo rezani tobak ;|ji ij čist okus od pnčetka v 25. letih j||l| do konca ZA KAJENJE NAREJEN V IN ŽVEČENJE ^^^^^^^^ |jS NEW YORK ^fT^^^O BACCQ* // NI NAJVEČJI ZAVITEK — TODA JE NAJBOLJŠA VRSTA i , NAPRODAJ POVSOD. THE AMERICAN TOBACCO COMPANY i N j A. J. KRASHOWITZ I Oakford Ave., Rich wood, \V. Va. trgovina z mešanim blagom Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfmeje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo finih * svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO iN PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI. ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas že toliko časa do kosti jT glodajo, temveč podpirajte domačo obri to je svojega rojaka. SVOJI K SVOJIM! Vratar Paisij mi je svetoval, j itiaj vzamem proti želodčnemu j j kataru živosrelmi sufrlimat. Po j izkusim. --- Vstaja v Albaniji. V okolici Djakova, Cnsinja in Verisoviča turška vlada koneen-11i'it*3 svoje čete. Poklicani so pod orožje tudi redifi i/. Vasaba in O-jlibula. Položaj postaja vedno ! resnejši. Arnavti se zbirajo po goratih krajih. Po dosedanjih cenitvah j^ okrog 20,000 upornikov pod orožjem. Žižkov potomec. l)r. Žižka pl. Troenov, potomce i znanega češkega junaka iz/a hu- j sitskih bojev, je poklican v Ceti-■ nje, da organizira politične urade v Črni Gori. * Češki duhovnik — za svoj narod. I Prelat olomuškega kapitelja i dr. Melhijor Mlčoeh je daroval! "Narodni jednoti" v Olomucu | svoje obsežno posestvo pri Klad-i kili y ta namen, da sezida "Narodna jednota" češko šolo za češke uboge otroke. Stavka italijanskih odvetnikov. Odvetniki v Milanu nameravajo stavkati v protest proti neznosnim razmeram, ki vladajo pri italijanskih sodiščih. Kopeniški stotnik še živi! Vesti, da je znani kopeniški stotnik, čevljar Voigt, umrl v nekem londonskem predmestju, so se izkazale za neresnične. Voigt še živi v nekem malem nemškem mestecu ter se pripravlja na novo turnejo. ---- Društvene tiskovine! * ^ IK\\\<<<*1<*'*V******.".***.* H ****** * **.*.**•* **• * ** * ** * * SSl^l***^*:*'* * * * * * * * ★ - * * - ^ , * + + » **» ♦ ■ * * I I TT ISOČE ^ ^ - zahval ima naša slovenska unijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovi-ne od slovenskih društev po celi Ame- * * < . riki. 'lil'MILIJONE % ****** tiskovin je že naredila n£^a tiskarna ****** za Slovence po celi Ameriki. Pravila, *'*.**i* pisemski papir? zdravniška spričevala ****** kuverte vseh mer in barv, sploh izde- ****** lujemo vse mogoče tiskovine po naj- ****** nižjih cenah. Točna in vestna postrež-Slovenci, naročajte svoje tisko- * ***** vine v slovenski unij ski tiskarni. g^g Clevelandska Amerika, 6119 ST. CLAIR AVE. g1^ CLEVELAND, O. Vprašajte za cene nas, predno se obrnete drugam in prihranili si bodere nekaj denarja. -:- -:- -:. "GLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TRI DOLARJE. .NAROČITE SE NANJ! \ Zakaj ]e bil Andrejec : potrt ? Spisal Oktav Mirbeau. T. Od jeze je pihal, klel in pljuval Andrejec, ko je obuzdaval svoje i konje v hlevu in se odpravljal na polje. Rožena svetilka je razsvetljevala strop; skozi špranje so gledali snopi sena. — Po umazanih. nesnažnih stenah so se pre-j mikale ogromne sence živali. Na vratih hleva se je pokazala dekla i Lojzika. "Stric!" je zaklicala, "stric!"! "Kaj pa je že spet."' je vpra-i šal Andrejec; ki je ravno zvezal , povodec. "Hrž, brž pojdite, sama nc| vem, kaj je naši sivki, da noče j vstati. Naj jo še tako z nogo obdelavam. se ne gane. In pa sopi-lia, moj Hog, kako popiha!" "Oh, oh! Praviš, da noče vstati mrciua ?" "Zares, da ne." "No. le čakaj..." j« Andrejec je snel svetilko in sel * za deklo. Zunaj toliko da se je 1 danilo. Megla je plavala, ona rumena jesenska megla, ko oko ne 1 loči neba in zemlje, megla, v ka- ' teri se drevje in hiše prikazujejo I v zamazanih obrisih in se sestavljajo z debelo brezbarvno atmo-,1 si ro v otožen nič. Na dvorišču ! so kokoši, prebujene od petelino-j^ vega klica, brskale po gnojišču. | S konca umazane luže so si gla- ] dile race svoje perje. Ko je ov-i* Čar s svojo čredo kot prikazen izginil v megli, so se prizibale po- z časi in neokretno krave iz hleva, 1 mukale z iztegnjenimi vratovi in,1 se druga za drugo podrgnile s hrbtom ob deblo oreha, s katere-'1 ga se je usipala nočna rosa. j* Andrejec je vstopil pred Lojz- ' ko v hlev. Notri je bilo toplo ka- ! II kor v parni kopelji, oster in ne-; prijeten duh po mleku in gnoju ' je polnil zrak. V za d v temi je le- f žala krava na umazani stelji. O-i gromne, čisto bele lakotnice so se j1 napenjale in spet vpadale kakor kovaški meh v polnem delu. Ste- ^ gna so bila polna nesnage. In iz ' gobea, ki je počival na u-nazaui ^ stelji. je prihajal šum kratkega,:' žvižgajočega rtier. Tri pprerncmbi kraja naročnikov prosimo, da k« nuni tod i preJAnJe blvnllAče naznani, da hitreje najdemo na lovnika. Dopiaom *7 Cortlandt. 1 111 111 ? 11" Pi'W* roMtlPUB® Koncem tedna. - o—- V elobi št raj St'o v je res čudno. • I,! riiio zašf rajkali delegati na r«"lui konvenciji v Baltimore, ]\Id. * * * N< k trio/ v India ni. kateremu .i« pripomogla prevelika žeja, da M 22 dni tolkel kamenje, je izja-vil. da je to prisilno delo najboljše zdravilo proti pijači. Po našem mm-nju postane človek pri takeui delu Nt' bolj /.ejen. * * * Demokratska iu republikanska narodna konvencija je obogatila angleški besedni zaklad za več stotin l»i-sed, ki nekaj "zaležejo". * * * ( ><| d' vrtili dokazov o Tliawovi un,"boln<>sli. katere si> doprinesli i/v■» d»nei. naj In zadostoval vsaj eden. da hi ostala za vedno zaprta vrata /a »torileeni-milijouar-* * * Do te t demokrat seveda zatrjuje da so se preklali samo republican ki delegati na konvenciji v «'hi« ign. V Baltimore j** vsak de- b-gat samo j k 1 veda I svoje mnenje. * * * Dneva ni hvaliti pred večerom, narodu« konvencije in nominaciji ue pi ed odločilno volitvijo. * * * 'fatlovo prejšnje domovanje v Cincinnati je bilo prodano, in v svojem sedanjem se počuti prodanega in izdanega. * * * V.-.ak dober demokrat naj bi bi! navdušen za "T. H.", namreč za tarifno reformo, * Slavnostne dnevi so za nekate-i re. za druge pa delavni. * * * 1 Po mnogih nesrečah v zraku! ho« <\jo oživiti železnice spomini l.iudi. da je tudi drugačno potovanje nevarno. Preiskava katastrofe 'Titani-' ca' je v Angliji končana. Zdru-I /•■ne države so takoj po izidu preiskave po senatni komisiji odredile strožje predpise za varnost plovbe. Ali sledi Anglija temu M* * Mnogo imen naših denarnih amstokratov je najti med dolžni-' k- nek** male bankerotne trgovine. Zopet nov dokaz, da so uaj-f h-tarate.i.Š! ljudje najslabši plač-) Tli ki. * * * Roosevelt je v zadregi radi imen« tretje stranke. Edino primerno ime bi bilo " Rooseveltova stranka * * * Neko dekle zahteva tožbenim potom $50.000* odškodnine, ker jo je nek zdravnik poljubil v spa-1 nju. Zakaj je pa ni vzbudil, da bi' tudi imela kaj od tega T * * * Kakor je razvidno iz raznih po-j roeil ijs Washington«, tudi v na-j šem zakladnem uradu ni vse zlato, kar g« sveti. J Dopisi. New York, N. Y. — Kako lep. jasen in zelo vroč dan je danes. 4. malega srpana, iu ravno zaradi tega se z veseljem spominjam na ravno isti dan leta 1909, kateri je bil ravno tako lep, toda mnogo pomembnejši za tukajšnjo slov. naselbino, kakor današnji. Isti dan so Američani praznovali njih največji praznik — praznik pro-glašenja neodvisnosti —. a grea-ternewyorski zavedni Slovenci smo pa to praznovanje izpopolnili s tem, da smo ustanovili prvo podružnico šolske družbe sv. Cirila in Metoda v New Yorku in s tem pokazali, da smo še vedno vredni sinovi in hčere majke Slave. dasi živimo daleč, . daleč od svoje rodne grude med milijoni drugih narodov. Torej na praznik proglašenja neodvisnosti smo mi greaternevvvorški Slovenci postavili temeljni kamen narodnega dela in s tem pokazali, da se, dasi ravno nas je le peščica ali tako-rekoč le neznatno številce od celokupnega slov. naroda, zavedamo tudi daleč v tujini naših narodnih dolžnosti. Do tistega časa nismo imeli prilike, pokazati se na narodnem polju, da smo res vredni sinovi in hčere Slovenije, da res gojimo slovensko narodno zavest in da se tudi v tujini čutimo tlačene tako. kakor naši bratje v stari domovini, posebno pa oni v obmejnih krajih Slovenije, kjer se jim vsiljuje na eni strani nemščina, na drugi zopet italijanščina. Nemec ima v Avstriji svoje nedotakljive pravice in ravno tako Italijan, toda Slovencu si1 jemlje še to. kar mu je zajamčeno po državnem pravu. Vsakdo, ki je pazno čital "Glas Naroda", ve. da je imelo to rodoljubno delo dober vspeh, in sicer ne le tu kaj, temveč si je tukajšnja slov. naselbina pridobila mnogo posne-movalk širom Združenih držav a-meriških. Pripomnim le še, da se je v teku treh let vstanovilo v A meriki 38 podružnic, od katerih so bile nekatere v direktni po si ovni zvezi z našo osrednjo po družnico. druge zopet z glavne družbo v Ljubljani. V minulili treh letih je nakazala naša podružnica od skupnih dohodko\^ sedem tisoč in petsto kron glav n družbi v Ljubljano. To je le] znesek, ki je prišel družbi uepri čakovano v podporo. Kakor hitre so se rojaki po različnih tukaj šnjili slovenskih naselbinah za te t narodno in prekoristno stvar na vdušili. ravno tako ali pa še hi j t reje je ta navdušenost ugasnila j To priča tajnikovo poročilo naš« i podružnice na zadnjem letnem I zborovanju, ki se je vršilo minule j nedeljo, dne :{(). junija v Beet I10 i ven Hall 11a 5. ulici v New Yor ku. Tajnik je namreč poročal e j svojem delovanju in pripomnil da je Storil vse. kar za more dobei j narodnjak storiti, toda vse njego vo delovanje je bilo takorekoe ibrezvspešno, ker se je v mitrtileni letu le 7 (sedem) od :i8 podruž Jtiic odzvalo vabilu na ponovitev [letnega prispevka. Res žalostne ,je. da se naši rojaki širom Aine rike tako malo brigajo za to pre-j korist no družbo, kajti prepričan isem v dno srca. da niso krive razpadu mnogih podružnic le slabe delavske razmere, temveč glavni \zrok in naš narodni greh je mlačnost in nezavednost. Kako i naj torej napredujemo Slovenci, ako smo za najvzvišenejše narodno delo popolnoma mrtvi? Svojo trditev, da smo mlačni in da se ne zavedamo naših narodnih dolžnosti, hočem tudi podkrepiti s tem. da v kratkih potezah seznanim javnost z delovanjem naše osrednje podružnice v minulih treh letih. Na posamezne točke se ne bodem skliceval, pač pa orne-nil, da je naša podružnica štela prvo leto 152, drugo leto 73 in tretje 64 članov — torej te številke povedo vse! V New Yorku 111 okolici se ne more nikdo izgovarjati na slabe delavske razmere, tem manj na kaj drugega. Na dan glavnega zborovanja lanskega leta je deževalo, kot bi iz vedra vlival, toda obisk je bil vremenu primerno še zelo povoljen, toda letošnji lep dan je našo mlačnost v toliko povečal, da nas je prišlo na glavno zborovanje komaj 60. Ali naj to število odgovarja tukajšnjim razmerami Ali naj govorim o napredku na narodnem polju? Ali so se mogoče cenj. rojaki iu rojakinje ustrašili vplačati, oziroma darovati domu na altar primeroma zelo nizki znesek 50 centov in tako postati članom naše podružnice? Odgovora na vse to ne najdem. Nikakor pa ne mislim s tem povdarjati oz. itrditi. da se vm isti, ki se niso u-'deležili gl. zborovanja, ne zave-'dajo svojih narodnih dolžnosti, toda gotovo je pa, da jih je mno-' go, ki znajo le lepo govoriti, še b lepše pisati in dajati nasvete, a e samim je pa narodno zavedanje h deveta briga. In to je žalostno! r Marsikateri bo rekel: '4Saj ni- 7 mam od Ciril-Metodove družbe š nobenih koristi in jih n^ bodem t (imel. — zakaj naj podpiram naše 3 :rojake v starem kraju, ker oni t mene ne bodo. ako bi bil podpore r potreben? itd.". Vse take in ena- r ke opazke jasno kažejo, da še dol- j go ne bodeino prišli do cilja, za 1 katerim stremimo, pa naj živimo t doma ali na tujem. Kakor doma. t tako na tujem kažemo naš narod- t ni greli, to je. malomarni smo. 1 ker ne skrbimo dovolj za našo 1 najdražjo narodno svetinjo, za o- 1 hranitev milega nam materinega 1 .(slovenskega) jezika. Iz zgoraj ] navedenih številk se vidi. kako 1 pada število udov od leta do leta 1 in bati se je, da bode tudi naša;1 podružnica nekega lepega dne v-jl I Gospodu zaspala. Ali smo jo zato j' ustanovili, da naj propade'* Ne in stokrat ne! Ustanovili smo jo. j) da naj bi od leta do leta napre- p dovala in s tem vspodbujala dru-!' ige naselbine k narodnemu delu. j('e hočemo to doseči, je dolžnost , j vsakega zavednega Slovenca in j Slovenke, da položi neznatni na-| rodni davek od 50 centov domu ( na altar! Apeliram ponovno na 1 vse one rojake in rojakinje, ki so že bili člani naše podružnice in toletno članarino še niso ponovili. . da Jo store in da skušajo prido-, biti še nove člane. Članarina naj! , se pošilja na podružničnega tajnika Alojzija Andolšek. 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. Pomagajmo našim bratom v domovini od boja do zmage, ker s tem bo-J demo izpolnili le našo narodno dolžnost. Imejmo vedno pred oč-! mi. kako so drugi narodi, sosebno | naši največji nasprotniki Nemec\ , lin Lah. na narodnem V°'ju pridni} na delu, posnemajmo jih in s tem j [si bodeino pridobili kot zavedeni narod doma in na tujem zajamčene pravice in ugled. Nadejati se , j je. da bode klic ''Mal položi dar" ^prodrl v vsa slovensko čuteča sr-! ca in da bode prihodnje leto po-! r roeilo mnogo ugodnejše. Odbor! pza to leto je bil že priobčen. vsledj (j česar tega ne ponavljam. Javno-, jSti pa podam v kratkem skupni > račun minulega leta: Gotovina v J blagajni pri drugem glavnem zbo- > ro van ju $57.33; dohodki osrednje j podružnice štev. 1 v New Yorku $199.90; šest podružnic v Združenih državah doposlalo $81.21; ^ nabiralnik (angelček) pri tvrdki j i Frank Sakser $23.30; darovi na-! ( brani po tvrdki Frank Sakser in "Glasu Naroda" $119.85; skupaj! $481.59. Izdatki: Tajnikovi stro-1 j ški za I. 1911 — 1912 $7.18; stro- i ški pri glavnem zborovyjtju 1911 ; —1912 $38.00; glavni družbi v Ljubljano nakazali K 2100 — /$429.65; skupaj $474.83. Ostalo v j bi a era jn i koncem leta 1911—1912 ,$6.76. — Vinko Zevnik, blagajnik. j -—--— Temeljni kamen za zgradbo časnikarske šole. II .j Te dni zjutraj so položili te-, meljni kamen za zgradbo časni-: karske šole. ki jo je testamenta-, rično vstanovil Jos. Pulitzer. , Slavnost se je vršila v navzočnosti Pulitzer j eve vdove na 116 cesti in Broadway v New Yorku. , Predsednik Columbia vseučilišča. , dr. N. Murray in dr. T. Williams ravnatelj časnikarske šole, sta i-i mela najprej primerne govore, ■j Temeljni kamen bi bil moral položiti Ralph Pulitzer, sin vstano-vnika; vendar je bil zadržan, ker se je vdeležil narodne konvencije v Baltimore. Nova šola se otvori ;to jesen. ZELO ZANIMIVA KNJIŽICA! | j 'f^BSii^^i^Ss^: > \\rAmine % 14 slik. Cena 40c. Dobi »e pri: BEET P. LAKNER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. &LAB WABODA, t. MAL BBPAJiA, 1912. Pismo iz Pariza. |v n . ~^' .. Vprašanje, ki ne vznemirja no- ,n >ene dimge države, je sedaj aktu- h ■lno za Francijo. Že sto let ni bi-o na Francoskem tako malo po-•odov, kakor v zadnjem letu: * '42,114. Ako primerjamo s tem itevilom 776,982 umrlih v tem le-u. prekaša to število prejšnje za 14,868, z drugimi besedami: 34 isoč 868 ljudi je leta 1911 izgi-lilo s površja francoske države, le da bi iih nadomestili novoro- ..... L jenci. Vsako leto se manjša števi- r o porodov; leta 1902 jih je bilo 345,378! Posledice že kažejo: le-ta 1851 je bilo v Nemčiji ravno 1 toliko prebivalcev kakor na ^ Francoskem, danes ima ta 39 mi-lijonov. a Nemčija 66 milijonov, ljudij. Drugi evropski narodi i- s majo 11—14 ljudi vsakoletnega.. prirastka na vsakih 1000 prebi-'' valcev: Francija pa. namesto, da 1 bi svoje prebivalstvo pomnožila j v tem razmerju za 450,000, izgub-j1 lja vsako leto 30,000 državljanov. |( To je grozna štatistika, smrtna j rana za najmodernejšo državo, 1 kateri najbrže ni leka. Slavni ekonomisti Leroy-Beaulieu. Messiny, dr. Bertillon in drugi svetujejo, naj država daruje znatno premijo materam za tretjega in Četrte- j ga otroka. Bo li to kaj koristilo .' Menda ne. Moderne ideje so na-1 pojile francosko dušo z moder- j nim strupom: več nego dva otro-, ka na reja jo iz žene zgodaj staro : in trpečo mater, iz moža človeka, . ki obupuje v vednem boju. Z največjim sijajem je sprejel Pariz nizozemsko kraljico. Prišla je sicer s svojim možem, bivšim nemškim princem, ki pa nima na prestolu prav nobenega vpliva. Duhoviti Parižan mu je takoj ob prihodu nadel nič kaj bliska vo ime "le cocq de la reine" (pete-! I i ii kraljice*. Sprejem je veljal j le ljubeznivi Vilhelmiui in mali j Nizozemski, ki je pa tako mogočna in bogata. Pravijo, da je nemški cesar Viljem izvrsten kqyalir, ali simpatij holandske kraljice si vendar ni pridobil za svojo drža-]vo. Priskakljala je k debeluhu ;Fallieres-u. mu gorko stisnila ro-Iko in za vriskal.| je Pariz... j Pred nekaj dnevi so angleški unijonistični listi sprožili idejo o -tesni francosko-angleški zvezi. [Posegli so v debato vsi listi to-stran in onstran kanala La Manche. Prijateljstvo med Francozi se je v zadnjih letih mnogokrat izkazalo kot jako tesno, tro-dogovor med Anglijo, Rusijo in j Francijo je obrodil obilne sado-| ve. Francija je dobila Maroko, prvi dve sta si razdelili vpliv v j Perziji, Anglija ima svobodne roke v Egiptu. Trozveza si je med-jtem prilastila Bosno-Hercegovino in peščeni Tripolis; z njegovo o-kupacijo je vsa severna afrikan-ska obal v evropskih rokah; na vrsto prideta prej ali slej Mala Ajiija in evropska Turčija. Evro-pejska politika je takorekoč osredotočena v Sredozemskem morju : štiri države si hočejo tu ustanoviti svojo prihodnjost. Avstrija v zvezi z Italijo, Francoska in Angleška. Ta srednja se mora boriti v težkem dvoboju na severnih morjih z Nemčijo; nekdanja močna eskadra v Sredozemskem morju se vedno bolj krči, ker jo kličejo dolžnosti na sever. Sedaj se je celo preselila iz Malte v okri-:lje Gibraltarja — vsega skupaj 4 .oklopnice in eskadra oklopnih križarjev. Radi tega čaka tam večja odgovornost prijateljico Francijo, katere minister za bojno mornarico hoče na vsak način vzdrževati premoč nad združenima mornaricama Avstrije iu Italije. "Le 18.000 mož ščiti naš E-gipt. Malto in^ Gibraltar, na mor-iju smo se umaknili, indijska es-Ikadra in eskadra na daljnem Iztoku se vedno bolj krčita; tri stoletja smo bili absolutni gospodar-Jji na vseh morjih, a sedaj nam j groze nemški dreadnoughti. pi-jckelhaube in Zeppelini. Hočemo 'zvezo s Francijo, kateri prepuščamo odgovornost v Sredozem skem morju, hočemo močno, armado, ki uaj nam hrani našo do-i movino." Tako vsklikajo angle-j ški unijonisti. Vladajoči liberalci se držijo bolj rezervirano, dokazujoč, > da ima sedanje prijateljstvo globoko zasajene korenine, da bi pa zveza med obema državama le otežkoeila stališče obeh, da bi morala Angleška vzdrževati veliko armado za-še in za po-1 moč svoji zaveznici. Morala vseh( teh izgovorov je sledeča: Dobri^ odnosa ji s Francijo Angliji ne j škodujejo, pae pa ozko začrtana] zveza. Hočemdh imeti svobodne ro j ke v.prihodfijosti, ki Se nam kaže* r obliki gordijskega vozla; da bi i ni šli za druge po kostanj v žer-1 avico. tega ne sme zahtevati niti | laša prijateljica, ki bi pa to za-, itevala kakor — zaveznica! T— Važno za rojake, ki nameravajo kupiti zemljišča. Ta urad opozarja tujce, ki na-1 ineravajo kupiti zemljišča, naj se najprej prepričajo o vrednosti zemlje, katero hočejo kupiti in če j je prodajalec resnični posestnik ali ne. Kupovalce zemljišč naj nikar ne slepe visokodoneči oglasi, ki izhajajo v novinah. V mnogih slučajih se te družbe in posamezni prodajalci poslužujejo letakov in malih spominov, da zavajajo ljudi h kupčijam. Omeniti je treba, da je tako posestvo zelo pogosto brez vsake vrednosti, kajti če hoče človek, ki iiua posestvo, prodati isto. ni prav nič treba izdajati letakov ter jih pošiljati naokrog in tudi ni treba, da se ponudi kupovalcu en lot zastonj v slučaju, da kupi drugega. Nekoji teli letakov oznanjajo, da prirejajo kompanije ali privatni prodajalci izlete v kraj, 'kjer leži dotično posestvo. Ven-jdar je zemljišče, ki se ga pokaže bodočemu kupcu, povsem druge ■ kot ono. katero se mu pozne j t proda. Z drugimi besedami, t prodajalci pokažejo kupcu naj lepši lot in mnogokrat celino lep lot na celem posestvu in kupec s I misli, da je tudi ostala zemlja po dobna kosu. katerega je videl. Zato se morajo tudi kupovale 'prepričati, da je zemlja res neka. vredna, da ima prodajalec resnic j no posestno pravico ter moraj« itueli veeleti. kje leži kupljen« j zemlja, predno sklenejo kupčijo Včasih je pogodba brez vsak» vrednosti, ker tii v tej zemljišči zadostno označeno. Ako pravi n; primer pogodba, da je zemljišči v bloku št. 6, lot je št. — do — všteto, je taka pogodba poniaiij kljiva, ker ne popiše natanko ku povalčevega zemljišča, kajti i bloku št. — je lahko 50 in več lo tov in kupovalec ne ve, koji tel lotov so njegova lastnina. ! Inozemci, ki stanujejo v en | državi, naj ne kupujejo zemlje 1 drugi državi, dokler nimajo pri [like izvedeti, koliko je zemlji i vredna. Kako more namreč kujio j valee zemlje vedeti, če je zeuilj ! vredna njegovega denarja, ko dc bi pojasnila edinole iz glasov ai |pa od zasebnih prodajalcev! Ku povalec mora imeti vedno pre ločini, da bo prodajalci; oznanil 1 j dobre strani svojega posest v* nikdar pa ne slabili. Konečno naj se vsi kupovale: predno kupijo zemljišče, najprv I prepričajo, kje da leži zemlja, al jje kaj vredna ali nič. kako dale je od železnice, če je blizu ali tla j leč od kakega velikega mesta, č je pripravna za homesteael ali z : j farmo. Ko dobi kupovalec fe iu formacije, mora nadalje izvedeti ali je prodajalec resnični posest ,nik zemlje ali ne in konečno me jra gledati na to. da je v kupu ^pogodbi natančno opisano in za 'črtano zemljišče. Dobro je turi Slovensko katoliško a _____ _ podp. društvo m^ly svete Barbare B---B za Zedinjene države Severne Amprlke. Sedež: FOREST CITY. Pa. Inkorporir&no dne 31. j&nuarjjt 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCMAN, Bor 6SS, Forest City, P«. 1 Podpredsednik: JOSKF PETERNEL, Box 96 WUlock. Pfc. V > ! I. tajnik: IVAN TELBAS, Box 707. Forest City. Pr II. tajnik:: ŠTEFAN ZABRlC, Box 608, Conemaugfh, Pa. I Blagajnik: MARTIN MUHlC,' Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box R47. For«t City, Pa. 1. nadzernik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburg, Pa. n. nadzornik: FRANK SUNK, 50 Mill St., Luzerne, Pa. HI. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. — 3rd St., Rock Springs. Wy« POROTNI IN FRIZIVNT ODBOR: Predsednik porot, odbora: PAUL OBREGAR Bo* 2«2, CoIHmtWK UL I. porotnik: MARTIN OBERŽAN. Box 61. Mineral. Kam H. porotnik: ANDREJ SLAK, 7718 ISBler St., Cleveland. Ohl*. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. M. RELISKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pošiljajo 1. tajniku IVAN TELBAN. P. O. Bob 797 Fores« City, Pa. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". ^za kupovalea. ako ima posestno polico, katero je iz- (SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR 11 i DRŽ. NAROČITE SE NANJ. ii ZAHVALA. Tem potoni se najsrčneje zahvaljujem vsem darovalcem in krajevnim elruštvam J. S. * K. J., ki so mi pomagali v dolgotrajni bolezni. Vsem tajnikom, posebno pa glavnemu tajniku g. 'Geo. L. -Brozicliu v Ely, Minn., izrekam j iskreno zahvalo za njih trud. Z bratskim pozdravom Ivan Mikolič, Aldridge. Mont. (5-6—7) -— OPOMIN. Podpisana opominjam ?se one, i ki mi kaj dolgujejo na hrani, ela mi do 1. septembra t. 1. zaneslji-Jvo plačajo. Keelor mi v tem času ne poravna svoj dolg. ga bodem 'objavila s polnim imenom v tem listu. Mrs. Frances Primožnik, i P. O. Box 658, Cle Elum, Wash. (3-6—7) TAMBURAŠKI ZBOROVODJA j se išče za že "8 mesecev obstoječi 110 članov močni klub. Damo pri-I merno plačo ter mu preskrbimo stalno delo. Za natančna pojasni-|la obrnite se na: i Slovenski Tamburaški Klub 11 Naprednost", 701 North Holmes Ave., Indianapolis. Ind. (5-6—7) ** i; NAZNANILO. -! Članom društva Triglav št. 44 ;|S. D. P. Z. v Tercio, Colo., in o-ijkolici se naznanja, ela se vrši redil na mesečna seja vsako drugo ne-> eieljo v mesecu, iu sicer ob 9. uri i dopoldne. Tem potoni opozarjam - vse člane, »la se redno udeležuje- ■ jo sej ter eloprinašajo svoje pri- ■ spevke. Oni j>a, ki imajo potni list in jim poteče, naj si pravočasno preskrbe elrugega. Kedor ne bode spolnil svoje dolžnosti, bode suspendiran, zato naj člani [ pazijo, da ne boele potem nepotrebnih izgovorov in v slučaju kake nesreče bode edinole sam . kriv. Tomaž Pire, tajnik. P. O. Box 182. Tercio. Colo. ___ (5-6—7) ^ VAŽNO ^ za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi pamiki v soboto v Evropo. To je zelo važno za posiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, nvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 CORTLANDT ST„---NEW YORK, N. Y. Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. -----.. ■ ^ ....... —--.m-m-/£ I mm, I I .III ...I !■.. I I ., ■ . I. ■ —— Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI* t PwdMdnlk: IVAN GERM. S97 Clurry W»y ar Box «7 Braddock, Pa. Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth, Minn. Box Ml. OUvnl tajnik: GEO. L>. BROZICU. Ely, Ukin. Box 424. Potnotn! tajnik: MIHAEL MRAVINEC. Omaha, N«b., ««4 lo. II » It Blagajnik: IVAN GOUŽE Ely. Minn., Box 1*. ■aupnik: FRANK ME006M. So. Chicago, 111. »421 Ewln« At*. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. Jollet ,111, »tO No Chicago St. \ •} NADZORNIKI« ALOI8 KOfiTELlC. fiallda, COIO., Box &*S * MIHAEL. KLOBIICHAR. Camut«t, Mleta.. 115 — 7th 8t. PETER 6PEHAR, Kanaaa City. Kana, 422 No. 4th 8t PORGTNIKli »I IVAN KERZISNTK, Burdine. Pa.. Box 13S FRANK GOUZE, Chiaholm, Minn., Box 71*. MARTIN KOCH EV AR. Pueblo. Colo.. 1219 Eilar A*a. V«! dopisi naj a« pottljajo na *Iavno*a tajnika, rac denarne ooftiljatv« pa aa glavnega blagajnika Jednote. Jednotino glasilo: "GLAS NARODA". Sv. člril »n Metod štev. t, Ely. Minn. Druitvo Šteje 16 članov. Pristopili: John Rauch 18S2-15400-$1U00-1 John PrijanoviC lS87-15401-$100«-2 DruStvo Ate je 137 Članov. Sv. Barbara it. 3 La Salte. III. Dm' 2». juna 1912. Suspendirani. Krank0-4 { Druttvo šteje 92 članov. J | Prestopili: Anton Kren 188«- 1146-31000-2 Johana Kren 1885- 8498-3 500-1' k druitvu av. Jurija št 111 v L.eadville, ' Colo. | Prvo druitvo šteje 92 članov in 43 članic. Lrugo druitvo šteje 12 članov in 4 čla- i ni c. Sv. Ciril In Metod št. 16 John»town, Pa. i Dne 29 juna 1912. Suspendirani. Jožef Mele 1890-11637-31000-1 Peter Fink 1883-11016-31000-3 Druitvo šteje 109 članov. Sv. Alo|zH št. 18 Rock SnHnos.Wyo. Dne 29. Juna 1912. v Suspendirani: John Veynuthi 1894-1409S-31000-1 Fric Zepevc 1892-10296-$1000-1 Anton Zvoršnik 1880- 1204-J 500-2 Frank Boinar 1872- 1337-31000-4 John Tenzl 1875-109o3-*100o-4 i John Dermota 1865- 6263 -31000-61 Maria Zaversnlk 1884- 8728-$ 500-2 Maria Bozriar 1874- 8647- 500-4 | Druttvo šteje 211 članov in 82 članic. Sv. Alojzij it. 19 Lorain, Ohio. Dne 29 juna 1912- -j Odstopili. Mhael GrSič 187S- 4980-31000-31 Druitvo šteje 83 članov. j Sv. Jožef M. 20 Gilbert. Minn. Dne 29. juna 1912. Pristopili: Ignac Kramar 1892-15402-31000-1 Družtvo šteje 61 Članov. Sv. Joief št. 21 Denver, Colo. Dne 29. juna 1912. Pristopili. Jernej Anselc 1888-15381- 500-2, Tomoi Moži 1888-15382-3 500-2 j Druttvo ftteje 73 članov. Suspend Irani: Val. Mole 1879- 3609-31000-3 Frucis. Mole 1877- 1821- 500 3 Prestopit« Franc Stufiek 1889 - 6726-31000-1! k druitvu Sv. Ime Jesuaa št. 25. Družtvo šteje 72 članov in 32 članic . Sv. Joief it. 23 San Fresco, Cat. Dne 29. Juna 1912. Pristopili. Joief Fabijan 1880-15403-31000-4! Jakob Dačman 69- 4 31000-6; Mart. Dargtn 76- 6-31000-4, Marko Janko 70- 6-31000-6 Peter Lovrin 71- 7-31000-61 Josef Lsmpe 96 - 8-3 500-11 Joftef MiherUČ »6- 9-3 500-1 j John ' Spraic 70 10-31000-6 ' Jonef Salta 1894- 1-11000-1 I John Znidaršič 87- 2-8 600-2 j Agnac Dačman 68- J- 500-6 > Katar Lcnrrln 87- 4-31000-2 Jedert Sprai* 71- 5-1 500-6 Druitvo iUJ«"lM članov tn $ članic. Sv. Ime Jezusa št. 26 Eveleth. Minn. Dne 29. juna 1912. Prestopili: Peter Krte 1886- 2802-31000-1 k družtvu Sv. Srce Jesusa št. 2. Prvo družtvo šteje 152, drugo 140 članov. Sv. Štefan št. 26. Pittsburg, Pa. Dne 29. juna 1912. Pristopili: Anton Rolk 1876-15383-310O0-5 Družtvo šteje 63 članov. Sv. Štefan št. 26 Pittsburg, Pa. Dne 29. juna 1912. Umrli: Franc Barbiš 1879-11275-51000-3 umrl dne 7. junija 1912. Vzrok smrti jts bila plučnica. K družtvu je pristopil dne 20 nov. 1905. 1 Družtvo šteje 62 članov. Sv. Joief št. 29 Imperial, Pa. Dne 29. juna 1912. Pristopi!!: Kristina Bogotaj 1896-15384- 500-1 Družtvo šteje 28 članov. Prestopili: Jožef Kaučič 1874- 5107-31000-4 Mary Kaučič 1881- 9002- 500-3 Frank Drobiš 1891-12361-3 500-1 k družtvu Sv. Frančiška št. 99. Prvo družtvo šteje 51 članov in 27 članic. Drugo družtvo šteje 35 članov in 11 članic. Sv. Jožef it. 30 Chisholm, Minn, Dne 29. juna 1912. Pristopili. Paul Radovič 1878-15416-31000-4 Suspendirani: Mihael Svigel 1888-11815-31000-1 Gregor Turek 1886-14050-31000-3 Jacob el.narčič 1891-14830-31000-2 1 Družtvo šteje 207 članov. Marija Zvezda št 32 Black Diamond W'sh Dne 29. juna 1912. John Humljan 1876- 5609-31000-3 John Fogačnik 1887- 7764-31000-1 Družtvo šteje 59 članov. Sv. Barbara št. 33 Trestle, Pa. Dne 29. Juna 1912. Pristopili. Jacob Fatur 1888-15417-3 500-1 Mary Knofelc 1896-15418-3 500-1 Družtvo šteje 130 članov in 63 članiG. Suspendirani: Theresa Kušnik 1884- 9240- 500-1 Tomož Kušnik 1875- 2167-31000-3 John Boiič 1878-12997-3 500-4 Družtvo šteje 129 članov in 62 članic. fcv. Peter Pa«el št. 35. Lloydell. Pa. Dne 29. juna 1912. Prestopili: Anton IlešiC 1883- 4356-31000-2 k družt. Sv. Aloizija St. 18. Prvo družtvo šteje 68. drugo 218 članov. Prestopili: Andrej Opeka 1864- 6422-310O0-6 k družtvu Sv. Jožet^ št. 29. Prvo družtvo šteje 71, drugo 52 čla« nov. Suspendirani: Martin Kovalik 1888-14876-31000-2 i Geo Mlinar 1880-11999-31000-3 Odstopili. Mary Zidar 1890-107691 500-1 Družtvo šteje 69 Članov in 26 članic. Sv. Alojzij it. 36 Conemauoh, P«. Dne 29. Juna 1912. Zopet sprejeti. ' Peter Bukovec 1885- 7516-31000-2 Mary Bukovec 1892- 9304-3 600-1 i Louis Žitnik 1887 - 6539-31000-2 Odstopili: John Miklavčič 1876- 2849-31000-3 Družtvo šteje 87 članov in 34 članif. Sv. Janeza Krstnlka it. 37 Cleveland. O. Dne 29 juna 1912. Suspendirani: Frank Konte 1884-13141-3 600-3 Družtvo šteje 192 članov. Umrla članica. Katar. Muiič 1862- 9384-3 600-6 umrla dne 24. maja 1912. Vzrok smrti je mrtvoud. Prist, k Jednoti 1. juna 1906. Družtvo šteje 91 članic. "Sokol" it. 38, Pueblo, Colo. Dne 29. Juna 1912. Pristopili: Joseph Sturie— 1880-15386-31000-4 Družtvo Šteje 69 članov. Sv. Mihael it. 40, Clarletge, Pa. Dne 29. Juna 1912. ; I Pristopili: Frank Narattn 1888-1S386-31000-2 t Ella Vidič 1884-15387-11000-3 Druttvo šteje 79 članov. * Sv. Jožef it. 41 East Paletsine. Ohio. Dne 2». Juna 1912. Pristopili. t Anton Tušar 1896-15388-31000-1 Druitvo šteje 28 Članov. Marija Pomagaj it. 42 Pueblo, Colo. Dne 29. juna 1912. Zopet aprejetl. Anton Marinšek 1871- 5982-31000-4 Družtvo šteje 77 članov. Suspendirani: Ignac Spendal 1887-13488-310OO0-2 Anton Marinšek 1871- 5982-31000-4 Družtvo šteje 76 članov. Sv. Barbara št. 47 Aspen, Colo. Dne 29. juna 1912. Suspendirani: Josef Gempel 1887- 7787-31000-1 Leopold Hindel 1880- 5159-31000-3 Odstopili): Frank Kuhar 1878- 3913-31000-3 Družtvo šteje 85 članov. Sv Jurij it. 49 Kansas City. Kant, Dne 29. Juna 1912. r Umrl Jožef Vook 1876- 6178-31000-3 umrl dne 13 junija 1912. Vzrok smrti je-tika. Prist, k Jednoti 17. decembra leta 1906. I Družtvo šteje 68. članov. Sv. Peter t" Pavel št. 51 Mursry, Utah. Dne 29 juna 1912. Su*Dendlranl: Mihael Kraskovič 1865- 5426-31000-6 Družtv« šteje 3« člano". Sv. Jože* št. 53 Little Falls. N. Y. Dne 29. juna 1912. - Suspendirani. Andrej Spacapan 1875- 3390-310»^0-3 Anton Verbič 1872- 5688-31000-4 Eliza Verbič 1875- 9772- 500-4 Družtvo šteje 91 članov in 33 članic. Sv. Frančišek št. 54 Hibbing. Mlnn. Dne 29. juna 1912. Pristopili: Vladislav Bakšič 1887-15419-S1O00-2 Družtvo šteje 54 članov. Suspendirani: , Frank Bencetič 1885-13582-31000-2 John Domin 1886-11054-31000-2 Tom Vukovič 1871-14505-31000-5 Družtvo šteje 53 članov. Sv. Rok št. 55 Uniontown, Pa. Dne 29. juna 1912- Zopet sprejeti. Paul Kekič 1874-13544-31000-5 Katarina Kekič 1882-13619-3 500-3 Družtvo šteje 34 članov in 19 članic. Umrli: Mihael Rupar 1880- 4884-31000-3 umrl dne 12. junija 1912. Vzrok smrti je bil ubit v premogovem rovu. Prist, je k .lp.lt>>>! i 7 Družtvo šteje 33 članov. Sv. Štefan št. 58 Bear Creek, Mont. Dne 29. juna 1912 Pristopili: Louis Loušin 1884-15389-31000-3 Družtvo šteje 44 članov. Odstopili. Louis Oades 1882-10365-3 500-3 Mary Cades 1882-10365-3 500-3 Družtvo šteje 44 članov in 18 članic. Sv. Barbara 60 Chlsholm, Mlnn. Dne 29. juna 1912. Pristopili. John Baraga 1878-15420-31000-4 Družtvo šteje 41 članov. Suspendirani: John Lašič 1880-15214-S100O-1 Tomo Dranovič 1881-13333-31000-3 Anton Gačnik 1884-13739-31000-3 I 'riiitvn £t»ie Ift Manft« Sv. Jurij št. 61 Reading. Pa. Dne 29. juna 1912- Suspendirani: Marko Kralj 1883- 5151-31000-2 Družtvo šteje 41 članov. Sv. Flori Jan št. 64 So. Range, Mich. Dne 29. juna 1912. ; Suspendirani: Peter Bukovec 1882-12963-31000-3 John Demetrovič 1871-14410-31000-E Družtvo šteje 18 članov. Sv. Peter in Pavel it. 60 Jollet, III. .j Dne 29. juna 1912. Pristopili. George Rozina 1878-15378-3 5O0-J Družtvo šteje 83 članov. j Isus Prijatelj Malenlh št. 68 Monessen Pa > Dne 29. juna 1912. Pristopili: L Belan Ferko 1877-15390-31000-4 Zdelar Ferdo 1882-15391-31000-3 Druitvo šteje 84 članov. " Suspendirani: Sparko Doinijan 1878-12463-S1O00-4 l Družtvo šteje 82 članov. I - ' Zvon. št. 70, Chicago. III. Dne 29. juna 1912. 1 Suspendirani: Jacob Enfer 1876-15049-31000-E Družtvo šteje 36 članov. Sv. Janez Krstnlk it. 71 Collinwood. O. Dne 29. Juna 1912. I !)*? Pristopili: John Cernko 1883-15392-31000-S Druitvo šteje 85 članov. > Sv. Janez Kratntk it. 75 Canonsburg. Pa. Dne 29. juna 1912- Pristopili: Josef Bizjak 1877-15393-3 500-4 Mary Brefiič 1891-15394-$ 500 3 Druitvo Šteje 58 članov in 7 članic. °«tmembi zavarovalnine: I John Brezič 1884- 7203-31000-3 iz »500.— Druitvo šteje 58 članov. I Sv. Barbara St. 79 Hellwood, Pa. I Dne 29. Juna 1912. * Suspendiran! ; ! John Zorko 1879-11134-$100|K)-t Druitvo štej* 80 Članov. - Sv. JerneJ it. 91 Aurora, III. Dne 29. juna 1912. • Pristopili: Frank Prijatelij 1893-15421-31000-1 Družtvo šteje 35 članov. Sv. Janez Krstnlk it. 82 Sheboygan. Wis. 4 Dne 29. Juna 1912. Prestopili: John Perko 1888- 5924-31000-1 k družtvu Sv. Barbare št. 60. t Prvo družtvo šteje 76, drugo 42 članov. Suspendirani: Anton Meden 1889-144481-3 5CO-5 John Skrmar 1873-13483-3 500 5 Družtvo šteje 74 članov. / Sv. Martin St. 83 Superior, Wyo Dne 29. juna 1912. Prestopili: Josef Kolman 1874-10864-31000-4 Maria Kolman 1875-12004-3 500-4 k družtvu Sv. Aloizija št. 18. ■p^l-rt l-r. it.ln •»& «"'1itw»' In S Fin- nic. Drugo družtvo šteje 219 članov in 85 članic. Sv. Anr^el čt. P4 Tri^lrfad, Colo. Dne 29. juna 1912. Odstopili. Mihael Gričar 1868-11178-S7900-6 Jožef Sajn 1885-14312-$ 500-3 Suspendirani: Frank Romšek 1888-12759-31000-2 John Knežovič , 1886- 6892-31000-2 Jacob Petek 1884-14149-31000-4 Anton Sloveč 1878-139996-31000-4 John Simčič 1878-13097-31000-4 Družtvo šteje 97 članov. Sv. Josef št. 85. Gurara. Minn. Dne 29. juna 1912. Zopet sprejeti: Mike Klobučar 1883-10769-31000-2 Frank Steblaj 1883-10780-31000-2 j Jacob Snoj J887-10762-31000-2 Družtvo šteje 48 članov. Sv. Jožef. št. 86. Midvale, Utah. Dne 29. juna 1912. Maria Pertekel 1887-15395-3 5O0-2 Družtvo šteje 14 članov. Sv. Rsk št. 94 Waukeoan, III. Dne 29. juna 1912. Prestopili: Luis Steblaj 1881-12804-$ 500-3 • k družtvu Zvonn št. 70: Pi-vo družtvo šteje 41, drugo 37 članov. - j Sv. RešnJe Telo št. 95 Waukeoan, 111. Dne 29. juna 1912. Suspendirani: i Steve Medaj 1861- 5768-31O00-6 1 l Zopet spreieti: Fr. Lipovšek 1885-12704-31000-2 John Mauaur 1879- 1166-31000-3 Jera Mausur 1879- 8819-3 500-3 Frank Petelinšek 1881- 7727-31000-3 ! Družtvo šteje 18 članov in 5 članic. Sv Srce Jezusa št. 98 Ahmeek, Mich. Dne 29. juna 1912. * 'f^OWT Suspendirani: | GaSpar Polončič 1888-12955-$ 500-3 Peter Sabolj 1878-12950-31000-6 Družtvo šteje 22 članov- Sv. Frančišek št. 99 Moon Run. Pa. Dne 29. juna 1912. Angela Sue 1885-15396-3 500-3 Družtvp šteje 12 članov. Suspendirani: Frank Bošič 1892-13227-3 500-1 Peter Joksetič 1879-13234-31000-4 Družtvo šteje 33 članov. Sv. Feliks št. 101 Walsenburg. Colo. Dne 29. juna 1912. T'rr«fl , Pristopili: fitefan Bugovič 1877-15397--31000-5 Družtvo šteje 22 članov. Suspendirani: Anton Jerman 1886-14815-$100u-5 * S I ,t* 1*1« Družtvo šteje 21 članov. Marije Vnebovzetje št. 103 Collinwood, O. Dne 29. juna 1912. M Suspendirani: Johana Ferušek 1893-15040-$ 500-1 Družtvo šteje 22 članic. Sv- Janez Krstnik št. 106 Davis, W, Va. Dne 29. juna 1912. t Pristopili. i Andrej VičiC lS90-15422-$1000-2 Družtvo šteje 37 članov. Pristopili: Andrej Jerman 1894-15398-$1000-i Anton Kušlan 1876-15399-31000-5 ^ Družtvo šteje 37 članov. Suspendirani: Jacob Potokar 1887-14596-31000-2 Družtvo šteje 37 članov. Maria Trsat štev. 109, Kleewatln, Mlnn. Dne 29. juna 1912. ' ' " -- V Pristopili: Filip Grčevič 1883-15423-31000-3 Frank Peterlin 1889-15424-31000-2 Anton Bartol 1869-15425-$1000-6 t Društvo šteje 26 članov. črtani:: Fr. Skorušek 1883-15022-31000-3 Frank Mohar 1875-15046-31000-5 Družtvo šteje 23 članov. > Sv. Frančišek štev. 110, McKlnley, Minn. Dne 29. juna 1912. Pristopili: Matt Rasp 1875-15426-31000-5 | Društvo šteje 16 članov. pozorni Ljnbessn in msščtranjs, lOt zvezka $6.00. Ciganska sirota 100 it. $9.00. Strah na Sokolovsm 100 sv $5.00. Grofica berattca $4.00. Bersčsvs skrivnosti $6.0t. Tisoč in sna noč $0.00. To so irvanrsdno nisks eras; potadna nr&čunjena. KaroSUa s denarjem poiljHe na: OLAfl NARODA, n Oortlandt ffc.,N«v York Cfty 1 Utiscna! Dunajski list "Die Zeit" pri-občuje ta-le članek, ki verno o-značuje položaj na Hrvatskem pod komisarijafcom Slavka Cu-ivaja. Iz Hrvatske se ne čuje nič novega. Postala je tihota tam. In o-ficijozni hvalitelji kraljevega komisarja sklepajo iz tega, da se je j Hrvatska "pomirila". Tišine res jni možno tajiti. Nobena beseda |tožbe. noben glas nezadovoljnosti, nobeden zvok ozlovoljenja ne ! prodira v javnost. Le vprašanje je, da li ta tišina govori za kraljevega komisarja in ne proti njemu ?! Upornega človeka ne iiio~e prisiliti v molk na različne naei-jne: ali smo ga n. pr. prepričali o ineosnovanosti njegovih pritožb, ali da smo izpolnili njegove želje, ali pa morda s tem, tla smo mu potisnili zatik v usta. ali pa smo ga utišili z udarcem po glavi, j Postopanje kraljevega kurni-jsarja v Hrvatski je primerjati s tem zadnjim postopanjem. Sabor jje stavljen izven funkcije, zbere-|vanja niso dovoljena, proti čaj-ui-|kom je uvedena preventivna een-izura, kakoršnje si ne upajo uveljaviti niti v Rusiji, da niti ne go-ivorimo o Turčiji in Perziji. Hr-, vatski listi — izvzemši ptfr od 'vlade nameščenih provokacijskih j listov — ne prinašajo niti beseui-jee o hrvatski politiki. Do sodnij, j ki naj bi ščitile .prebivalstvo vsaj ! proti morebitnim presezanjem policije, ni od zagrebškega vele-izdajniškega procesa, procesov Hinkoviča in dra. Lorkoviea — nobenega zaupanja več v političnih vprašanjih. Tiho je postalo v i Hrvatski, tiho — kakor na gro-;beli! Čudna dežela to v Evropi. |edina dežela, ki nt* eksistira več Iv svojem časopisju, j Iz tišine v Hrvatski izvajajo o-ticijozi sklep, da se dežela zače-jnja pomirjati. Ali — je li bila i prej nemirna? Ali je po ulicah zagrebških divjal punt f Ali so ;morda pobijali na tisoče oken, (prevračali vozove električne cest-jne železnice ' Ali so gradili barikade, polivali tlak s ka tramom in ga zažigali, plenili prodajalne, streljali z revolverji?! Sta li morala policija in vojaštvo razvijati svojo silo. da vpostavita red? Je li bilo morda v Zagrebu krvavih i političnih bojev z mrtvimi in ra-i njenci 1! | Ne! Vse to se je godilo v Budimpešti —- v minulem tednu še! |So li pa radi tega suspendirali .ogrsko ustavo, so li radi tega jimenovali kakega kraljevega ko-jUiisarja za Ogrsko? Ogri so si pomagali med seboj po drugačni j metodi. Vlada in stranke so se | dogovorile, da enkrat resno začno z volilno reformo, radi katere so nastale ulične demonstracije. In tako je nastal zopet mir j brez zatikanja ust in brez udar-jca po glavi! Ogrska vlada meri jpač z dvojno mero. Za svoj na-jrod. ki naj še tako rt belira, ima [vedno nadete gla<;e rokavice; za jdruge narode pa, za Hrvate in j Srbe. pa naj še tako krotko opo-inirajo. ima hitro golo pest. Hrvatje in Srbi v Hrvatskem j niso rebelirali. Zagrešili so samo jen zločin, čuden paradoksen zločin. Leto in dan prepovedujejo I vse vlade v tej narodnostno bo-igati državi narodom izveličevalni inauk: narodi, ponižite se, napra-I vite konec narodnemu prepiru! I Nikjer niso narodi izpolnili te po-božne želje. Le na Hrvatskem so j to storili! Iu še tako temeljito! j t e mi tu v Čisla jtaniji govorimo jo sporazumu med Čehi in Nemci, j mislimo vedno le na pogoje življenja drug poleg drugega, na jezikovna in uradniška vpraša-■ nja. Hrvatje in Srbi v Hrvatski I pa so storili veliko več. Pravo narodno ujedinjenje, stopljenje v eno, nekaj, kar seza preko poli-jtike in zajema vse kulturno živ-jljenje. Hrvatje in Srbi v Hrvat-jski, ki so se poprej tako prega-jnjali in sovražili, kakor se morejo sovražiti le bližnji sorodniki, {spoznali svojo popolno narodno j identiteto, katere je le še razlika vere in pismen, ne pa naroda. Zato bi jih morale vse vlade te mno-gonarodne države nagraditi ter jih postaviti vsem narodom monarhije v izgled in za vzor! Ali, odkar so se spravili, se postopa z njimi še enkrat tako grdo. Dokler je bilo še narodnih nasprot-stev v deželi, dokler so se Hrvatje in Srbi pobijali, je bilo lahko ogrskim vladam, igrati ulogo smejočega se tretjega ter vladati sovražne brate v lastno korist. To sedaj ne gre več. Hrvatske ni več m6žno vladati po principu: divide et impera! In zato se je ogrska vlada vladanju na Hrvat- : . i—. ■ ... --v-u.1.JW- i-.'-w-.-^... im—' skem čisto odrekla in se umaknila na samo upravo. Ker Hrvatje in Srbi ne kriče več drug drugemu. marveč nastopajo skupno proti tretjemu, je kraljevi komisar obojnim pritisnil zatik v usta in jih utišil — po svoje!! Novakova milijonska zapuščina. —o-- Tržaška "Edinost" je prejela :sledeči dopis: O ti milijonski zapuščini pišejo ž»* mesece razne novine. in to I j na ta način, da vsaka novina prišteva Novaka k svoji narodnosti.: Pred nedavnim so prinesle to vest tudi ogrske novine, ki so seveda [trdile, da je Novak Oger! Nem-' ške novine pa trde, da je Nemec. J j In tako tudi vsaka novina izbira iz srede svojega naroda tiste ! sreč ne dediče, ki naj dobe ogrom-i . ;no premoženje pokojnega Nova-, ka: kakih 160 milijonov frankov. Ne mark in tudi ne kron. Kolikor! je pa piscu teh vrstic znano o tem i slučaju, je bil Novak rojen na! Kranjskem, in to na Dolenjskem. Pisec teh vrstic je videl tudi o-riginal ua pisma, ki jih je pokojni Novak pisal svojim sorodnikom na Kranjskem, katere je že pred 40 leti denarno podpiral. Pokojni Novak je bil že tedaj zelo premožen iu brez otrok. Kar se tiče notic v raznih no-! vinah, je resnica ta. da je 25 dedičev, ki so piscu teh vrstic znani, in ki edini imajo pravico do te ogromne dedščine — če sploh i res obstoji v tako veiiki svoti — ki se baje nahaja na Francoskem, a ne v Nemčiji. Vso stvar ima pa v roki neki ljubljanski notar, ki j marljivo tlela na to, da se ta svo-' j ta preseli na Kranjsko v roke pravih Novakovih dedičev, prist-jnih Kranjcev. Če se to dogodi, potem ne bo Nemcem, Madjarjem j j in drugim, ki bi se radi polastili našega kranjskega Novaka, ozi-jroma njegovega premoženja, pre-|ostajalo drugega, nego da si ota-i rejo sline, ki se nji tako cede po ti ogromni zapuščini. Toliko v pojasnilo notice pod ■ gornjim naslovom v "Slovenskem' Narodu" z dne 31. maja. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. i T*^ ■ * "fc ■■ h I I II ^ i - - ___ Vabilo na naročbo. S prvim julijem je minila prva polovica dvajsetega letnika 'Glas Naroda'. Tem potom se zahvaljujemo vsem cenjenim naročnikom, ksu kor tudi ostalim čitateljem za njihovo vsestransko zanimanje za naš list, kajti tudi v tej polovici dvajsetega leta izdajanja našega " lista se je število naših naročnikov v vseh krajih Zedinjenih držav znatno pomnožilo, tako da jih bode kmalu DEVET TISOČ, s katerim številom se more ponašati edini slovenski dnevnik 4' GLAS NARODA". "GLAS NARODA" ostane tudi v nadalje na svojem dosedanjem naprednem stališču, strogo se držeč svojega neodvisnega gesla: "Vsakemu svoje!" Tem potom si dovoljujemo opozoriti vse one naročnike, ki ,so nekoliko z naročnino zaostali, da isto čim prej ponove, sicer bi morali, vpoštevajoč tozadevne poštne predpise, izbrisati iz imenika naročnikov vse one, ki se ne spomnijo svoje dolžnosti. V bodoče se ne bode mogel ni-kdo izgovarjati, da mu ni znano, kedaj mu je naročnina potekla, ker ima vsaki naročnik poleg svojega imena na naslovu časopisa tozadevno potrdilo. Prva številka pomeni MESEC, druga DAN tretja pa LETO. Z veseljem pripomnimo, da smo s to novo ureditvijo naslovov v stregli vsem cen j. naročnikom, in le neznatno številce jih je še, ki še niso zaostale naročnine poravnali. Upati pa je, da bodo tudi ti storili svojo dolžnost napram listu. Pripomnimo še, da bode list izhajal v povečani obliki, kakor hitro doseže število naročnikov de-/ettisoč. In temu številu se naglo bližamo. H koncu prosimo vse dosedanje naročnike, da nam ostanejo še nadalje zvesti in naj skušajo pridobiti še novih naročnikov, za kar se vsem skupaj že v naprej zahvaljujemo. Uredništvo in upravništvo "Glas Naroda." Pametno del» oni. ki vzame za vnetovalca I MATIJA SKENDEK, slovenski n ot n r I n pravilnik f za Ameriko in stari kraj J 5241 ButUr St.. PiHabursh. P«. } Preicma in izdeluje: tožbe, polnornočt. vnjaškp prošnje, f X kupne in prodajne, ugovore in droge nctarpk<» in prav- r» Si dnišk«* posle. Za pri delu oškodovane iztina dobro odškodnino. J če se pravoča.sno nanj obrnete. Na P'»dniji v Pitt»burghu ima F * &XX) jamčevine za srotovost in natančno delovanje vseh svo- j jih notarskih poslov. f Farme -- samo $5 vsaki mesec. Sedaj je čas, da kupite. Ako ste se namenili kupiti z°mljo za farmo, je sedaj najboljši čas. da storite to, ker sedaj laliko vidite pridelke n;« polju ter se pre pričata, koliko le doti^na zemlja vredna Ako imate le voljo kupiti zemljo t^r danes zjutraj pričeti gospodarstvo, nimate nobenega vzroka. da tega tudi ne izvršite. Vsak. tudi najsiromašnejsi delavec lahko kupi zemljo od nas. samo ako hofe. ker prodajamo mi zemljo na laliek način odplačevanja Prodati vam hoiVmo 20 akrov najboljše neposekane zemlje za $ 4«o ali S za alter. I'rereJ nam boste plac'ali pet dolarjev in potem vsaki mesec po pet dolarjev, dokler ne izplačate zemljo, tu je imate šest let in osem mesecev f-nsa, da izplavate zemljo. Mi plačamo davke in ako umrje te preje nego izplačate zemljo. borno dali zemljo brezplačno vašim naslednikom ter ne bo treba tem plačati niti enega centa več za Isto. Nedavno je umrl eden vaših rojakov in njegova vdova dobila osemdeset akrov zemlje takoreč zastonj, ker je plaval ori za »v.Jn zemljo le malo več kot sto dolarjev. — Ali vam pa prodamo 20 akrov za $ 360 all S IS za aker pod istimi pogoji, samo da nam placate sedem dolarjev in centov vsaki mesec. — Kdor pa želi izplačati zemljo v gotovini, mu prodamo aker za S l-r> ali $ 3"0 za 20 akrov. — Ne pozabite, d;i je velika razlika med zemljo in zemljo. Lahko dobite ?labšo zemljo za dolar ali dva ceneje v drugem kraju, a ne skušajte prihraniti nekoliko dolarjev, ker boste si cer vsako leto toliko izgubili pri pridelkih. Zapomnite si. da je več kot štiristo Hrvatov, Slovencev in Slovakov kupilo zemljo od nas in tudi vi jo boste, gotovo kupili. ako le pridete in vidite, kako žive tam vaši rojaki-fai merji. Kupite tiket do Aahlanrl v državi Wisconsin in ko pridete v Ashland vprašajte koga za naš office in pokazal \'am bo. ker pozna vsak v Ashland in okolico našo kompanijo. The James W. Good Company, Ashland, Wis. Rojaki! Slovenci! Vrhničani! Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je Občinska hranilnica na Vrhniki. Posluje še le tretje leto in se ji je zaupalo že nad en milijon sedemsto tisoč kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Vložon denar obrestuj« po 4|°|0 brez vsakega odbitka. Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba v ti hranilnici — tudi v slučaju vojske je popolnoma izključena. Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na Občinsko hra nilntco na Vrhniki iu NE v kako drugo manj varno hranilnico ali •posojilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižic^ drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, ne da bi se obi,estovanje kaj prekinilo. V ŠOLI. • • '. ■ GLAS NARODA, 6. MAL. SRPANA, 1912. ZA SMEH IN KRATEK CAS. I Vitel j: "Pepč«k, — imenuj mi pet zverin, ki žive v puščavi.' Pcpček: "štirje levi in en tiger." jS * t. Njegovo mnenje. Nepričakovan odgovor. "Kakšen je razloček med de-narniiu pismonošo iu davčnim "Denarni pismonoša prinaša denar in dav-čai eksekutor ga vza-, "Napačno! Denarni pismono-l sa ne prijif.sf ni. in davčni eksekutor ne dobi nič." Prijel ga je. Knjigovodja: illugor tistim, ki Ifič uinia.iTeh iie skrlu, kje bi naložili lirimr, brez >Urh\ ležejo k počitku brez skrbi vstajajo... Ravnatelj: To j.- lef>o poveda < no a zakaj zahtevate potem i vsake kvalre zvišanje plače.' Bistroumno. razljutil natakar, "vam slečeni suknjo in lilaee." "Nikar", je ravnodušno rekel gost. "Tu imate polno odličnega občinstva, jaz pa nimam na sebi srajce, ne spodnjih hlač. i Majhna želja !* Gizdalin: "Prisegam vam, go-[spica Klara, ako zapazim, da ima-|te tega človeka rajše kot mene, justreliuT naj prvo njega. potem 'vas in konečno še sebe!" Dama: "Ako ravno ne jahate. ;na tem vrstnem redu, bi mi bilo i nasprotno ljubše. " Fina postrežba. Tuiist: Plačati! Rrčmariea: Prosim — kaj pa' j so imeli?" Turist: Muhe na jugi, muhe v omaki, muhe v špinači in muhe v pivu. Preveč naenkrat. — Kaj pa je rekel gospod svetnik, ko si zasnubil njegovo najstarejšo hčerko f , — Kaj je rekel! Žal mu je bilo. da ne morem poročiti vse tri njegove hčere. Slavni virtuoz Adam Ivauovič pri koncertu slavnega pevskega društva "Štigle'* v Spicburgu. Prekosil jo je. Služkinja: Milost i\;a so rekli, di jih ni doma. Obiskovalec: In vi recite milo-slivi. da mene sploh ni bilo tukaj. Poštna tajnost. Ka pošti pri Sv. Neži je promet tako narasel, da gospodična eks-peditarici sama že ne more več prečitati vseh dopisnic in razglednic. Nujno je treba, da se tej pošti dodeli še nova pomoč. "Zopet sem si kupila nov avtomobil. Melodijo za rog mi kom-[ponira najznamenitejši skladatelj."' T^lmčpT? mcž. Dečko: "Oče, dajte mi groš, da i si kupim tam pri možu jabolka." Oče: "Sinko, le dobiš lahko veliko ceneje. Pojdi tja in mu pokaži jezik. Morda vrže par jabolk j za tebo j. " Zamotano. I — Ti. kaj se pa tvoja žena danes lako j"/.i ! j — Zal«., ker se je najprej razjezila nad deklo, potem se je je-I žila name. ker se jaz nisem zaradi I dekle jt/.il in zdaj j,, sama nase ! jezna, da se j<- razjezila zaradi dekle.. . Hudomušno. --v-- Pesnik (svojemu prijatelju' : "Danes sem poslal dve najnovejši pesmi in sicer vsako drugemu u-rednišlvu. Sedaj sem radoveden Prijatelj (ki ga prekine i : "Katero uredništvo — ti pivo pošlje pesem nazaj! Pctegniti ga je mislil. Kmet zagleda v meslu veejo gručo ljudi in vpraša v bližini stoječega postopača, kaj se j<* zgodilo: "Nekaj posebnega, je dejal postopač. "Krava je znesla jajce!"" "A res?" j«- dejal km« ! prijazno. "Iz trga jajca se ho pa zvalil tak osel. kakor ste vi." Pretežavno. ^ ---- —— Prvi postopač: "Kaj misliš, ali nebi šla v Afriko. Pravijo, da raste tam vse na drevesih.---' Drugi postopač: "Kaj pa imaš od tega? Predno kaj dobiš, moraš vendar na drevo splezati." NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Umrl je v Železnikih due 17. junija Martin Klopčič, bivši žu-| pan. predsednik krajnega šolske-j ga sveta in cerkveni ključar. Umrli so v Ljubljani: Josip ( Perz, čevljarski pomočnik, 22 1. — Marija Volta, mestna uboga 88 let. — Ivan Štefan, sin krov-1 skega pomočnika, 12 ur. — Jer-j nej Koprivec, bivši čevljar, 90 1. Ponarejeni goldinarji krožijo po Ljubljani. Tak ialzifikat je dobil nek trgovec na Sv. Petra cesti od nekega neznanega človeka. Trgovec je falzitikat spoznal šele po ueznančevem odhodu. Sankcioniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcioniral I sklep kranjskega deželnega zbora z dne 7. februarja 1912, da se dovoli občini Jablanica za leto 1912 pobiranje 140% doklade v davčni občini Jasen, 121% doklade v; davčni občini Vrbovo, 117% do-j klade v vasi Vrbica in 150% do-, klado v vasi Kuteževo. Sudmarka za * * oplemenitev'' Kočevarjev. " Mitteilungen der £ »dinark poročajo v eni zael njih številk, da so se po njenem prizadevanju naselili "v Kočevju tirolski kmeti in kmeti iz Nem-' čije. Radovedni taiio, kake uspehe i,o i tu ela oplemenitev kočevar-ske ki vi s pristnim tirolskim ple- • Siidmaika v Ljubljani. V preteklem letu je prispevala moška : podružnica 1579 K in ~enska 704 i kron osrednjemu društvu. Siid-j markina knjižnica je štela 43091 kiijit* in se je izposodilo 410 Čita-teljem 24,200 knjig. Zanimivo je i primerjati te številke z izkazom i Simon Gregorčičeve javne knjiž-niee. Zaradi ene krone v zaboju te-pen. Te dni je prišel nek ljubljanski brivec v stanovanje terjat nekea krojača za eno krono. Pri t * tit je dala beseda besedo in j hipoma sta si bila v laseh. Med j "baruio je krojač padel v nek; zaboj, kai je brivcu posebno prav] prišlo. Spravil kc je nanj ter ga i začel daviti in po glavi tako ob--delavati, tla je ubogi krojaček zadobil take poškodbe, da si je i moral porikati zdravniške pomoči ter par dni ostati v postelji. Bode pae ta krouiea precej dra-ga ! Sircvoat. Ko r;e je dne 13. juni-j ja pozno v noč vračal Alojzij I Dralika. potnik dunajske zavarovalne družbe, iz Postenice do-1 mov skozi Toplice in Sela, mu je postalo dolgočas. Zato je stopil na Selih v hi^o Antona Pirea, o! katerem je vedel, da vozi vsaki dan de-.ke iz Roga mimo njegove j lire v Pod>:teniei na novomeški kolodvor. \ Pirčevi hiši je videl bil" m je, luč slabega sluteč, sto- j pil v v. /o; tu vpraša Antona I Firea. če gre po »leske v Rog in j če bi se smel z njim peljati. Ta . jia pa takoj uahruli in pravi, da I mu bo že pokazal," ker ga je pred j < a>om spodil iz županove gostil-; ne. Nato zagrabi burklje ter uda-! i i po Dralki tako, da mu je med I drugimi udarci tudi skalil očesno 1« čo m je Dralka oslepil. Pire ! pi ide pred porotno^ sodišče v No-vem mestu. Goljufivi nabiralec inseratov. I Vek. Sitar iz Predoselj pri Kranju, bivši trgovski pomočnik, nato kontori.st in trgovski potnik.! je bil v zadnjem času v službi Heleni Pajničevi. voditeljici a-nončne pisarne Hermes v Ljubljani, ki je last Edvarda Krista-' na, "kot provizijski nabiralec in-1 m ratov za razne časopise, koledarje itd. Ker je mož več rabil,! kot je zaslužil, si je pomagal do denarja na ta način,, da je Heleno Pajničevo goljufal r. tingirani-mi zaključki za inserate z raznimi tvrdkami. Izpolnil je sam naroči Ine liste za inserate in podpisal sam omeniene tvrdke, za to da je dobil od Pajničeve 15% ali 20% provizije. Ogoljufal je na ta naem Pajničevo za 790 kron 85 \ ui Pajničeva je prišla te*j go-Ijiitiji na sled, ko je bilo treba izdati neki vozni red, in je Sitarja ovaetila. Sitar, ki je bil že večkrat kaznovan, dejanje prizna iu tidi, da je to storil v silni denarni zadregi. Sotlišče je izreklo, da je obtoženec kriv hudodelstva goljufije in ga je obsodilo na 8 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni, in v povračilo vseh stroškov in škode.\ Sitar je kazen takoj nastopil. Preprečen velik požar. Pred tedni je pričelo nenadoma goreti pri Logarju (vulgo doktor Napit-niku i v Tominjah pri Ilirski Bistrici. Službujoči voditelj orožni- 5ke postaje v Trnovem, stražmoj-ster Votih. je opazil, kako prestrašeno skoči stari Logar izpod strehe in hoče zbežati. Mož je namreč s sinom vred zapalil hi-^■0, da tako sprejme še precej visoko zavarovalnino. Stražmojster Votih je spoznal pretečo nevarnost in s pomočjo ravno navzočega sodnega organa Hirschmanna vse potrebno ukrenil, da se je požar lokaliziral. Vas ima večinoma slamnate hiše, eno na drugi nakopičene, vsled česar je bila skrajna nevarnost, da cela vas pogori. Le strogemu nastopanju straž-mojstra Votilia imajo Tomen-e-i zahvaliti, da niso Tominje danes kup pepela. Razume se, da sta bila mladi in stari Logar ni. licu mesta aretovana in sedita sedaj v preiskovalnem zaporu v 11. Bistrici. ŠTAJERSKO. Iz Ljubnega na Zg. Štajerskem poročajo: Frane Sneberger iz Bi-zeljskega je otvoril decembra 1909 v kopališču Ausec s 300 K prihranka manufakturno trgovino. Priženil je kasneje 15.000 K. j a je kljub temu prišel v plačilne-j težave in moral prijaviti kon-j kurz. Sodišče mu je prisodilo šest | teelnov strogega zapora. Na Vidmu ob Savi je bil izvo-Ijen za župana Mihael Planine. Med svetovalci je tudi župnik Ver k. Posledice nemške kulture. Iz Manbora pišejo: V '"gornjih r krogih mariborskega " Kultur -volka"' se že pojavljajo posledice Ilans Bartschovega bolno nemo-lalnega romana ' Deutse-h-es Leid1 Pretečeni praznik, sta se vračali dve Slovenki v starosti 16 in 18 let, ob približno polu deveti uri zvečer iz obiska v mestu proti svojemu domov ju, nekje v bližini naših parkov. Pota so bila še popolnoma ločljiva in še dokaj še-taleev po njih. Obe mladi dami sta morali po nekem bolj zapuš-j čenem delu mimo smrečja, ko za-slišita iz tega šepet, nato pa po-' : iv: "Jetzt!" Trenotek na to j<-rstalo zraven njih peteif) elegant-1 nih, nemških akademikov, ki so ju takoj začali nagovarjati in: sramotiti. Ne dovolj na tem, je i stopil eden k mlajši, dva pa k starejši. Prestrašeni sta začeli najpreje prositi, a uvidevši, da s tem pri edelsurovmah ne opravijo ničesar, je poklicala starejša na pomoč. Klic ni ostal neslišen, kajti par trenotkov je prihitel nek kavalerijski nadporočnik in" dvoje gospodov v civilu dekletoma na pomoč. Bil je skrajni čas, kajti trenotek na to je omahnila mlajša vsled prestanega strahu nezavestna po tleh. Gospodje, ki so prihiteli na pomoč, so pognali napadalce v beg. pri čemur je rabil oficir napram enemu zelo izdatno h vo j pasji bič. Leta se mu je bil namreč postavil, češ: '\Vm-disehe Dirnen miisen daniit gefiit-tert werden. .. " Žal. da nismo v stanu bilježiti za enkrat imen teli kulternih — svinj, a ker se je izjavil eden gg. rešiteljev, da je enega izmed petorice že parkrat srečal, upamo, da bode g. držav, pravdnilc vendar še imel priliko tu primerno nastopiti. Gospodje ki so prihiteli damama na pomoč, so ju tudi potem še spremili domu, ker si sami nista upali dali^ ir^A _____ __________, Pozor slovenski farmerji! Vsled občne zahteve, smo tudi jletos naroČili večje število pravih domačih č* K R A IN J S K l M KX^S. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritreiiio na kosiŠČe z rinkcami. 1-?r Cena 1 kose je $ 1.10. --» Kedor naroči (i kos, Jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla ; =========== cena garnituri je $1.00. ===== Dalje imamo fine jeklene srpe po SOc. Pristne "Bergamo" brusilne kamne RAZPRODALI Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi biižno železniško. Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order. Stovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ____•__* javna vyta. za katera se vsako leto toliko žrtvuje, če ni v njem človek več varen ne na časti, ne na zdravju in imetju? "S. N.53 KOROŠKO. Francoske nune. Česar Francozi ne marajo, to vsprejema z odprtimi rokami Avstrija. Tako je zopet neka francoska kongrega-cija kupila več posestev ob Mil-statskem jezeru. Nune bodo napravile bržkotne kak dekliški za-i vod in bodo delale dobre 'kšefte\ j 1 RAZNOTEROSTI. Zamenjane vloge. L. 1549. je; vzbudila veliko senzacijo knjiga j nekega pariškega krojača.ki se je | pod naslovom "Novi vladni in državni red"' z raznimi idejami o j knezu in narodu in medsebojnem I razmerju teh dveh. Učeni krojačj z imenom Charles Urbain je bil 1 celo tako pogumen, da je prišel s j knjigo v žepu v predsobo kralja j Henrika IV. ter prosil za avdijen-eo. Gospoda Uibaina so pripustili k avdijenci in je izročil začudenemu vladarju svoje politično delo. Henrik IV. je vzel izročeno mu knjigo ter zazvonil. Molče je stal \ pred njim umetnik krojaškega sa-! Iona in seujrtl o kraljevskem darilu, ko reče Henrik IV. svojemu i komoroiku : "Pokličite mi takoj I gospoda bancelarja ! ' Toda kako veliko je bilo razočaranje I rbai-i novo, ko je kralj nadaljeval:! "Recite mu, naj mi pride vzet: mero za suknjo, ker se dandanes : ha vi jo ii. o ji krojači z državnimi uredbami 111 visoko politiko. PROŠNJA. Podpisana prosim svojega moža Frana Flor, kateri biva v Etna No. 2. Pa., da se spominja svoje družine v starem kraju. Pred 6. leti je odpotoval v Zedinjene države in pustil meni 6 nedoraslih otrok. Sedaj je minulo že 2 h-ti, ela nam niti ni pisal. Vsi smo v največji revščini in odvisni le od dobrosrčnih sozeml janov. Jaz se nahajam sedaj v ljubljanski bolnišnici in nedolžni otročički so prepuščeni nesrečni usodi. Bog j zna. ali jih bom še kedaj videla. Dragi mož in oče nedolžnih o-tročičkov, usmili se jih in pošlji jim vsaj toliko, da od glada ne (poginejo ! Frančiška Flor, štev. 43 Zagorje ob Savi, Austria. Kranjska. J Sedaj v deželni bolnišnici št. 2, : (^>-6—7 > Ljubljana, i -—---- Hambitrg-^iiDan Line. Redni prekooeeanekl promet ls NEW Y0RKA do HAMBURGA ; prt k »PLYMOUTH in CHERBURG * dohro poznatimi parniki na dva vijaka: j Kaisei in Aueuste Victoria, America, Cinrinoat i ciaveland, P/eaident Lincoln, President Uranr Pennsylvania, Patricia, Pretoria itd. , Veliki moderni parniki nudijo najboljše udobno« za primerne cene; neprekoaliiva kuhinja in postrežba. 1 Opremljeni ao s vaeini modarnimi aparati. Odhod iz New Vnrkai AMERIKA — odpluje 11. jalija 2 popol 1-KKS. LINCOLN — odpi. 1» julija ob 9. doprjl CLEVELAND — odpl? 25 julija 9 ,lop. Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 4145 Bread way, New York City. Pls&rne; Philadelphia, Boston, Pittsbi if, Cluraot. •- . tf:'M*3HiBeHBE]MP NAZNANILO. Radi popravljanja naše vinske kleti in pomanjkanja prostora 1110 primorani cene našemu domačemu naravnemu vinu znižati, in sicer velja sedaj * rudeče vino ,40o galon s posodo vred. Jamčimo za vsakej pošiljatev. Postrežba točna! Za obila naročila se priporoča prva slovenska družba * The Ohio Brandy Distilling Co., I 6102—6104 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. |; (11-6—10-7 v 2 d) ---- --- j ZA SAMO 1 DOLAR t>OPJ-\7ATE "GLAS NAHODA" SKO-Izi 4 MKSECR VSAK DAN. Kje je moj brat IVAN MEDVED? Doma je iz Zagorja ob Siivi. Prosim cenjene rojake, *če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Andrew Medved, li. 2. Box H2. Cherokee, Kans. (5-8—7) Iščem svojega prijatelja JANEZA KOROŠEC. Pred tremi leti , sva bila skupaj v Riehwoodu. W. Va., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve z:i njegov naslov, da i lni ga javi. ali naj se pa sam i oslasi. — Je>hn Tekavee. Pox 117. Camp, 2:>. Spruce, W. Va. (5-9—7) COMPAGNiE GEN ER ALG TRANSATL ANTIQUE. (Francosko parobrodn« druiha. Direktna črta do Havre, Pariza, ovice, Inomosta in Ljubljane. Poštni iikapres parnlkl ho» .A PROVE VCP" "LA SAVOIE" "LA LORRA1NS" '"UrvJUl« na dva vijaka * aa dva njak • nt dva vtiakc -i so temelj zdravja cel, -.-m telesa. To zdravilo morate rabit pri EOLEZNIH ŽELODCA IN CREVES, ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIH NAPADIH, NEURALGIJI IN NERVOZNOSTI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKIH IN KRČIH, VZDIGAVANJU IN KOVCANJU in pri vseh takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka : Pin slabost. i * V LEKARNAH. ] JOSEPH TRINER, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., CHICAGO, ILL. j —- , i i Slov. Dilavska lilsll Podporna Zveza mtmKKKmmmm^tmmmmmm^mm V stanov Ijeoa dne 16. avgusta 1908. Inkorporirsna 22. april« 1809 v državi Pennsylvania, t sedežem v CONEMAUGH, Pa. GLAVNI URADNIKI: pTeaeadnlk: Ml H A ČL ROVANSEK, R F. D No. 1. Con«mau»n. PodpredBf driik: JAKOB KOCJAN. Bo* 60S, Conemaugh. Pa. GUvni taji ik: VILJEM SITTER. Lock Bo* K, Conemaugh, P*. Pomožni tajiiik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1. D®nlo Ph. Glavni blagajnik IVAN PA.IK. L. Box 328. Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, Box 6. Confemaugh, Pa. NADZORNIKI: L nadzornik: FRANK BARTOL, Box 274, Thomas, W. Va-U nadzornik: aNDRF.J VIDR1H. P O Box 623, Conemaugh, Pa. lil nad zon k: ANDREJ ROMB AC, 1669 E 32rd St., Lorain, Ohio. POROTNIKI: I porotnik: JOSIP SVOBODA, 638 Maple Ave., Johnatoim, P«. II borotMK ANTON PINT AR. Box 204, Moon Run, P*. III porotnik; Miri^EL KRIVEC. Box 324, Primero, Čoln. VRHOVNI ZDRAVNIK: M A M HRALLIER. Orove St Conemaugh, Pa. Cenjena drultva. oziroma njih uradniki, bo uljudno proienl, po-AliJatl denar naravno«! na blagajnika ln nikogar drugega, vse dopise pa *UW^lu*aJJo.,kda opaziuo društveni tajniki prt mesefi^i poroCillh, ali •ploh kjeraibodi v poročilih rlavnega tajnika kake pomanjkljivosti. naj to nemodrno naznanijo na urad Klavnega tajnika, da se v prihodnja po- Društveno glasilo: "G1.A9 NARODA". PEKLENSKO ŽIVLJENJE. J ROMA IS. I P untOMkl aplMul Kmll Qeborlau. ► Priredil '«U. rs." Bert R. Uakner. ► DRUGA KNJIGA. ----o---—-—— (£)alje.) Baion jo napubil «Vlo ter rekel: "Po našem pogovoru, dragi gospod, mislim, da igrava toliko easa, dokler ni eden drugemu odvzel 500,000 frankov." "To je res — a morali bi igrati vsaki dan." "Morebiti. — a jaz imam prevee posla. — Obvestil sem vas o tem kaj n«- \ — Ako ste radi tega vznemirjeni, bova raztrga knjigo, v kateri so zaznamovani uspehi najinih sej in nie vee ne lioiijo govoiili o igri. Na la način zasluzite lahko 100,000 frankov." j Kami Hev je eutil. da ne more baron prenašati njegove Uo- lnisl j;i\osti. Zato je rekel v poni/nejšem tonu: "Moral sem postati nezaupen. - Vedno se norčujete iz mene. Ker sem tujee in bo-gai. misli vsakdo, da me sine okrasti. — Možje, žene, trgovci, v. Loee imeti koristi <»«l mene. Ako kupim slike, dobim najgrse ma-z.i.iije. a plačati moram pretirane cene. Komaj se vsedem za igralno ini/.o. je že tukaj lopov, ki me nesramno okrade. Vsakdo si izposoj uje d« ear od mene. a nikdo mi ne vrne vinarja. Konečno ml mota zmanjkati potrpljenja." S. drl je m baion j.- vedel, da se ga kar z lepo ne more od li.ižati. Zato m- je približal Po se a lu ter mu rekel v uho: "Pojdite ^eda j. ker lo sieer /givšiii Valorsava. — Držite se krepko, ker to je navihanec pive visle. — Torej pogum in obilo sreče! DE V ETO POGLA V J K. Pri gospodu Valorsay. V. hilu treba da ki- »ovoii Pasealu o- pogumu. Ki mu ga uih li -r.al«. k« t ),' v .»ni strašni noči pi»-mayal samega sebe. v noči, k« i ui>lil da ^a je Maruairta pahnila od sebe, ker je mislila, da je l . Vladen Dokl.-i .)•• hi! obsojen na brezdelje, j«- omahoval. Sedaj p.- k«. .)♦- ' cilfl. kj«- in kidaj ima i/vršit i napad st- jt- vzbudila v i:i» m Mina n «>č in !»olovo>t. da s t- ne luoie nič več zgoditi, kar hi ga zmt-sahi in vznemirilo. K«.i dober vojaški poveljnik' bi j«- v polni posesti ^v^jih i 'no/iiosti >«-:< tedaj kadai diuui omahujejo, namreč pričet-Li.m bitk« j- čutil tudi Pa -.«•:« 1. 1 ako se razmikajo meg^e. ki so d*J t.. >!aj le>a h- na njegovem duhu. S* ve«ia se mu je gabilo orožjK ej;;t je moral (»oslu/ev at i, a 1« h ni bil i/.hial on sam in mor« Ke je ho! iti proti soviažiiikoui z enakim orožjem, katerega so se 1) poslu zev ali. lh.eim je hitiih korakov hitel proti stanovanju leaikija Valoisiiv je š-- enkrat \ duhu pf-emislil celo zadevo ter se pl.t al. ako ni moi da ir neprevidnost i pustil kaka stranska vrata odprta. 1'iedno je bil sel zjutraj z doma. se je zelo skrbno oblekel. Nab* obleka ni bila več na mestu. Poslovodja barona Tri ga uit ni mii«I biti Mdho opravljen, kajti bližina milijonov pozlati ravnota-ko kot greje bližina ognja. V .'ini obleki, z gladko obritim obrazom, je izgledal prav tako. koi kak poslovodja milijonarja. Le nekaj ga je skrbelo: da va murki j Vah»t>av moida pozna. Hotel je že napraviti masko. Ko je bil l'as< al vse to premislil, je sklenil, da stopi pred markija Ijik kot je bil. Bal si' je tndi. da ga morda kilo na cesti spozna, a ker si je bil dal obriti bi ado. je upal, da ga nikdo ne spozna. Ko *.e je pa približal hiši markija Valorsava, ki je stala na l.*oi eiijnii koncu ceste Champs Hhsi-es, je zmanjšal hitrost ter t.iin pa tam obstal, da si ogleda pokrajino. H• i v, mu je zdela zelo prostorna in lepa. Pred hišo je stalo kakih pet slug. ki so se zabavali s tein, da so nagajali velikemu I mi. Ta majhna zamuda je prišla Pasealu zelo prav; kajti nekaj iienutkox pozneje je videl, da so stopili služabniki narazen. Iz hi->" pa je prišel gospod t'oralth v spremstvu mladega, plavolasega i os'a / navihanimi brka mi in nenavadno nesramnim obrazom. Oba gospoda sta se obrnila proti slavoloku. Pascal je bil ves V/tadoičrii. "Sieča je zame." si je mislil. "Brez tega Kami Beva, Vi me je bil zadržal pri baronu več kot četrt ure, bi se sestal sedaj s tem lopovskim vikomtom iu vse hi'bilo izgubljeno." .S temi \eselimi mislimi je stopal proti hiši. * * t i os pod mat kij je danes zelo zaposlen," mu je na tozadevno v f,laganje od«?ovolil sluga markija. " dvomim, da bi vas hotel Hiuejeti," Ko mu je pa izročil svojo vizitnico z imenom Maumejan in z piistavljeno opazko "Od strani gospoda barona Trigault", se je vedenje sluge takoj izprernenilo. "To je pa druga stvar." je rekel. "Ako prihajate od gospoda I. iona Trigault. potem vas pričakujejo kot odrcšenika. — Pridite, tut m vas hočem naznaniti.' Iu res je prekinil razgovor ter stopal pred Pascalom v gorenje prostore. Kot pri baronu je fudi pri gospodu Valorsavu vse kazalo ottiomno bogastvo, a oko natančnega opazovalca bi spoznalo rae-ioeck med pravim frebrom in patino. V baronovi vili je imelo raz- košje pravi, resnični značaj, kojega ni bilo moči najti v markije-ve!n stanovanju. Tu je vse kazalo ono hitrico, ki označuje naše moderno življenje. "Vstopite prosim tu," je rekel sluga ter odprl neka vrata, "pogledal*bom, kje je gospod markij." Pascal je vstopil v veliko, sijajno dvorano, koje krasota je bila brez svežosti. Krasna preproga je bila na nekaterih mestih zamazana. Pozabili so večkrat zapreti zagrinjala pri oknih in radi tega so bile zavese od solnca obledele. Posebno pozornost je vzbujala v tem salonu množica kozarcev, kipov, deloma iz srebra in deloma iz zlata. Na vsakem teh predmetov je bil napis, ki je kazal, jda je bil imenovani predmet dobitek te ali one konjske dirjee. To jso bila markijeva znamenja zmage, kojim je bil žrtvoval polovico •ogromnega premoženja, katerega je bil porabil. A vse to je Pas-cala prav malo zanimalo in kmalu je bil sit čakanja. "Valorsay igra zvitega človeka," si je mislil. "Noče takoj priti. Slabo je le da ga je bil že sluga izdal." ■ Konečno se je ta prikazal. "Gospod markij vas pričakuje," je dejal. Te besede so se zdele Pasealu kot glas trobente, ki kliče na boj. A hladnokrvnosti vendar ni izgubil. "Odločilni trenutek je prišel." si je mislil, "ako me le ne bo spoznal!" Mirno je sledil slugi. Kot vedno, kadar je bil doma, je bil gospod Valorsav tudi se-;daj v mali kadilni sobi. ki se je nahajala poleg njegove spalnice, j Sedel je za mizo ter je navidezno prav pridno vravnaval športne 'liste. Poleg njega je stala steklenica Madeire ter na pol izpraznjen kozarec. Ko je sluga naznanil gospoda Maumejan. je dvignil glavo ter vprl svoje oči v Paseala. A oko tega je ostalo mirno. Nobena obrazna poteza se ni izpremenila na licu markija. Bilo je jasno, da nima niti pojma, da je mož pred njim oni nesrečnež, kojega se je bil hotel iznebiti na tako podel način, da je to njegov j smrtni sovražnik. j "Gospod Maumejan " je rekel, "poslovodja gospoda barona Trigault?" "Da, gospod markij." "Prosim, sedite — hočem le nekaj tu dokončati. — Takoj sem vam na razpolago." (Dalje prihodnjič.) * I Društvene vesti za Greater Kew York j in okolici. ii — ji SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO 1 i t ; PODPORNO DRUŠTVO : : j. i za Greater New York In okolico v obsegu , \ dvajsetih milj, s sedežem v New Yorku. 1 Ustanovljeno 17. decembra 1911, ij ODBOR: 'rredsednik: LUDOV1K BENEDIK, ^ 2401 Hughes St. ji Ridgewood, N. T. Podpredsednik: JOSIP POGAČNIK, Ten Eyck St. ^ Brooklyn, N. Y. ., Prvi tajnik: VINKO ZEVNIK, 15S2 Silver St. * Ridgewood, N. Y. j J i Drugi tajnik: ALOJZIJ SKRABAR, . 424 East 9th St. * New York, N. Y. ] Blagajnik: FRANK GlOVANELLl, 423 East ICth St. |< New York, N. Y. Nadzorniki: IVAN INTIHAR, 21 Webster St. Newark, N. J. ! -I PETER PETEK, \L 30S E. Cth St., New York, N. Y. Is ALOJZIJ ANMLSEK, > I 1700 Pacific St. Brooklyn, N Y. i t Seje se vrSe vsako četrto soboto vjj mesecu v Sfchuetzen - Hali, 12 Saint Marks Place <8. ulica) New York. N. Y. i J Prihodnja seja bode dne 27. j JULIJA 1912. Pričetek točno ob j !8. uri zvečer. Pri tej seji imamo ,1 rešiti več važnih točk, zato naj se^s (bratje in sestre blagovolijo polno- t številno vdeležiti. t Rojaki in rojakinje, pristopite ® v naš krog, ker edini namen na- c šega društva je: podpirati drug drugega in gojiti slovensko na 1 rodno zavest in bratoljubje. ^ j Naše geslo je: "V slogi je: moč!" f r Veselice in izletiv]etul912. s Slovensko samostojno bolniško j" podporno društvo priredi v nede- ( ljo, dne 1. septembra prvi letni E Pic-Nic v Tivoli Parku, Glendale,jP j L. J. r j Društvo sv. Frančiška priredi p kakor običajno vsako leto, tudi 11 letos dne 31. decembra Silvestrov Id večer. ^ Društvo sv. Jožef a priredi v ^ nedeljo, dne 11. avgusta 1912 let- p ni Pic-Nic v Tivoli Parku, Glen lD dale, L. L; in prvo soboto po n Martinovem, t. j. 16. novembra, priredi pa običajno jesensko ve- * selico. P Društvo sv. Petra priredi dne' 7. julija svoj letni Pic-Nic in družinsko zabavo na zahvalni dan dne 28. nov. 3912. i Društvo "Orel" priredi dne 4. avgusta t. 1. svoj letni Pic-Nic v 1( vrtu "Hotel 7.11111 3riinen Wald"i v Maspeth, L. Isl. Prvotno bi se'Z< in imela ta prireditev vršiti dne 16. i 1 j j - • 1 n junija, a vsled deževnega vreme-1 na se je moralo prestaviti na zgo-^ raj imenovani dan. —:——_____|ri Ali bi radi znali angleško? j k Mi poučujemo že peto leto Is1 ANGLEŠČINO n in jci LEPOPISJE |n, p potom dopisovanja. Lahka in praktična metoda. Popravljamo naloge ter smo v Rednem stiku z učenci. Posebni učni zvezki z besednjakom. Se lahko nčite do- ^ ma. Pogoji ugodni. Pišite po po- Q jaanila še danes. Slovenska Korespondenčna tola, b 6119 St. Clair Ave. (S. B. K)), _Cleveland, Ohio. "GLAS NARODA" JE EDINI lr< SLOVENSKI DNEVNIK V 1SDB £ DRŽ. NABOČITE SE NANJ. | 1 f VPRAŠAJTE FARMER JE, kako bo zadovoljni z zemljišči, jkatera so kupili od nas, in ti vam bodo povedali resnico. Izmed ro-jjakov, kateri so letos kupili zemljo, so se naselili sledeči: brata ;Fran in Matija Morgan, Ivan Eržen z družino, Ivan Turk z dru- 1 ' žino, Anton Kenič in Pran Kalan. ,V teku enega meseca so očistili vee akrov zemlje, imajo vsajenega vsak po par ducatov bušljev 'krompirja, fižola in sploh vsega, I kar se rabi. Postavljene imajo de-lloma barake, deloma lične hišice. I Hiša s štirimi prostori velja 150 i dolarjev. Vse lepo raste in kaže jnajbolje. Danes ima kupljenih nad tri deset rojakov svoja domovja v tistem kraju, nekaj jih pride še le-;tos gori, velika večina pa na pomlad. Zadoviiljni so vsi od prvega do zadnjega. Kdaj misliš postati ti samostojen? Ne odlašaj — odloči se takoj! Pridi do nas, pa pojdemo skupno gori pogledat svet. Tam bomo obiskali naše iiaselnike in tam se bodeš lahko sam prepričal, kako ljudje govore in mislijo o tisti zemlji. Cena za aker od 16 do 24 dol za aker plača se 100 dolarjev ta koj, ostalo po 10 ali več dolarjev — kakor kdo hoče — na mesec. Plačamo vožnjo na vsakih 40 akrov. Kdor želi kupiti, mora videti sam, ker mu drugače ne proda- i tno. . , Kdor misli letos začeti s farmo, j naj pride takoj. Še je čas za sko-piti takoj sveta. Zemlja je vedro vse pridelke. Kdor misli pa pozneje priti, naj ne pozabi kuno dražja in čim dalj boš odlašal, -dražje jo bodeš plačal. Ne bomo j hvalili na dolgo in široko, ker do- j bra stvar se sama hvali. Pridi in poglej, govori z našimi starimi naseljenci, od teh boš izvedel resnico. Postani samostojen in piši takoj, ali pa pridi naravno do nas, pa pojdemo skupno pogledat svet! v Wexford County, Michigan. KRŽE-MLADIČ LAND CO., j 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, III PRODAM lepo posestvo v starem kraju bli-zo Celja na Spod. Štajerskem in ni daleč od glavne ceste ter le 15 j minut od farne cerkve. Na pose-i stvu sta dve hiši, ena je še čisto | novo zidana in z opeko krita,! ravnotako velik hlev za konje in krave ter dober kozolec. Vse stave imajo dobre, z opeko krite strehe. Za hišo je veliko dvorišče in naprej pa lep vrt. Jaz prodam celo posestvo skupaj s travniki, njivami in hosto za K 14,000, ali pa poslopje s petimi parcelami njiv za K 7,000. Vse je v dobrem stanju in v ravnini in zemlja je prav dobra. Prodam pa, ker se ne mislim več vrniti v staro domovino. Katerega veseli, ngj se itglasi pri: Joseph Fonda, Box 45, Clear Creek, Utah.( __ (5-6—7) ----- Ako se je kakemu naAemu naročniku Pr&tika sa letošnje leto snubila ali raztrgala, naj nain pile karto in mi mn jo pošljemo 1 breiplačno. "Oiu Haroda", 1 Navodilo kako so postane državljan Zjed. držav je dobiti povravljeno za pet centov. Upravništvo "Glas Naroda", j Samo $ 1.00 velja 6 zvezkov (1776 stran) V Padišahovej senci s poštnino vred. GLAS NARODA, 82 CorUwidt St, New York. "GLAS NAHODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TRI DO LARJE. NAROČITE SE NANJ! W VAŽNO ZA VSAKEGA 8L0VENCA I ^n Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SL0VENSK0 HRVATSK1 H OT E L AUGUST BACH, 146 Washington St., .. Ne York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe ii} dobra domača hrana po nizkih cenah. OGLAS. Velika izbera slovenskih grafofonskih plošč in vseh vrst grafofonov. Istotako tudi ur, verižic in najrazličnejše zlatnine in srebminine. Pišite po cenik, ki Vam ga pošljemo zastonj in poštnine oprost! A. J. TERBOVEC & CO. 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. POZOR ROJAKI! §i Dobil sem iz vila serialno številko, kte-r« jamči, da so z d r a vila ristna. j času se ini je posrečilo i z -najti pravo Alpentinkta- laa, k&koršnc še do sedaj na svetu ni bilo. od kate- i ' « moiklm ln teniklm gintl in dolu i la&j« roanlč- i n i popolnoma zrastejo ln ne bodo več izpadali, i ter n« oelveii. .Ravno tako moiklm v 6. tednih ! f krasni brki popolooma zrastejo, Km mati** m v j ! rokah novate in kriiičah v 8 dneh popolnoma «. i | dravim.kurja očeaa bradavice, potne naea in ose- | b ine se popolnoma odstranijo. Da je to reeniea jamčim s SG00. PUIM po N ts'o« Ainerikanska erta jpreje bratje Cosullelij ffatpripravflejša in najcenejša parobrodna črta !a Šimence in Hrttti Novi parnik na dva vijaka Washikctow". ^aguierna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reloot Cene voznih listov iz Hew Torka a I1L razred M Jm Vri spodaj navedeni novi paro- TRSTA.... . brodi na dva vijaka imajo r ITTLT yl vn " .... —........— • 35.00 brezžični brzojav: l^JUbLJANE......................................85.00 ALICE, LAUBA, OBBKB....................................................................35(r MARTHA WASHINGTON, «ZAGREBA............................................,ft ' ARGENTINA. I rKABLOVOA....................7"" OCEANIA. Ka Martka WaaUa«tOM (ton 9> M val! KAISER FRANZ JOSEF L II. RAZRED do M A" . , ( TRSTA aU REKE: Martha Waabin^ton $65.00, rtn ei t60 do 16-i. Pbclpi Bros« & Co , Gen« \gentsy 2lWaahlnytoDlStr^iL| NV^l^ pZ