59. Mew* Poštnina piačana t goiovini. Celje, petek 26. julija ŽS29. Leta XI. lzha)a v pontfeijek in pctek. Stane mesečno Din 7 — xa Inoiemstvo Din 2Q#—. Poaamexna Stovllka I Oin. Račun poštno-čekovnega ravoda štev. 10.666. • .. i Uredni&tvo In upraval&tvo i Strossmayerjeva ullca 1 pritUčje. Rokoplsov ne vračamo. Oalaftl po tarltfu. Telefon Int Stev. 65. Nemška trgovinska po- litika napram Jugoslavs. V jugoslovanskih gospodarskili kro- gih se kar najživahnejse razpravlja o nameravani sprem.em.bi nemske trgo- vinske politike napram Jugoslaviji. Kakor letošnje leto avstrijski agrarci, tako so se sedaj oglasili tudi nomiški agrarci in aahitevajo od svoje države boljšo carinsko zasčito za svoje pri- Üelke. Verjetno je, -da se jim posreči prepi icati nemzko vlado, da je potreb- no spremeniti one tarifne postavke v nemškem carinskcm zakonu, ki v go- tovem smislu pospešujejo uvoz izven- nemških poljedelskih proizvodovt Pri- šlo bi tu vpoštev na pr. sveže sadje, živina, sir, maslo, jajca, hmelj itd. Ako hi sc nemška uvozna carina na te pridelke dvigniJa, bi bili tudi mi pri- zadeti in bi bil naš izvoz tehi pridel- kov y Nemčijo zelo otežkooen. GLavni izvozni naši artikli v Nem- čijo so Les, razne rudninske surovine, jajca in zd'i se, da hmelj. Kot je obče znanQ, je imel naš hmelj zbog svoje prvovrstne kakovosti v Nemčiji dobre kupce. Osobito velja to za g]Jasoviti savinjski hmelj. Tudi jajc se je izvo- zilo zelo mai.ojgo na nemšfca tržišča, pred vsem y Frankfurt, tarn so nasla naša izvrstna stajerska jajca mnogo odjemalcev. Toda še bolj kot mi na ne.in.skem, je zainteresirana Nemčija na jugoslo- vanskem tržišcu. Statistični podatki kažejo, da je nem&ki uvoz v Jugosla- vijo mnogo močnejši kot je jugoslo- vanski uvoz v Nemčijo. In vidi se, da se ta višek nemškega uvoza nepresta- no veea. AW so to posledice konkuren- ce našim pridelkom na nemškem tr- gu, aJi so to tudi posledice cene in kvalitete naših izvoznih artiktov, to bode treba natančno preiskati in ugo- toviti. Lahko je, da eksportirani naš Hnicjlj ni bil ves dobre kvalitete. To- zadevne pritožbe so se že čule. Sadje | na pr. ni bilo dobro obrano in paki- rano. V kakem stanju prihajajo naše ; svinje na nemška tržišča v Frank- furt, Monakovo in Dortmund, to je vi- del na pr. pisec teh vrst sam. To so bile zares svinje! Samoobsebi umevno je, da eventu- elne spremembe nemške carinske po- litike ne bodo zadele samo nas, tem- več tudi druge agrarno države, ki iz- važajo v Nemčijo. Vslecl tega ne bo težkoc samo z nami in obratno, tern- ' vtr ludi z drugimi sred'nje- in vzhod- ' nje-evro]>ejskimi državami. Najsi se te države dogovore za obrambo svoje- ga kmetijstva ali ne, vse bodo šle ena- ko pot: zvišaJe bodo carino na uvoz nemških avstrijskih proizvodov. To stori lahko tudi naša država, to tern lažje, ker je uvoz nemške industrije v našo državo mnogo vcvji ko izvoz na- še države v Nemčijo. Poleg tega lahko Cehoslovaška in Poljska nadomestita nemške industrijske proizvode. Toda paziti bode treba: naše kmetijstvo naj ne plača zopet racuna! Glavna dolocila k pra- vilniku o novem in- validskem zakonu. K novemu invalidskemu zakonu, ki smo ga priobcili v glavnili potczah v zadnji številki, je bil dne 13. julija objavljen pravilnik, iz katerega po- sncmaino: Nove invalidnine stopijo v veljavo dne 1. oktobra 1929. Od tega dne na- prej ne dobe vec invalidnine: vojni invalid! z manj ko 30-odstotno nespo- sobnostjo (izvzemsi one, ki jim je bila invalidnina priznana zaradi starosti) in rodbine in roditelji takih invalidov; nadal;je vojni invalidi, ki imajo last- no premozenje; vojni invalidi, ki jim je bila priznana invalidnina zaradi bolezni po 1. oktobru 1915, njih rod- bine in roditelji; vojni invalidi, ki so bili kaznovani z jeco ali zaporom nad 1 leto zaradi dejanj, izvršeniJi v vojni ali pa iz koristoljubja, njibove rod- bine in roditelji, vojni invalidi, ki $o se izselili iz države in se do 1. novem,- bra 1929 ne vrnejo ter njiliove rod- bine in roditelji; končno roditelji umi'lih, poginulih in izginulih sinov, ki imajo rodbino in sprejemajo rod- binsko invalidskö »podporo. Vsi ostali invalidi in druge osebe, ki jim gre po novem zakonu invalid- ska podpora, morajo najdalje do 30. novembra t. 1. predložiti uvercnje one- ga invalidskega s-odisea, ki jim je pri- znalo invalidske pristojbine, da izpol^ njujejo vse pogoje za nadal'jno preje- manje invalidske podpore v novem zajkonu. Vse te osebe morajo napra- viti pismeno vlogo na pristojno inva- lidsko sodišee. Prijavi je treba prilo- žiti: prepis invalidskega uverenja, ki ga je izdala komanda pristojnega voj- nega okruga; uverenje pristojnega državnega ali samoupravnega zdrav- nika, da se invalidsko stanjc medtem ni izboljšalo, uverenje pristojne ob- cine o premoženjskem stanju prosilca njegovega oč^ta in rodbine in to v ea- su onesposobljenosti in v easu izdaje uverenja. Prošnji je treba priložiti tudi potrdilo, dia so živi vsi čJani rod- bine, za katere sprejema podporo in koncno uverenje, da ni bil kaznovan a kaznijo, ki bi izključevala nadaljno prejemanje invalidske podpore v smi- slu novega zakona. Odloke o prevedbi po novem inva- lidskem zakonu bodo izdajala inva- licLska sodis^a pri pristojni komandi divizije. Osebe, ki do 1. januarja 1930 ne bodo dobile odloka o prevedbi, bo- do še nadalje prejemalle piiistojbine po starem zakonu vse dotlej, dokler jim ne bo izdan odlok. Razlika med starimi in noviimli pristojbinami &e jim bo izplacala naknadno. Mr. Fedor Gradimik: f Dr. Vane Radej, (Prijatelju v spomin.) Vane, tvoja pot je končana: odko- Aer si napravil prvi korak v svet, poln naLrtov,in nad, tja si se vrnil danes, da si odpociješ' za vedno ... V svoje ljubljeno Celje si prise], na katero si mislil, kjerkoli si bil in zdaj ostaneš tu in nas ne zapustiš nikoli vec . . . Ali je mogoče? Ali je res? Ti molčiš . . . Nikdar več imi ne po- sežeš v roko, nikdar vec ne izprogo- yoris prijateljske besede, one mehke, zametne prijateljske besede, ki mi je tolikrat v življcnju bila uteha za mar- sikak težak udarec usode . . In teh jo Lüllo mnogo v teku let, kaj ne, Vane? A prišel si in si z nasmehom krog usten izpregovoril — pa je bilo bolje in zopet je bilo kreg naj^u cvetje in ze- lenjei, nad nama pa ja-sn-o nebo in /liato solnce . . . Ej, koliko je bilo solnca svoje dni! V tistih l'epih oeljskih dijaskihl letih — kcliko je bilo sülnca . . . ! Takrat na srednjih šolalii niso bila dovoljena ni- kaka društva^ tern manj na nemski ginimiziji v Celju. Vane Radej jih je vkljub temu ustanavlijal . . . Vsa mo- goča: pevska, izobraževalna, tambu- raška in — politična . . . Zavrsalo je takrat po vseh srednjih1 solah Slovenije: na vseh gimnazijah, realkah, učiteljiščih smo ustanavljali orggiinizacije s strogo jugoslovanskim, protiarstrijskim programoni . . . Vr- silst so se pivdavanja v Celju, Mari- boru, Ptuju, Ljubljani, Kranju, Go- rici, Novem mestu . . . Pri Vanetu na Bregu jc bila centrala. Tarn smo pi- sali, igrali, peli, veselili se in se — bali . . . I>a, tudi bail smo se, kajti šolske oblasti so kmalai začele sumiti, da med dijaštvom vre, da se godi ne- kaj, kar ni v skladu s šolskkn disci- pi in arnim redom ... V takih oblač- nih urah .je bil v-edno Vane tisti, ki ni izgubil korajže . . . Le previdnejsi smo postali, sicer pa smo pod'vojili svoje organizatorio.no d'elovanje. Zaeeli smo izdajati litografi-rffTi Wst, ki Se je po- šiljal na vse srednješolske zavode. Obtudovanja vreden je bil organi- zatorieni talent Vaneta Radeja že te- daj. Česarkoli se je lotil, vse se mu je posrečilo. Slednjič pti so postala celj- ska tla vendar prevroča. V svoji ve^ liki smelosti sva zač^la z Vanetom v osmi soli izdajati glasilo nase organi- zacije »Svoboda«, ki se je tiskala v Zvezni tiskarni. Zdaj so naju kmalu imeli. Pric-ela so se zasliševanja in ko sva izprevidela, da nama preti izklju- čitev, sva izstopila iz celjske ginmazi- je in jo mahnila v Ljubljana, kjer sva podvojila svoje organizatoricno dolo- vanje. »Svoboda« je izihajala odslej y Ljublijani. V urednistvo je vstopil V. F. Jelenc kot zastopnik akademekega dijaštva in tako smo priceli rovariti (udi v akademskih druištvih. Po kon- canih giinnazijskih studijah so je pre- neslo vse delovanje v Prago. Vane je postal vsled svoje agilnosti kmalu markantna pojava v praških jugoslovanskih krogih. Koj prvo leto je bii izvoljen predsednikom sl'ov. akad. društva »Ilirija« in kot tak je dieloval z vso intenzivnostjo zii usta- jiovitev zveze jugoslovaoiskiii akademv skill društev ,v Pragi. To se m,u je tudi posrecilo. Slov. akad. drustvo »Iliri- ja«, hrv. akad. dr. »Hrvat« in srb«ko akad. dr. »Šuanadija« so «i najela skupne društvene prostore in ustano- vila zvezo jugoslovanskih akademskih društev »Jugt>slavija« pod predsedl- stvom Vaneta Radeja. To so bili kras- ni časi! Imeli smo svoj jugoslovanski pevski zbor, pri ka.terom je sodelova- ]a tudi »Adrija«, izdajali svoj strogc liacijonalisticni list »Zora« in pozne- je »Jugoslavija«, prirejali propa- gandna preda,vanja med Cehi, ob d^e- setletnici »Ibrije« pa veiik jugtasTo- vanski koncert in pies na Žofinu, ki so so ga osebno udeležili vsi vodilni Oče Koodelik in zeninUejuara Ceski spisal Ignat Herrmann. 79 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. »Scimo nekoga še manjka tu, Fran! Zelo mi je žal, da ne moremo biti že danes skupaj.« Vejvara je pogledal gospo tašco. »Vaši ljudije, dragi Fran . . . Tako sem se veselila.« »Niso mogli priti, draga mamica«, je opraviccvaJ Vejvara. »Jutri pride oče in morda tudi sestra. Naša mati sploh ne more — vsi ne nxorejo od do- ma, imajo trgovino. Zelo sem prosil, toda slwnjici sem moral pripoznati, da je to neizrečeno težavno. Tako pride jutri oče in mati nas obišče poz- neje, ko bodemo že popolnoma udo- mačeni . . .« »Venn, vein, Fran«, je pritrjovala gospa Kondelikova. »Večna škoda, da smo tako daleč vsaksebi — ka'ko bi bilo lepo, ko bi bili vsi v Pragi in bi se lahko veckrat obiskovali . . .« »Imava tu vaju, mamica«, je rekel Vejvara- — »Morata nadomestovati tudi m.ojo rodbino.« »In to bo dovolj, Beti«, se je ogla- sil sedaj mojster. »Veš, niti midva se jima ne smeva preveč pristuditi.« »Toda stari!« je pokarala gospa so- proga. »I tako je, tako, draga moja. Kdor vzame hcer, ne vzame še cele rodbine. Veruj mi. Toda razumi me. to pra- vim kar tako . . .« Enajsta ura je mini la, družba je bila v najboljšem razpoloženju, Miš- kove Maltke je bil sam smeh in sedela je že popolnoina tesno pri Slavičku, katerega oči so se kar svetile — Kon- delikovo vino se jim je pretakalo po vseh žilah. Mladi brat Malkin, gospod Adolf je imel že davno nekaj za bregom in ve- sela sestrica mu je že veckrat zakrila z roko usta in je dejala: »Ali boš molčal — ti — ti! Nikdar vec ne bos sell z menoj!« Toda gospoda Adolfa je to srbelo in slednjič je povedal: izdal je Malko, da je imela nalogo družice za tako resno, da je bila danes zjutraj pri spovedi in pri obhajilu. Mislila je baje, da to mora biti. »No, no«, je rekla resnobno gospa Kondelikova, »to je lepo od Ma Ike, gospod Adolf. To le spričuje, da je ho- tela biti prav dobro pripravljena, da bi našo Pepico pošteno spremila k ol- tarju . . . Saj je Pepica tudi bila.« »Ali ste vi že bili?« je vprašak jPe- pica Vejvaro sepetčije. »Bil, bil, takoij zjutraj«, je odgovoril Vejvara. Toda naglo se je stresel, po- gledal je Pepico, pogladil se je po ce- lu, kakor da bi se nečesa sponmil in cutil je, kako mu vstaja na čelu pot. Pepici se je zdelo čudno, da ni Vej- ^¦a^a od omega trenotka; spregovorlil niti besedice, da ne slisi vprašanj, da gleda razmišljeno, kakor da bi bil z cluhom bogvekje. Ko je tako sedel ikakor pribit že cele četrt uro, ,ga je lahno sunila, vsta- la in je šla v sosedno sobo. Vejvara je korakal za njo kakor v sanjah. »Fran, kaj vam je, kaj se vam je zgodilo?« ga je vprašala proseče in skrbno. »Pepica dra-ga, nič — popolnoma nič . . .« »Vejvara, nekaj vam je. Meni po- vejte, meni . . .« je silila Pepica. Vejvara jo je gledal neprenehoma, naglo je sklenil roke in je rekel pro- sec e: »Pepica — no jezite se name — meni se je pripetilo nekaj nenavad- nega . . .« »Za božjo voljo, Vejvara, kaj?« je vprašala Pepica skoro preplašeno. »oele sedaj sem so spomnil, ko se je govorilo o oni spovedi . . .« »? ? ?« »Bil sem zjutraj pri spovedi in du- hovnik mi je rekel, da bi pristopil še le po maši k obhajilu. Toda v cerkvi je bilo tako mrzlo — šel sem zjutraji zgodaj — in tako sem se domisMl, da bi se sei kam ogrevat. Sei sem v kaf- varno, natakar je postavil pred me kavo, kakoi' navad.no, jaz sem ves za- mišljen izpil kavo, potem pa — po^ tern pa sem šel k obhajilu . . . Na vse sem pozabil, ikakor na smrt — šele se- daj . . .« »Moj Bog«, je rekla Pepica s tes- nobnim glasom, »to je najbrže . . .« »Vein, toda zgodilo se je . . .« »Kaj sedaj?« Naglo se je zažarilo Pepici v očeh, prijela je z obema rokama Vejvaro in hitro rekla: »Že vom, Fran.« »No?« f »Ne zinite nikomur niti'besedice, d^ragi, in pojdite jutri zjutraj — zgo- daj — pojdite v cerkev, znova pojdite k spovedi in potem k obhajilu . . .« yPepica!« je zaklical Vejvara vzra- došcen. »Vi ste moj angetlj varuh!« »Toda ne zajtrkujte zopet, dragee«, je rekla Pepica svarece. »Ne, ne, Pepica, to se mi nikdar več ne pripeti. Obdajala me je ves ta čas smrtna tesnoba, da bodemo mo- rali. poroko odložiti.« Po dvanajsti uri se je družba raz- hajala, poslednji jo bil Vejvara, ki je dobil na hodniku pri stopnjicah od1 Pepice še vroč poljub, na kar mu je zašepetala na uho: Stran 2. »NOVA DOB At Stev. 59. češki politiki, med njinii dr. Krainar, Masaryk, Klofač in dr. Predsednik »Jugoislavije« je bil Va- ne Radej. Z neverjetnim elan-oni je znal najti stike s češkiini politiki in casopisi ter jo tako že takrat nmogo storil za češko-jugoslovansko yzajem- nost. Ko je kot predsednik »liirije« govoril pri odkritju nagrobnega spo- inenika Janu Lagi, je posebno povdar- jai potrebo čim ožjega sodelovanja med Cehi in Jugoslovani, ki jih, v bo- dočnosti čaka še veliko delo, kajti »priti inora cas, ko bomo potrebovali drug drugega proti skupneinu sovraž- niku«. — Te svoje ljubezni do Cehov Vane Radej ni nikdar zatajil in je do zadnjega deloval pri Ceškoslov.-jugo- slov. Ligi za vzajemnost obeli bratskih narodov. Po svetovni vojni Vane Radej ni bil vi'den politik: vrgel se je na go- »spodarsko polje, le kratko dobo je bil tajnik trgovinskega ministrstva v Beogradu. ZagabiJa so rnu je politika. ko je videl, da v tako žedjno priča'— vani svobodni Jugoslaviji niso poli- tične razmere takšne, da bi bilo me- sta zanj — predvojnega jugoslovan- skega idealista . . . Kaj ne, da je tako, Vane? Za ide- alista je samo razocaranje, koinaj pa stopi na reakia tki, ga neizprosna usoda tira na pot, ki si jo končal zdaj tudi ,ti . . . Prisel si doinov v svoje lju- bo Gelje in ob strani svoje iname si boš odpocil in spal . . . Kakor brat si mi bil, Vane, in srce se mi ki'ci, če pomislim, da te ne bom videl nikdar vec" . . . Od prvih otroskih let naprej sva hodila s-kupuo pot . . . t ok rat si jo napravil sam in — ča- kaa . . . Zbogoin, Vane! . . . Oomače vesti. d Visoko odlikovanje. Kakor izve- mo, je predsednik CSR Masaryk po- delil g. polkovniku Voj. Kostiču, po- veljniku 39. epšpolka v Gelju visok red češk. Belega leva 3. razr. (koman- dirska stopnja) in sicer radi njegovih zaslug za Ceho-j-ugoslovansko ligo. G. polkovniku, ki je v vseh tukajšnjih krogih znan ne le kot odličen vojak, temveč tudi kot marljiv naroden de- lavec, najiskrenejše častitamo! d Pv&Keb dr. Vaneta Radeja. Tru*- plo prerano umrlega dr. Vaneta Ra- deja, šefa beograjöke tvrdke »tleho- vStaklo«, so prei>eljali iz Splita domu na Brog pri Celju. Iz, domaoe liiše se je vršil včeraj popoldne ob 4. uri po- greb na okollsko pokopališče. Žalnega sprevoda se je udeležilo izredno veliko število pokojnikovih prijateljev in znancev iz Gelja in drugili krajev, pevci Celjskega pevskega drustva in oddelek vojastva. Na pokopališeu se je poslovil od pakojnika predsednik celjske organizacije rezervnih oficir- jev g. sodni svetnik dr. Leopold Vi- car. Naj bode pokojniku lahka doma- ča zemljica, rodbini pa naše sožalje! d V iPoljcamah se vrši v nedeljo, dne 28. julija ob 4. uri pop. pri Mahoriču ustanovni občni zbor podružnice Slo- venskcga planins'kega drustva. Mla- demu društvu, ki se bode gotovo v pr- vi vrsti brigalo za očaka Boča, želimo mnogo uspehov! d ][z sodnüke službe. Iinenovan je g. ,anko Kailovžek, sodni ski priprav- nik v Gelju, za sodnika v Prevaljah. V višjo skupino so napredovali gg.: dr. Franc Kovča, sodnik okrajnega sodišča v Mariboru, dr. Adolf Lenard, sodnik okrajnega sodišča v Celju in ! Vzdravem človeku jc zdrava panics In moCna de- lavnost. Slab! Cevljl skozl ka- tere grc mo- krotapovzrofa- jo prchlajenjc Itibolczvn. Prcd nakupomcevljcv si oglejte \z- ložbc in zalogo veletrgovine R.StermeckUelie kicr dobitc čevlje prlstcn roCnl izdelek po slcdeCih nizkih cc- nah: iz lcrnvinc H9 Din, tele- tine 172, boks 180, gorski 186, lqvski 24.1, lov- skl 213, gojzerji 25Ü, sport 408 Din. Kazen teqa so na zalogi rnoCiil lrpc^ni in luksuznl damski in otroSki čevlji po najnizjili ccnah. Nakup neprisiljcti. | I | ¦ B^ J& A^ k^ ¦ ¦ H^A MOSKI PLATNENi POLČEVLJI- ZENSKi PLATNE.M ČtVLJi S SPONAMi UGODNA PRIL1KA ZA NAKUP CEVLJEV RAZLIČNE I ZDELAVE Celje, Aleksandrova cesta 1. IWarlbori Oosposka ulica 17. P*MJ» Slovenski trg »Petovia«. Uajign y^^PA ga pravdnika v Gelju. Upo-kojen je g. dr. Alb in Juhart, namastnik državne- Hinko Stepaučič, sodnik okrožnega sodišča v Celju. d Za Dijaško kuhinjo v Celju so da- rovali mesto venca na grob svojemu nekdanjemu profesorju Subacu:; dr. Josip 1'ožar, državni tožiiec v Gelju, dr. Josip Žiinid, sodnik na Laškem in dr. MilkO Hrašovec, odvetnik v Celju po 50 Din, skupaj 150 Din. Prisrcna hvala! d Prometni nesreči. Nek avtomo- bilist je povozil' pri Visnji vasi 10-let- nega Andireja Šlkorjanca, sina dnd- narice iz Ivence. Fantka so spravili v celjsko bolnisnico. — Istotako je zad- njo nedeljo povozil nek kolesar delav- ko Marijo Gradišnik iz Št. Ruperta nad La-skim, ko se je vračala po cesti domov. Kolesar je delavko podrl na tia, pri čemur si je ziloniila levo nogo. Ponesrečenko so spravili v celjsko bol- nisnico. Mesfni kino Celje Naivečji UEA - FILM Tajnosti Orienta Svetlslav Petrovič d Nečedni pojavi. »Deutsebe Zei- tung« v Gelju, »Slovoneu« in »Slov. Uospodar« so v lepi slogi in dobesedno enako priobčili pritožbo nekega člove- ka s Starega grada pri Celju, da se je bojda tamkajisnijiin vinogTadnikom napravila velika škoda po vinogradih, ker je v nje padlo nekaj palčic od umetnega ognj>a. In pa da so bile vse siumnate strehe okrog v nevarnosti vsled kresa . . . Tako bolt Ciril-Meto- dovo kresovanje se deset let po drzav- neni preobratu! — V mariborski .»Volksatiinme«, ki drugače vedno tr- di, da je internacijoiiialna, je bilo vee- raj brez konliskacije objavljeno prav prostasko natolcevanje nacijonalne ¦slavnosti v Marenbergu. Dopis kar siiirdi po stari nemskutariji in po za- smehovanju vsega, kar je slovenske- ga, četudi to v naši narodni državi predstavlja obenem tudi oblast. d Iz celjske polwijske kronike. Tu- di na naši policiji .se poznajo poletnu poL'itnice. Razni uznioviči in potepulii so se očividno umaknili na letoviäca. Danes so bile vložene le iri malen- kostne prijave. Edina včerajšnja »senzacija« je bila to, da je nasel služ- bujci'l stražnik v lnestnein parku 21- lotnega tovarniškega delavca F. S., ki si je prerezal z žepnim nožem žile v zapestju, a si je premisiil in si je s>am zavezal sicer no pregloboko rano in si tako vstavil kri. Vzrok poskusanega samoimora so bojda nesrecne rodbin- sko razmere. d Pusji dnevi vedno neugodno vpli- vajo na fantazijo raznih časnikarjev. Nekdaj so se v teh dnevih pojavljale stotine metrov dolge morsko kače. Tudi ona zgodba o ©adu, ki je zlezel nekje v Bosni spewmu pastirju v že- lodec, še gotovo pretresa živce preza- upnih bralcev. Zadtiji čas sbe se pa po verodostojnihi poročiltib lljubljani- skih listov pojavili v ribniku mestne- ga vrta v Mariboru dve požrešni sču- ki, ki ste kar za zajutrk ipožrli 14 lnla,- dih raök, ki so se nič hudega sluteč vozile po ribniku. Celo nad labude so se spravile ribje nircine; enega so že držale za nogo ... Pa kaj so te šču- ke proti mnogoštevilnmi straišiiim ka- čam na novili škarpah ob Hudinji! Z grozo sino čitali o tem v nekem dnev- niku! Pozor Hudinjčani in Trnovelj- ci! N'o, nekaj tolažbe vam ostane: nek dopisnik je videl te dni ob Savinji v Öentpetru kake tri do štiri mestre dol- go kačo, debelo kot roka ... Opis in sliko bodemo bojda \ideli prihodnje dni v nokein listu. d Nocno lekarnüko služho v Celju ima od isobote 27. t. m. do petka 2. av- gusta 1-eikarna »Pri križu« na Can- i karjevi cesti. d Gas Uno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 28. t. m. do sobote 3. avgusta II. vod pod povelj- stvoin g. Josipa Pristo&ka. d Gozdna restavracija. Vsako so- boto, nedeljo in praznik zvečer kon- cert. Dobra haloska in liutomeraka vina, mrzla jedila, kakor tudi vsak dan sveže pivo v sodčkih. 458 d Pristen malinovoc, citronado in oranžado ter vse vrste zdravilnih ozi- roma mineralnili voda ima v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc, Gelje. Mestnl Kino Celje Naji ečjt UFÄ - olnjcno, isto Dobrna. Kako je v Ro- ga«ki Slatini, nam ni nataneno zna- no; ravnateljstvo bi bilo lahko bolj zgovorno. Sploh- postavljamo mi Öta- jerci prav radi glede reklame za svoja krasna letovisua luč pod mernik. Go- renjci se hvalijo, da sta Bled in Kranjiska gora pol na. Polna so tudi koi:aliyca na gornjem Jadranu, oso- tobito na otokib. Ziboljšala se je tain tudi kvaliteta letovisčarjev. Dalmaci- ja ima slabšo sezono ko lani; od tarn se množe pritozbe radi prekoinernega oliranja tujcev. d Vrente. Danes smo imeli v Celju 32 stopinj- C, barometer je pa padel na 738, torej velik padec. Današnje opol- dansko dunajsko vremensko poročilo napoveduje lokalne nevibte in hlad- nejše vreine. d Hrvatska počilniška kolonija v Prešniku. V minulem solskem letu se je ustanovilo v Varaždinu »Roditelj- sko veče«, ki je med drugim skrbelo za to, da se je uredila zii varaždinsko deco sta In a počitniška kolonija, ki bo- de vsalko leto nastanjena na lepem gradu 'Prešniku, ob cesti, ki pelje iz Cd ja v Smartno v R. d. Kolonija je vzela ta grad v najem. Izbrala si je res lepo mesto: prostori v gradu so zelo veliki, da razpolago sta gozd in trav- nik, mkno pa tece potocek, ki daje pri- jetno vodo za kopanje.. Varaždinske cblasti so darovale koloniji 33.000 di- mirjev, \elik znesek sö je nabral tudi z m'.adinskimi koncerti in predstava- mi, tako da si je mogla kolonija na- baviti potrebno pabistvo in drug in- ventar. Siromašna deca ne placuje ni- česar, uradniška pa le polovico, t. j. 375 Din. Letas je došlo v Prešnik 52 otrok, 3 učiteljske moči in 2 usmiljen- ko. d Vmrl je v Hirastniku v torek po vecletni, inučni bolezni g. Franc Lo- gar, gostilnioar in posestnik. Pokoj- nik je bil vedno dober narodnjak. Po- greb se je vi-hil veeraj. N. v m. p.! d Novo vodstvo Sredimjega urada 2fci zavarovanje delavcev v Zagrebu. Minister za soeijalno politiko dr. Drinkovic je razpustil dasedanje rav- nateljstvo Srodisnj. urada za zavaro- vanje delavcev v Zagrebu in je imeiio» val za komisarja dr. Amadeja Carne- lottija, za ravnatelja pa gosp. Milana Glaserja. Od novega vodstva se priča- kuje priprostejšo in cenejso upravo zavoda. d Savez hrvatskih vinogradara na- merava prirediti na jesenskem dunajf skem velesejinu razstavo kvalitetnih iirvatskih vin. Mesini Kino Celle Največji UFA - FILM Tajnosti Orienta Sveilslav «Petrovlč d Slavenska banka. Kakor smo ja- vil'i, se je vrsiio veeraj v Zagrebu zl>o- rovanje upnikov bivše Slavenske ban- ke. Imeli so sklepati o ponudbi uprav- nega sveta, da se poravna z22%. Zbo- rovanje je poteklo po porocilu v da- našnjib zagrebških listib brez uspeha, ker predlog upravnega sveta ni do- segel v zakonu predpisane kvalifici- rane večine. d V Rogaski Slatini je bilo po zad- njem »Imeniku gostov« dne 4. julija 2.216 gostov, večinoma Hrvatov, Sr- bov in Madžarov. Nekaj je bilo tudi Slovencev, Čeliov, Avstrijcov in ltali- j a no v. S»»v 59 »NOVA ÜOBA< Stran 3. d Pomanjkanje prejšnjega turistič- negm vlaka iz Celja do Velenja zelo ne- prijetno obcutijo domačini in tujci, toko nain piše nekdo izmed innogo- •številnih turistov v Gelju. V Ljubljani in tudii v Mariboru so turistiene vlake obdržalft, na naši savinjski progi pa so edini turisticni vlak, ki smo ga imeli, ukinili Ko ta nodostatek kon- statiramo, prosimo jiaše zainteresira- ne občine, predvsem eeljsko, SPD, Zvezo za tujsfci promet in druge ci- niteljo, da se za to stvar pravoeasno pobrigajo, tako da bodemo prihodnjc leto zopet turisticni vlak dobili. d Občinski avtohusni promet so upeljali tudi v Ljutomeru. Uvesti mi- slijo sledeče proge: Ljutomer—Gor- nja Radigona, Ljutomer—Ornioz, Lju- tomer—Sv. Jurij ob Scavnici. d Na oblastni vinarski in sadjarski soli v Mariboru je se nefcaj most pro- fitih. Kmecki sinovi, ki žede wstopiti v solo, naj pc&lljejo s 25 Din kolkovane lastnoročiio pisane prosnje do 10. av- gusta ravnateljstvu Gblastne vinarske in sadtfarske sole v Miariboru. Za sprejem je potrebna starost 16 let; me- sečna oskrbnina znaša 150 Din. Prid- ni sinovi ubožnih starišev so latoko polovice ali cele oskrbninc oproščeni. Podrobna pojasnila pri ravnateljstvu. d Dr. Vladko Maček, znan hrvatski politik in odvetnik v Zagrebu, je sla- vil 20. julija svojo petdesetletnico. Še na mnoga leta! d Kmetski dan na Krskem polju se vrši dne 15. avigusta 1929. Predpoldne bo kcnjvska in živinska razstava, po- pcldne pa povcrka, dirka in velika ve- selica. d Tatvine v Letušu. V noei od toi'ka na sredo so neznani tatovi odnosli po- sestniku in gostilniearju «. Švajgerju večjo nitnoaino perila, posebno moške- ga, poleg tega pa tudi 2 poletni žen- ski obleki. Uglasili pa so se tudi pri sosedu Leskovdku ter pobrali iz ne- zaklenjene delavnice več raznega mi- zarskega oi'cdja. Upamo, da se mar- ljivim braslovškhn orožnikom v krat- kem posrwi, da pridejo uzmoviči do zaslužonoga plaeila. d Cene za seno in slamo v Maribo- ru. V sred'o je bilo na trg pripul'janih 26 voz sena in slaine. Cene so pod uti- som splašne suše po dežoli, ki vpiiva na otavo, porastle od Din 50—00 za nieterski stot na Din 75—80. Povpra- sevanje je bilo živabno. Kot kupec je nastopilo tudi vojaštvo. d Raznovrstna očala dobite vedno pri: Anton Lečniku, Gelje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. Razne politične in druge novice d Prestohnaslednik Peter bode ku- movai vsled dovoljenja Nj. Vel. kra- lja zastavi, ki jo razvije Sokolsko dru- štvo v Miostah dne 11. avgusla 1929. Ostavko je podal trgovinski mini- ster dr. Želfrnir Mažuranič, kakor se navaja, zato, ker se ni strinjal z na- mero, da bi se nadalnje izvajanje agrarne reforme ustavilo. Odsto,pil je tudi njegov pomocnik dr. Spevec. Za- časno vodtsvo trgovskega resora je prevzel financni minister dr. Švrlju- ga. Svetozar Pribičevič bode prepeljau iz Brusa, kjer je bil doslej interniran, v Beo'grad, lUi se podvrže operaciji ra- di vnetja slepica. Najhujsi patres, kar jih je zazna- movanih v njibovi zgodovini, so imeli Islanded v torek 23. julija. V island- skem glavnem mestu Rejkjaviku je bi- lo porušenih 50 bis. Na vzhodu se vedno napet polozaj. Iz Paxiza porocajo pod veerajšnjim datumom-: Francoaki^ zunanji mini- ster Briand je imel v'sreda dolgotraj- ne razgovore z aineriskim in• ruskiin Poslanikom, ki so bili ocividrio;v zve- 2i s ])oložajein v Mandžuriji. Kitajci ^amreč niti ne mislijo na to, da bi iz- focili zopet Rusom vzhodno kitajsko zeleznico in nastavili zopet ruske sov- j^tske železniC-arje in uradnike. l^usi Pa zopet zabtevajo, da so vse spravi v P.rejSnji stan, na kar bi bili priprav- |J(-ni pogajati se s Kitajci radi te že- leznice. Ako bi se to ne zgedilo, groze, üa bodo zasedli Poainurje, kar bi se- Aeda ])omenilo vojno. Velesile bi rade Posi'edovale v tern sporu, toda zdi se, üu nimajo za to dovolj avtoritete. Intervencija v Sofiji radi amnestije bulgarskih vojnili zlovincev. Kedavno ju bulgarski parlament sklenil, da se amnestirajo razni bulgarski generali in politiki, ki so s svojimi povelji in ukazi zakrivili med svetevno vojno nezaslišane grozote na ozemlju stare Srbije. (IS a primer povel'je, da se po- bije vsa srteka inteligenca, kar se je v grozotnem obsegu izvršilo!) Med te- nii bulgarskimi generali in politiki, ki bi se moral! v smislu mirovne po- godbe izroeiti sodišičem; sta najbcllj znana viiicvni bulgarski poveljnik Zokov in medvojni ministrski pred- sednik Radoslavov. Naa poslanik v Sofiji, Nešic, jte sedaj dobil naloig, da povpraäa bul'garsko vlado, kako se amnestijct. takib ljudi strinja z niirov- no pog-odbo. Za privilegirano Agrarno banko je bilo po beograjskih poroc-ilib vpisanih delnic za \ec ko 550 milujonov dinar- jev. «INO. Mestni kino Celje. Petek 26., sobota 27. in ncdelja 28. julija: »Tajnosti Orienta«. 11 krasnih pustolovskih de- janj z daljnega vzhoda. V glavnih ulogali Svetialav Petrovič, Marcella Album, Nikolaj Kolin, Vita Parlo in Herman Picha. Prod'ukcija: Ufa, Berlin. Svetovna kritika smatra ta film za največje cudo, ki ga niti ne dosoga bujna fantazija »1(K)O in ene iioi'ii«1'. O'ba dela se predvajata v eni predstavi, ki traja nad 2 uri. Občin- stvu topl'o priporočamo poset tega ve- lefilnia. Hmelj. VIII. poročilo Hmeljarskega drustva za Slovenijo o stanju hmeljskih na- sadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 23. ] julija 1929. Vobce se stanje hinel-jskih nasadov še vedno ladiko označi z »do- bro«, d'asi se tudi tuintam v vrtovib vsled silne vročine pojavlja solnčni palež. Temeljito preniočenje zemlje bi bilo nujno i)otrebno, ker se v nekaterih nasadib že izvršuje izkobuljanje cvot- ja. Letošnje blago !bode prav dobre ka- kovosti, ker je ras tuna popokioma prosta vseh skodljivcev. Po današnjem stanju se že labko trdi, da letos ne bodemo pridelovali toliko hmelja kot v minulem lotu. Drustveno vodstvo. Damsko In posteljno nß„{jA fino in elegantno izvršuje |»ül llUj proti naročilu M. SRIBAR, Celje, Gosposka ulica 17. Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega baga. Naše cesttio vprasanje. V vsaki naši družbi, ki se razgo- varja o prometu na nasib cestah, se povdarja potreba, da bode tu tfeba dalekosežnih preureditev in popravil. Naše ceste, bod is i državne, oblastne ali okrajne odnosno ol>činske, so bile skoraj vse brez izjenie zgrajene v 6a- sili, ko se graditeljem niti .sanjati ni moglö, kako nererjetno se bo v lx)do€- nosti razvil promet. Takrat niso po- znali niti motorjev niti avtomobilov ali velikih potni??kih avtobusov in se niaA'adivih koles ne; zato so jib gnwlili izključino samo za pešce in za navad- ne vozove s konjsko ali volovsko vjire- go. Za tak promet pa jo bilo vseeno ali je cesta slia levo ali na des no, sa- mo da klanci le niso bili preveč strmi in da je bila širina tolikšna, da sta se mogla dva voza ogniti drug drugemu. Ostri in nenadejani ovinki, strmi klanci in ožine, vse to takratnemu po- casnemu prometu ni bilo nevarno. C'e je bil klanec strm, so jemali priprego, če jo bila cesta proozka, je eden ali drugi voz zavozil lalUko tudi vstran, ovinki pa niso spioh povzročali nobe- nih težkcč in nevarnosti. Vsedrugace pa je danes. Pešcev na nasib cestah skoraj voc ni in tudi vo- zovi s konjsko vprego vedno bolj gi- nöjo. Običajno prometno sredstvo po- stajaijo avtomobiW, avtobusi in rao- torji in gotovo ni vee daleč cas, ko bo- do postala vsa prcjsnja vozila le se redki preostanki izumirajocih časov. V tern tako predrugaoenem prometu pa so postale naše ceste pravi anah/ro- nizem, ki niti iz daleka ne more od- govarjati današnjim potreba ni. A ker I imamo ceste zaradli prometa in ne | prometa zaradi cest, je logično, da se morajo čimprej pregraditi, regulirati in razširiti. To pa ne zabteva samo interes razvoja našega prometa, am- pak tudi iiKgova varnost in sigur- ncst, kajti najvecji procent vedno se dogajajoL-ib nesreč gre baš na rovaš naših cest in no voz, od'nosno v'ozni- kov. Pri nujno ])otrebni preureditvi cest bodo imeli velike naloge in dolžnosti ; država, oblast, okraji in občine. Stro- j ški bodo visoki, toda ta investicija je nujno potrebna. Dobre ceste so nas najblizji govspodarski program. Dr. Josip Bozman: Pomen in vloga denarja s posebnim ozirom na Jugoslavijo. Emitiranje papirncga denarja sa- mo po sebi ni škodljivo narodneinu gospodarstvu. ker je papirni denar uspešno sredstvo, s katerim si more država v finančnih neprilikab poma- gati, ko ji zmanjka kovinskega denar- ja. Ce pa emisija prekorači potrebe prometa in država že vedno le naprej emitira iradi svojih fiskalnih razlo- gov, tako da je v ozemlju mnogo vec papirnega denarja nego je kovinske- ga, potem država izgubiva na kreditu, in gospodarsko stanje d.ržave se slab- ža. Izdajanje papirnega denarja se je mcelo v 18. stctetju in se je tako raz- sirilo, da se je v začetku 19. stoletja razvita že prava »papirna valuta«, ki je kovinsko valuto popolnoma izped- rinila. Francija n. pr. je izdajala kon- cem 18. stoletja takoizvane >asignate«, za katere bi naj jamieila konfkscirana veleposestva. Ker se pa ta niso mogla razprodati, a je država radi svojih potreb vedno le na novo tiskala asig- rjate* so začeli isti v vi-ednosti silno j)adati, tako da je prišla njih vrodnost skoro na nirJo. Zgodilo ae je takrat kakor ntipo.si>edno po svetovni vojni v nekaterih državab», da se je denar me- tal po tleh. Notne banke. Naloga notnih bank je v narodnem gospodarstvu vrlo važna. Banke v ob- i-e morajo regulirati gospodarski pro- met s pomoejo dajanja kredita, izda- janja bancnih })apirjev, otvaranja ži- ra, kliringa etc., a notne banke imajo .se svojo specijelno nalogo, da osigu- rajo gospodarski promet z vedno do- volj jako gotovino; na ta nacin se wiicgOL'uje plajcevanje v inozemstvu, ker se to nacelno xrsi v igotovini. Po- sel notnih bank je tedaj zel'o važen in ga * morajo bunke opravljati vrlo oprezno, da ne zapade država v krize. Cledy uredhe notnih bank so važni 3 tipi: 1. »contralizacija«, t. j., da ima sa- mo ena hanka pravico izdajati bank- note, n. pr. Narodna banka nase dr- žave; 2. »decentralizacija«, t. j., da more vs'iika iKinka izdajati banknote, ako izpolni tozadevne predpise, kakor so to n. pr. banke v Severoameriški Uni- ji; 3. »mešani sistem«, t. j.., da obstoja polos ene najvecje notne banke »vedi- telji.ee« se vec drugih bank, ki note omitirajo, kakor je to bilo pred svet- sko vojno v Nemčiji. Kateri sistem je najprikladnejši za ¦ dotično ozemlje, to je odvisno od tam- I kajs'njih specifičnih i>otreb. Najna- ! vadnejši tip je centralizacija. za gospode in dame izgotovljeno in proti naročiflu, pletenine, nogavice, žepne robes, podveze itd. td v jpi izbir i. Čipke Vezenine Ročna dela Prediiskarija P E R I L 0 P E R I L O Nizke cene! Solidna postrežba! A. NOVA DOB A« Štev. 59 Gromofoni in plošče iz tovarne Edison Bßll-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se ^obijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Bqpicor l Leshoušeh, Celje knj?t$ai»na in v .-letpgovina a pa pirjem, pisalnimi in risalniini pB*edmeti. Trgovska pomočnica prvovrstna moč, dobra prodajalka, se sprejme v rrodni in konfekcijski tr- govini. Nastop službe 15. septembra. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevkom place in navedbo referenc je poslati na upravo »Nove Dobe« v Celju pod »Prvovrstna moč«. 4 2 Ciril Križnar slikarstvo in pleskarstvo 3*4 Celje — Gaberje St. 52. Špecijalni oddelek za dekorativno sli- karstvo (slikanje odrov in cerkva). iz vseh rudnikov prvovrsten dobavlja in do- _______=__ stavlja trgovina Franjo Jo»t, Celje, Alefcsandrova ul. 4 423 Artikel, ki se prodaja v velikih množinah, po- treben za vsako domačijo, patentiran v 17. državah. Prospekt pošlje brez- plačno Samuel Leopold, Senta, Bačka X. Sadje jabolka, slive na drevesu, v Polulah štev. 4, kjer se labko ogleda, naprodaj. Pismene po- nudbe sprejme najkasneje do 27. t. m. dr. Novačan Anton, odvetnik, Ceije, Glavni trg 9. 2 2 Stefan Stoaiek čevljarska delavnica, Celje, Kovaška ulica. Ustanovljena 1. HI. 1875. Priporoča svojo veliko zalogo tovarniških čevljev in čevljev lastnega izdelka. Oddaja pod lastno ceno več tucatov polčevljev St. 35 — 38 in to od 100 do 150 Din. — Priporoča se gg. učite- Ijem in uradnikom. Naročila po meri. Popra- vila točna. Oddaja tudi na obroke brez zvi- š.inja cene. Ravnokar dospeli ortopedski če- viji za bol.12 noge (ploščnate noge) itd. Raz- pošilja tudi po pošti. postelje, stole, zofe, madrace, nove spalnice, žične vložke, dobite po konkurenčni ceni pri tvrdki »MÄRÄLOH« lei se je preselila iz Celja Gosposka ul. 25, v lastno hišo na Spodnji Hudlnjl St. 52, CELJE - GÄBEHJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 3'—. 5-37 Maks Zabukošek modna krojačnica Celje, Cankarjeva ulica Št. 2 Velika zaloga angleškega in češkega blaga. 50-4 Pröda se po cent radi selitve razno pohištvo in krojaški stroj. Na ogled AŠkerčeva 3, pritličje ¦ . - •. ' :desno. Učenec se sprejme v manufakturno trgovino. Ponudbe pod »Lastna oskrba« na upr. Lepa meblovoRa soba v sredini mesta, popolnoma separirana, stop- niški yhod, električna iuč, parketna t!a in zanesljivo čisto, se odda. Naslov v upravi. Naznanilo! I SI. občinstvo vljudno obveščam, da sem opustil električni obrat na Dečko- vem trgu St. 5 ter uredil novo brusar- sko delavnico v Gosposki ulici štev. 5 (poleg hotela Balkan). Piiporočam se za nadaljno naklonjenost Pavel Blasutto brusar in nožar. Išče se mala prazna soba s posebnim vhodom, v mestu. Naslov v upravi. 2*1 v veliki izbiri kupite najceneje pri „SOLWICU" 504___________A. Drofenik, Celje, Glavni trg 9. Vajenca za kleparsko obrt sprejme takoj Martin Kovač, klepar, Ž^alec. — Hrana, stanovanje In perilo v hišt. 1-2 Gcspodinja pridna in poštena, dobra kuharica, želf mesto pri samostojnem gospodu. Naslüv : Anica Maier, Celje, Prešer- nova ul. 22, I. nadstr. "ps | "^^ T »/ kleparstvo, vodovodne inštalacije,. --------------T-j-----r------¦*- Damska konfekcija i Perilo 50-4 I OiroCja konfekcija Kombineže Kopalne obleke Kopalne čevlje Nogavlce svetovnih znamk najceneje In v vellRi izblrl pri Drago Cei?limii, Celjef Glavni trg št. 14 Solldna poslrežba. Zmerne cene. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo stekiene ter porcelanaste posode, svetilik, okvirjev za podobe, ogledai, raznovrstnih Sip itd. 50—3 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Poirti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, sin, brat itd., gospod dr. Vane Radej solastnik in sef „Čeho-staklo" v Beogradu v pondeljek, dne 22. julija t. 1. v Splitu, po kralki in mučni bolezni, previden s to- lažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo iz Splita v Celje, kjer se vrsi pogreb v četrtek, dne 25. julija ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na Bregu pri Celju, na okoliško pokopališče. BEOGRAD - CELJE, dne 25. julija 1929. Nada Radej roj. Prešeren, soproga. — Nadica, hčerka. — Ivan in Marija Radej, starši. Tonče Radej, sodnik, brat. — Marta in Mira; sestri ter ostali sorodniki. NajuEčja zaloga in samoprodnja zacneS; najpripravnejših &- cene znatno zntžanei PUCH kOlfiS m R..e. zn.mke „WAFFENRAD" ^* ^"^ ^¦^Ä^IÄ A»W-ft wl0 ysa kolesa s torpedo-prostolekom In povratno stopalno ¦ 12 mesecev garancija. Cena od 1600 Din naprej. zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila ¦ _ mawr%»-W9 *\ a- f+ 1 i- «*> tujih izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. : A> NEGEK| Celje9 IsOSpOSlCa UaZCa O^f« Največja reparacljsk«, delavnica. O « N « " s- > S III Kmctsha pospjitnica za celjsho oholico v Celju 1 ' ..^^gsB ' ¦- regiatrovana zadruga x omejeno zavezo f—¦¦^^^—¦Bss^^ggg^s^ Pisarna v Presernovi ulici 6 (prej Lasfni dom) Hranilne vloge obrestuje po 6—8 % čistih, brez renlnega davka. 2 L 1 O V ._ «s I S^-§ i ** fi ® "5 = rQ -^ s A S i Tista in izdaja Zvezna tiskarna, — Odgovoren za iÄdajatelja, tiskarno in rodakcijo Milan CtHua 9. C*i}u.