I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni četrt leta 1 gld po Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dop se plača za vsako naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 20. aprila 1894. € j mmM Politiški oddelek. ..... if •h zp mw je nekoč se izjavil o nekam podobnem smislu Obetal da bode se že oziral je na pritožbe zastran posamičnih ljudskih šol. Od naše vlade sedaj nimamo pričakovati da Velika in mala politična vprašanja. razmer Sedanj vlada naznanila v svojem programu ko je nastopila, da se morajo odložiti vsa velika politična vprašanja, dokler se ne dovrši volilna reforma. Mi smo takoj se kaže, da nismo imeli izdala kako občno naredbo zastran jezikovnih v meševitih pokrajinah, ravno tako pa tudi nimamo čakovati, da bi pravosodni minister izdal kako občno redbo zastran rabe slovenščine pri sodiščih. Dopustlj pr na- to izjavo vsprejeli z nekim nezaupanjem in sedaj pak Težko je odločiti je so torej le pritožbe zastran posamičnih šol samičnih slučajev v uradnem poslovanji. zastran po kako vprašanje veliko ali malo. Tukaj je mnogo odvisno od osebnih nazorov posamičnikov ali strank. Kdo pripisuje jedni stvari večjo važnost nego drugi. Seveda v pravem zmislu velika politična vprašanja so taka, ki bi kako premenila našo državno oi recimo Zjedinjena Slovenija, češko državno pravo Kdo si bode morda mislil i da je to vse jedno vsaj zares vendar tudi po tem potu lahko pridemo do svojih pravic Če pa stvar bolje pogledamo, je pa sedanje stanje neznosno. Le pomislimo, v kolikih šolah se še prezira slo bilo potrebno se pritože venščina in vsako teh šol zjedi njenje Dalmacije s Hrvaško itd. Toda vlada najbrž n mislila tacih političnih vprašanj, ker ne moremo misliti da sploh taka vprašanja se v tem ljala na dnevni ed času resno sprav ganizacijo vati do najvišjih instanc. Koliko je za to treba potov, truda in denarjev. Naposled je pa tudi težavno včasih pridobiti dotične faktorje, da bi se uneli za stvar. Tukaj ko ali tam kak občinski odbor spozna, da bi bilo dobro bila šola slovenska Kak predlog Mladočehov ali pa Dal- občinski odborniki ali za pritožbe pa vendar niso matincev o teh stvareh pač ne pride v poštev, ker nima pri sedanjih razmerah prav nobenega upanja, ako se tudi ker skušnje kažejo, da se stvar ne pri velike stranke ne dogovor da bodo ovirale take predloge Zato si pač moramo misliti, da so koalir stranke in vlada razdelitev vprašanj v velika in mala razumevale z druzega stališča. Sukljejev govor nam pač more biti nekako kazalo v tej stvari, da si moramo reči, da nekatere stvari nam baš nasprotno dokazujejo. Šuklje je privede hitro do cilja in se poleg tega še zamerijo nekaterih uradih. v Se težje je pa z uradnim poslovanjem. Tega pač ni pričakovati, da se bode preprosti kmet pritoževal proti ker je že znano, da ne hodi rad okrog nemškim odlokom gospodske. Pa tukaj je še nekaj druzega. Marsikdo se tudi boji zahtevati slovenski odlok odločno j al eljsk ne zameril gospodom in ker se boj î da se gimnazijo m videlo se mu je. njegovi stvari sami. Mi sicer vemo to morda utegnilo škodovati da po njegovem mnenji to ne spada mej velika politična vprašanja. O koroških ljudskih šolah je pa gospod profesor le mimogrede omenil in je še nekako rekel, da bi 5 da so naši sodniki če najrajše molčal o tem zahteve, temveč strank. nepristranski, da zaradi tega ne bodo drugače sodili se od njih zahteva slovanski odlok; ali kmet pa ne ve da so za sodnike ? V tem oziru ni stavil nobene jasne priporočal je je pozornosti koaliranih Videlo se je, da se gospod profesor čuti veza nega, ker ve î da je vprašanje o koroških ljudskih šolah po nazorih koalicije veliko vprašanje Po tem mi sodili da mej velika vprašanja spadajo vsake splošne naredbe o narodnem vprašanji, zlasti se tičejo celih pokrajin. Tudi minister Madejski zakoni merodajni in zatorej si tudi prizadeva, da kako drugače ne razdraži gospoda sodnika oziroma gospoda okrajnega glavarja, če gre za kako stvar, ki spada v poslednjega področje. Iz tega je razvidno, da sedanje stanje za nas povsem ni ugodno in zatorej ne moremo biti zadovoljni, da nekateri slovenski poslanci za tako ceno podpirajo koalicijo. Če vlada tako stvar razumeje, pač nimamo nobenega po- voda za koalicijo hoditi v ogenj in le obžalujemo, da ne 150 kateri slovenski poslanci še ceptajo za vlado. Če hočemo venski poslanci bili faktor, s katerim se je poštevalo. hoditi povsod pot pritožbe, to tudi lahko, če naši poslanci Zal da niso porabili prilike in se dali vladi in levičarjem vlade ne podpirajo. Koalicija nam torej ne daje najmanj- speljati šega dobička, pač pa nam preti od nje nevarnost, da nam gospodje skujejo volilno reformo, po kateri bodemo avstrijski Slovani za tako dolgo porinjeni v manjšino, dokler bode narodna ideja vplivala na politiko, da torej morda ne pridemo nikdar povsem do vseh svojih pravic. Vemo, da kdo poreče, da sodimo prečrno. na led. Politični pregled. Slovenščina na posti. Dne t. m. je nekdo v poglejte na Primorsko Rekel Trstu. Gorici in Pri Šmarji pri Jelšah dal na pošto neko stvar, ki se lahko spridi s slovenskim naslovom. Na naslovu je bilo jasno zapisano je pošiljatev namenjena v Juršince bode morji so sodišča dobila povelje, da se morajo avskultanti učiti slovenščini, in tudi se nekaj ukrenilo, da bodo za da pri Ptuju. Tudi je bilo zapisano, kaj je v paketu To pošiljatev poslali so na Kranjsko od tod celo na Reko. Čez štirinajst dnij je pač pošiljatev prišla v Juršince, seveda se adresat ni posebno zveselil adresa, ker je bila pošiljatev spridena. Po našem mnenju je tako posto- okoliš tržaškega nadsodišča od najvišjega sodišča priha- topanje neopravičljivo, ker se iz krajevnega imenika štajerske jale odločbe v jeziku prvim sodnikom. v katerem se ie obravnavalo pred vojvodine vsakdo lahko prepriča, kje so Juršince. Tukaj se Ti dve naredbi nam pač kažeta, da smo mi povsem prav od začetka sodili o koaliciji, samo to je, da nam dozdeva, da je pri tem pač nekoliko hudomušnosti. Pač bi bilo dobro, ko bi kompetentni krogi kaj storili proti takemu postopanju. Slovenska gimnazija v Celji Na Dunaji je bil smo bili nekaj preoptimistični. Rekli smo, da se utegne shod društva „Deutscher Verein", na katerem se je ugovarjalo Slovencem v Primorji kaj dovoliti ker za Lahe niso tako slovenskim paralelkarn v Celj temu shodu so bili povab naudušeni na Dunaji, kakor za Nemce. Na germanizacijo pa na Primorskem misliti. Reči moramo, da še vse li vsi nemški nacijonalni in liberalni poslanci. Prišlo je pa malo poslancev, največ iz Štajerske. Nemških liberalcev prišel, ker gospodje si ne dajo vezati rok, od kar nobeden več smo pričakovali, da boda vlada storila za Slovence g0 vladaa straaka. Če bodo videli na Primorskem. Bili smo že preverjeni, da vsak čas do- da so razmere take da bimo kake slovenske paralelke v Gorici, Trstu ali pa v kluba, bodo privolili v celjske slovenske poralelke. Najhuj bodo v svoje namene potrebovali Slovencev iz Hohenwartovega b sta Istri. Toda vlada tudi tukaj ni tako nagla. Sicer pa na Primorskem že državni interesi zahtevajo podporo slo- govorila proti slovenskim paralelkarn dr Kokoschine in Fo vanstva. Naj bi Slovenci tudi ne bili v koaliciji, bi vlada že iz državnih ozirov ne mogla prezirati na Primorskem Slovanov. Zakaj pa vlada na Štajarskem in Koroškem jednako Prvi je tožil, da je Kranjsko za nemštvo že zgubljeno. Štajerski in Koroški preti nevarnost Ljudske šole na regger da že Dolenjem Staj slikal nejše. je pa kake erji so največ že v slovenskih rokah. Potem je so razmere za nemštvo v Celji vedno neugod-Celo na gimnaziji je večina slovenskih profesorjev. Sicer ta nemški politik dal nam jako lepo spričevalo, katerega ne smemo pozabiti Rekel je, da smo Slovenci v vseh h da se Slo z haj ali ne postopa, tako v Trstu in Gorici. Zakaj se pa v Celovcu napredovali v poslednjih dvajsetih letih. Morda gospod Koko ne zahteva vsaj od nekaterih avskultantov, da dokažejo schinegg še pride do prepričanj znanje slovenščine, to je od tistih, ki kdaj mislijo službovati v slovenskih krajih. Zakaj bi pa za okolico graškega nadsodišča za Slovence ne prihajali od najvišjega sodišča slovenski odloki. Seveda to je drugače. Štajarska in brez nemške kulture. Foregger se je pritoževal, da se premalo podpira „Siidmarck" i sploh premalo stori za nemštvo. Sploh pri tem zborovanj se videlo, da tudi mej Nemci samimi Ko že mineva naudušenje za germanizacijo da se že samo boj roška spadata k tistim deželam, katere Nemci še za svoje reklamujejo, dočim so že obupali, da bi Primorje kedaj da z^ube ves vpliv v slovenskih pokrajinah. Da se je na adnj jednoglasno vsprejela resolucija zoper slovenske par da vlada pridobili za nemško kulturo. Vidi se pa takoj, ne ravna po nobenih pravih načelih, temveč so jej jedino vodilo nemški interesi. lelke v Celji, nam ni treba omenjati. Kossuthova zadeva v ogerski zbornici predlagal v zbornici poslancev da se Po- ladi slanec Ugron je izreče nezaupanje in ni dala razobesiti ob Kossuthovi smrti črnih zastav na vladnih ker se ni udeležila pogreba Kossuthoveg Sicer pa niso jedine niti koalirane stranke, kaj odgovoril U spada mej velika vprašanja. Dočim je Šuklje slovensko celjsko gimnazijo prišteval mej majhna politična vpra- poslopjih. Ministerski predsednik je rezko da niti ne pozna dolžnosti ustavne vlade. Kossuth do zadnj sanja, jo zmatra Menger in ž njim večina levičarjev za odklonil z veliko večino. ni priznal sedanjega postavnega reda zmatrati za brezpraven faktor. Na to se je Ugreno Krone vlada ne more 7 predlog veliko vprašanje. Vsekako pa bode tako različno tolmačenje nam Slovencem še v veliko nepriliko. Nikomur nećemo kaj očitati, ali reči pa moramo, da so napak ne- Civilni zakon na Ogerskem veČino je ogerska zbornica poslancev Z adno veliko prejela predlogo o ci- vilnem zakonu za podlago potrebni debati. Pri zborovanji je manjkalo samo 25 poslancev. Za predlogo jih je glasovalo 281 proti njej pa le 106. Večina je tako velika, da jo niti v Proti predlogi je gla- kateri slovenski poslanci storili, da so vladi na slepo obljubili pomoč, ne da bi se bilo poprej dognalo, katera vladnem taboru niso pričakovali take politična vprašanja se imajo zmatrati za velika, katera sovala pred vsem narodna stranka, kateri je vodja grof Apon ne, da bi po tem kako tolmačenje nam v škodo ne bilo toda že od te stranke jih 10 glasovalo za vlado. Od U g mogoče. To ne bilo lahko dognalo. Le resno besedo nove stranke so Ugron sam in še nekaterimi pristaši to la naj bi bili govorili z načelnikom konservativnega kluba proti civilnemu zakonu, velika večina se je izrekla za civilni zakon. Lahko mislimo, kako da je potrta opozicij \ po in zahtevali od njega, da o tem vso jasnost dožene s drobni debati se skoraj nič več ni ustavljala, in zatorej se vse Poljaki, levičarji in vlado. Ob začetku koalicije so slo- gladko vršilo. Vladna zmaga je tem večja, če se pomisli, da mnogo opozicijonalcev ni glasovalo, proti vladi iz nasprotja proti gotovljajo svetovni mir. Sicer se pa pri današnjen popolnem stvari sami, temveč iz vse druzih pomislekov. Ugron sam se orožji mora vsak vladar tresti pred kako vojsko. Kralj je je v klubu izjavil, da zaradi tega gla proti civilnemu rekel, da Italjani vidijo v svojih sosedih Francozih vedno svoje zakonu, ker neče podpirati sedanje vlade. Tudi Aponyija in to- prijatelje, le žal, da so nekateri francoski listi hoteli z raznimi so največ vodili taki povodi, kakor se iz nekaterih nje- pisavami zadnji čas to prijateljstvo omajati, ki pa se mora govih govorov poprej da posneti. Vse tiste mnogobrojne novice zopet utrditi. — S tem, da je kralj udrihnil po francoskih vanse po katoliških povse neosn< listih da je ladno stališče omajano, so bile časnikih, zadel je v sršenovo gnjezdo. Sedaj trancoski listi še-le Zastonj so bile agitacije proti civilnemu prav pošteno zabavljajo proti Italiji, češ ta se sedaj zato pri- zakonu po deželi, zastonj katoliški shod v Budimpešti. Sedaj lizuje Franciji, da bi ji ta pomagala iz velike denarne zadrege. še jedino upanje gospodska zbornica, o kateri se pa tudi ne v kateri se nahaja. V vsem se vidi sedaj iz pisave francoskih listov, da Francozi ne gojijo prav nobenih simpatij do Italije. ve, če se bode upala ustavljati. Veselo gotovo ni, da so razmere take na Ogerskem, posebno, ker vse ne ostane brez slabega v Crna gora in Turčija. Ob črnogorski meji ponav- na Avstrijo. Čudimo se pa temu nikakor ne. ljajo se zadnji čas prav krvavi pretepi oziroma roparski na-Mnogo krivde zadeva tudi ogerska duhovščina, ki dolgo podpirala mažarski šovinizem. Nemadjarske so povecjem nasprotne civilnemu zakonu, ali niso tako močne, stvari. Sedaj sta obe vladi, turška in črnogorska storili potrebne korake v to, da se tem pobojem stori konec. Turčija poslala je več vojakov na mejo črnogorsko, ki naj preprečijo pre- padi mej Crnogorci in Albanci, turškimi podaniki. Ti poboji odnosti so največ posledica raznih prepirov za pašnike in druge enake še le da bi mogle povzdigniti svoj glas. Da je temu tako mnogo kriva madjarska duhovščina. Vsaj znana, kako je primas Simor katerih se pomadjaruje slovani tudi predobro se ponašal, da vzdržuje šole, v ponavljanja enakih pobojev, ka mladina. Tako postopanje pa edaj rodi svoj sad. Dolgo ni tega, kar so duhovniki sedeli v liberalnem klubu in podpirali vlado Nemčija Nemški dr zbor bavil se je te dni s predlogom, kateri je šel na to, da naj se jezuvitom, katerim je bilo zadnji čas prepovedano bivanje v Nemčiji, zopet dovoli € Obrtnija. bivanj poslovanje v nemški državi. Privrženci tega pred loga so jezuvite zagovarjali kot koristen in državi nenevaren red dočim so nasprotniki tega predloga slikali jezuvite kot nevarne za državo. Socijalisti so se izjavili pri tej priliki, da nimajo ničesar proti jezuvitom. Predlog, da je jezuvitom dovoliti zopet prihod v Nemčijo se je potem vsprejel z neznatno Kranjski odposlanci pri obrtni enketi na Dunaju. (Dalje.) Izvedenec Zupančič: Jaz sem odločno proti temu da bi se vpeljal obvezni mojsterski izpit. Če je človek se večino Vodj agrarcev poslanec grof Kanitz predlagal izučil obrta, bil oproščen in je delal za pomočnika, naj je v državnem zboru, da naj bi samo država smela uvažati ima tudi pravico, da začne samostojni obrt. Če se vpelje tuje kmetijske pridelke naj bi je morala prodajati po za- konito določenih cenah ; država naj torej uvela monopol na mojsterski izpit, se bode prerado pripetilo nagajanje; vvoz kmetijskih pridelkov. Zakonita cena pridelkom določuj se v predlogu precej visoka, višja kot sedanjim domačim pri če se obrtnik ne razume obrta, bode tako propal. Načelnikov namestnik : Ste pali za obvezni po delkom Ker pa pridelki ne smejo dražji biti kot domači, močniški izpit? cena domačim pridelkom povišati kar ko korist velikim kmetovalcem nemškim, jo Da bi bil pa to velik udarec za delav bilo pri-i in bi se morala seveda v vel delke prodaja sploh stanove in iz tega razloga državni zbor tudi ni mogel sprejeti Kanit zovega predloga, temveč je istega zavrgel. Zupančič: Da. To naj se pa vendar prepusti za drugi. Zadruga naj gleda, da se učenec izuči obrta. Če morajo živež kupovati je ob sebi umevno učenec pade pri izpitu, pošlje naj ga zadruga k drugemu mojstru, da ga toliko izuči, da bode mogel izhajati v ki dregi Italij Da se kolikor moč odpomore denar za- V kateri se nahaja država, je finančni odsek poslanske zbornice italjanske sklenil razveljaviti vse vladne finančne dis svojem obrtu. To se naj zgodi na stroške gospodarja, ga je poprej učil. Uči naj se učenec še štiri, ali šest mesecev, ali pa tudi celo leto. pozicije in predložil zbornici svoje predloge Odsek predla Perner storfer: Mislite li, da se bode učenec v da se zniža proračun za ko od 246 na 220 milij tem času dosti izobrazil v obrtu, če se pri mojstru po proračun za mornarico od 96 na 90 milij Vrhu tesa prej ni nič naučil. odsek predlaga v se nekatere premembe pri h davkih Da bil ta finančnega odsek predlog v stanu finančno razmere nekoliko urediti ie umev posebno če se pomisli, da res ravno vojska požre veliko preveč milij Prav pametnega mnenja je torej finančni odsek, ki predlaga, da naj se stroški te znižajo. Da pa vladi, ki z ozirom na trozvezo vojske ne more zm injšati, ni ta predlog povšeči je gotovo. Kes je pri cela že ovirati, da bi predlog še ne prišel tako kmalu v zbor niči v razpravo in je izrekla želj da naj se preje rešil državni proračun, to pa zato, ker je skoro gotovo, da ome njeni predlog finančnega odseka provzročil razpust zbornice. Zbor Zupančič: Da, nekaj se je pa pač tudi naučil. Pern erstorfer: Bi li vi ne bili za letne izpite, da se učenec pošlje takoj k drugemu mojstru, ako se pri mojstru nič ne nauči. Zupančič: Dobro bi bilo, ali pri nekaterih obrtih to ni mogoče. Tudi bi se ne smelo dovoliti, da bi vsak mojster imel toliko učencev, kolikor hoče. Izvedenec Se h le gel: Jaz sem za obvezni pomočniški izpit, ali mojsterski izpit naj se izjemoma zahteva niča bo namreč hotela predlog vsprejeti, vlada pa se bo temu kajti so obrti, kjer se od dotičnega delavca izpit zahte uprla, na kar bo najbrže sledil razpust zbornice. Italija Francija Neki francoski časnikar ie imel z italjanskim kraljem pogovor o političnem položaju. Kralj je rekel, da Italija želi miru, istega potrebuje za vravnavo svojih razmer, ki prav nič ne dopuščajo spuščati se v kako vojsko. ) za- vati ne more, kakor pri dimnikarjih. To naj se prepusti zadrugam. naj dokaz zmožnosti za posestnike vprašanje: rokodelski obrt Se raztegne tudi na Pa tudi prijazni odnošaji mej Avstrijo, Nemčij Rusij podjetij, ki izdelujejo rokodelske izdelke. 152 Izvedenec T u ma: Izreči se moram za to dokaz zmožnosti raztegne tudi na tovarniška Izvedenec Fer lin z: carski obrt naj se zahteva dokaz zmožnosti večjih mestih imajočih nad 5000 prebivalcev. Izvedenec Kune: Seveda mora tudi zati zmožnost. Če mora tisti, ki ima 19 delavcev, kazati z dokazom zmožnosti, zakaj treba, ki ima 20 delavcev. I' h tega ni, dokaz zmožnosti nič ne koristi, in sili da naj zmožnosti benega pomena hlače zakrpal, se odpravi škodoval. se še ni zgodilo, kar svet obstoji, sposobnosti razširil tudi na veliko obrt, da , kakor je sedaj dokaz zmožnosti oviral Tako ne koristi in bi rekli : Le hitro obstoječi dokaz zmožnosti! Načelnikov namestnik: zmožnosti za mali obrt liki zahtevati morete. Kune: Da. Poslanec Neuber: za nekako cokljo, katera Vprašal izvedenca je dokaz zmožnosti tudi obrt, temveč naj bi se le zagotovilo se nosti , da se da mora nekaj dalje delati, predno začno samostojni obrt. podjetja. Da je dokaz zmožnosti v tem zmislu škodoval, se jako Tudi za gostilničarski in to- lahko dokaže. Od kar je dokaz zmožnosti, tretjina je več toda le v samostojnih obrtnikov in sicer zaradi dokaza zmožnosti. Mnogo ljudij se je oglasilo za obrtno pravico iz tovarnar doka- strahu, da jo pozneje več ne dobe. Tako so sedaj prese iz- napolnjeni vsi obrti, preskrbljeni smo vsaj 20 do 30 let, tistemu tega ne bilo zlasti v manjših mestih. V Ljubljani imamo dvakrat to-Jednaka pravica za vse. Če liko mojstrov kakor obrtnikov, 100 mojstrov in 50 obrt- torej pro- nikov v jednem obrtu. Do sedaj je nam vsak dokaz Razsodba upravnega sodišča o meri dokazuje mojo za nas dokaz zmožnosti nima no- trditev. Poprej o tem še govora ni bilo. Še le vsled . Nobenemu še ni prišlo na misel, da bi mejsebojnih tožeb je stvar prišla pred upravno sodišče, ali pa čevlje podělal, ako se ni učil. To ki je odločilo, da jemanje mere ni rokodelsko opravilo. Zakaj se ni dokaz Tako je človek, ki je poprej prodajal porcelan, potem pa tudi njo platnene hlače za kmete, nakrat začel jemati mero. Dva nam nič trgovska pomočnika sta nakrat napovedala obrt, danes odpravite še sedaj jemljeta mera, po časopisih naznanjata, da sta opravičena mera jemati in izdelujeta kakor drugi. Prav res je, da Vi torej želite dokaz je dokaz zmožnosti le škodoval. Če smo le mi in mi sami zaradi tega, da ga tudi za ve- omejeni, to nima nobenega pomena za nas in tega nam tudi treba ni. Nobeden ne bode čevljev na malo delal, ako ni čevljar, miz, kdor ni mizar. Zatorej ne potrebu-Vi torej zmatrate dokaz zmožnosti jemo obrtnega dokaza, ako se ne razširi na veliki obrt. naj bi zavirala veliko industrijo ? Tako nima za nas nobenega pomena in je bolje, da se tedaj odpravimo, da se ne bodemo prepirali mej seboj, kakor potrebuje druzih obrtov se sedaj. __(Dalje sledi.) bi Ž1 Obrtnijske raznoterosti. zaradi tega ^ tobačnih tovarnah v naši državi je 29744 delavk Jaz nečem Tudi" ^^ mladoletnih, in 3881 delavcev, mej temi 137 mladoletnih, 26 motorjev in 8956 druzih strojev. Vlada ima vpra- na iet0 milijonov goldinarjev dohodka, in lahko rečemo, zadržaval da ženske mnogo pripomorejo k temu dobičku. Razglasila se je te dni ministerská naredba glede t • j . j i izpitne takse za stavbene, zidarske, tesarske, kamnoseške in Izjava gospoda izvedenca o do- . v, . . m ,, . t , . J ° 1 vodniaske mojstre. Ta naredba je v zvezi z no vini stavbenim da ne zakonom. Zame je vsaj tako raz- obrtniki niso ......Kmetijstvo!.......[11111® I llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll r if- il V 111 ■■■■■■■■■■■ ■••■IIIIII 1 V H * ' i n i i ; n I H i i i M u n r I I I H I i I I I »"■ da se ovira solidni da se prepreči konkurenca neso- Računski zaključek ljubljanske mestne zmožnosti , . , . ,. hranilnice. tisti poprime obrta, ^ u . Z veseljem je nam konstatovati, da je ta zavod na- obvaruje neso- •' J 1 predoval tudi leta 1893. v vseh strokah poslovanja. ™ nvnn; a • a a a i * Koncem leta 1892. znašale so vloge od 5460 vlož- pa pravi gospod izvedenec, da dokaz zmož- . nQ nikov..........gld. 2,313.055*58 1C Ild" T7 v , . V teku leta 1893. naložilo je Važno bi tore] bilo, , , . v • 6015 strank (mej temi 2629) novih „ 2,127.27P42ya 4349 strank pa vzdignilo je (mej temi 1175 strank celo vlogo) . . „ l,757.043'lll/2 se tako izrazil dokazati, da Tedaj se je za.....gld. 370.228.31 več naložilo. Po prištevku v 1. 1893. poznam tudi kapitalizovanih obrestij s. . . . „ 96.219-60 Dokaz zmožnosti ima namen, druge malo znašajo koncem 1. 1893. vloge 6914 , in deloma mladino zadržavati, strank....... . . . gld. 2,779.503 49 da potreben za velikega obrtnika, ako za svoje izdelke. Kune: Jaz ne želim dokaza zmožnosti veštvo zadrževal v pridobivanji, temveč da se varuje tisti, ki se je česa učil. ovirati pri obrtu; zato sem pa rekel že pri prvem šanji: Nikogar ne smeli zaderžavati. Jaz kapitalistično spekulacijo v rokodelstvu. Poslanec Adamek: je tako zanimiva, da ne morem bi še nekoliko spregovoril o njej laganje dokaza zmožnosti novo. Ko je šlo za dokaz zmožnosti videli bistva dokaza zmožnosti v tem. baš zato î lidnih obrtnikov, mojstrov skaz z dokazom da se ga je zares učil, da se rokodelstvo lidnih elementov, ki se obrta niti učili niso Sedaj nima za mali obrt nobenega pomena, sprotno malemu obrtu še škodoval, da gospod izvedenec to dokaže, ker s tem se o dokazu zmožnosti da vse drugačni pomen. da Kolikor se jaz spominjam prvi o dokazu zmožnosti. Sedaj je treba pač dokaz zmožnosti zares škoduje malemu obrtu. Kunc: Bil sem predsednik zadrugi in druge obrte. ovirati, ki se niso učili 153 Povprečno pride na vsako hranilno knjižico gld. stavljenih več obrtnih predmeto 402 01 proti gld. 423*63 v prejšnjem so v zvezi s konjarstvom letu to znižanje Razstava obeta v vsakem oziru biti jako zanimiva povprečne višine kaže, da se množi število hranilnih vlog v pravem pomenu besede, za katere je hranilnica v prvi vrsti ustanovljena. Te vloge naložili so takole: Na hipoteke posodili so . . koncem leta 1892. znašala so hipoteke ..... mm : Poučni in zabavni del. im : : gld. 504.071-73 » J) 1,351.617*40 a ker so stranke (mej gld. 1,855.689 03 Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Le vi čni k. temi 19) (Dalje.) 34.919-74 dolg popolnoma odplačale . . . znaša stanje hipotek koncem 1. 1893. gld. 1,820.769.39 Ako si ogledujemo zalo lice trsatske romarske cerkve od zunaj, mislimo, da je ona razdeljena znotraj v tri ladije. Pa temu ni tako. Prestopivši njen prag vidimo, Občinska in deželna posojila 5 da ima ona glavni so znašala leta 1892. ednji oddelek, kateremu je pri » 138.468-23 zvišala so se v teku 1893. za » 37.500' oziroma po odbitku 1.1893. odplačanih n 2.650 52 za na gld. gld. 34.849-48 173.317-71 zidana kot presvetišče natančno po dolgosti in širokosti posneta Marijna hišica, kakor sem to že zadnjič omenil. Druga ladija razširja se na evangeljskej strani cerkve, in je zaradi mnogih pod njo vravnanih rakev za stopnjo višja nego glavna ; prostor za glavno ladijo na episteljski strani pa zavzema cerkvi tikoma prizidani samostan. Ko sem Tudi lombard poskočil od 1892. na gld. 12.902. Stanje menic popelo se je od gld. 34.076*04 za gld 13.14129 na gld. 47.217*33. gld. 10.902 v letu prestopil cerkveni prag, obustavilo je moje korake koj pod muzičnim korom zelo veliko število lepih votivnih ki romarjem kažejo in svedočijo, kako so se že tabel mnogi mornarji borili z razjarjenimi morskimi valovi, kli- 7 teku leta predali so nekatere efekte in tem potem cali Marijo trsatsko na pomoč, in čudovito rešeni bili. realizovali malone ves književni dobiček 1892., ni kakor pozneje s številkami efektih iz dokažemo i (Zlasti Jadransko morje je zaradi svojih strahovitih viharjev na najslabejšem glasu.) Zato poleg drugih pobožnih največ pripomogel, da smo leta 1892. tako ugodno za romarjev posebno mornarji radi hodijo na Sv. Trsat na ampak pripomogel nam je tudi, da preostaja božji pot. Zraven votivnih tabel videl sem viseti nekake letos še gld. 1.229 11 čistega dobička iz tega poslovanja. vence i če se sploh tako imenovati smejo ki imajo Stanje tekočega računa znižalo se je za blizu sto- nekako sličnost z okroglimi balončki. Slučajno ni bilo tisoč goldinarjev na gld. 298.458 29 in sicer zbog večjih nikogar v cerkvi i da ga bil vprašal, kako narod te vlog, kar je hranilnici pa konečno le hasnilo, ker po veliki večini nižje obrestujejo Mej mnogimi drugimi votivnimi tablami zanimala me je zlasti neka ondi obešena fotografija v zlatem okviru, katero sem okolu 1.1875. pri moji tedanji navzočnosti na Sv. Tersatu že videl. Na račun inventarja odpisalo se je tudi letos 5 % Morebiti kakih par let poprej odjadrala je bila neka avstrijska ekspedicija pod poveljstvom dveh častnikov (ako se prav spominjam, ji drugi denarni zavodi njene vloge, nego jih ona svojim vlagateljem. radi obrabe. Od ustanovnih troškov odbila se letos tudi ista imela mej svota z gld. 990.44 72, katero je dosedaj aktivi kot ustanovno premoženje, radi tega, ker je vred- zval se je eden Payer) na daljni sever iz znanstvenih namenov. Udeležnikov bilo je, ako se prav spominjam, okolu dve sto. Posrečilo se jim je bilo sicer res, priveslati in dospeti tako visoko proti severnemu tečaju, kakor pred njimi še ni bil prišel nihče nost tega premoženja V teku hranilničnega obstanka tudi so ono pokrajino na čast in slavo presvitlega našega vladarja in skoraj zginila. izključno radi tega pade letošnji dobiček Le oni, katerega je izkazala 1. 1892. pod (Konec sledi ) Kmetijske raznoterosti. cesarja nazvali »Franc Jožefova dežela«; a severno morje navilo jim je bilo, kakor pravimo >uro« tako, da je bila vsa ekspedicija v nevarnosti, poginiti. Ladija jim je namreč primrznila v led, in ker ni bilo nobenega upa, rešiti je ledenih okovov, napotili so se peš nazaj. Preden so se poslovili od barke, fotografirali so si jo Iz Ziljske doline na Koroškem se nam piše, da p0 ledenih planotah in pustili so v njej do malega vse razen sani naložili so si male čolne in svojo prtljago obleke in živeža. Na ročne in vozili samotež ozimina jako lepo kaže, le dežja nekoliko primanjkuje. Upati ako so prišli do vode. spustili so zopet je dobre letine. Živina se draži, v veliko veselje živinorejcev, smrtno nevarnost čolne v njo in naložili poleg sebe še sani. Lahko si je misliti kateri jo imajo kaj prodati. kateri so se nahajali. Na njih največjo srečo leti rake, Sedaj Raki. Iz Osoj na Koroškem se nam piše. Pred tremi je v našem jezeru prikazala se račja kuga in pobrala vse katerih so ljudje v našem kraji imeli lepe dohodke. mine nekaj let, predno se raki zopet zarede. pa gotovo Konjska razstava bode letos od 12 do 20. maja na Dunaji. Oglasilo se je ž »i jako mnogo udeležencev. Razstav- ljenih bode nad 25 najlepših konj Poleg tega bode pa raz- ne zamudi naleteli so bili, če se prav spominjam na neke ruske ribiče, in ti so jih oteli gotovega pogina. Eden izmed vdeležnikov te vratolomne ekspedicije je blizu Reke doma. On je zgoraj omenjeno fotografijo prinesel trsatski Majki Božji v zahvalni dar, o tej priliki poklonil se tudi čč. gg. oo. Frančiškanom, in zagotovljal jih, da bi se v enake nevarnosti ne podal nikdar več za vse zaklade celega sveta. (Ako kateri č. g. bralec »Novic« dospe kedaj na Sv, Tersat, naj o ledati si omenjene fotografi. Pisalec olepšave imenuje. Slišal sem, ako se prav spominjam » da da je oblika te knjige nekako preokorna, ker je premajhna se s takim nakitom ozalšajo čolni in male barčice, kadar in predebela, in je ni lahko spravljati v žep se kot nove vprvič spustijo v morje To tedaj tudi nekaki djanski izraz in pobožno priporočilo vernih mornarjev v varstvo „Marije morske zvezde." Naj bi bila kli-eajočim vedna mogočna pomočnica; kajti morske nevihte in viharji niso nikake šale! Pomikaje se po cerkvi najprej gori stala sta mi desni steni tikoma prislonjena altarja sv. Nikolaja in sv Janeza Nepomuka; ob vhodu v presvetišče k desnej levej î z licem po cerkvi obrnjena, pa se nahajata lepa marmeljnasta altarja sv. Katarine in sv. Mihaela. Presve tišče loči od glavne cerkvene ladije iz kovanega železa w umetno napravljena pregraja, ki sega noter gori do oboka, in je okinčana nad vraticami, skozi katera se pride v presvetišče, s cesarskim orlom. Prestopivši skozi ta vhod nahajal sem se tukaj v natančno po nekdajni nazareški in sedanji loretski sveti hišici posneti kapelici. Glavni Dal ga je postaviti Uzolini. Kakor altar je zgotovljen iz marmeljna. 1691. zagrebški dostojanstvenik Janez imajo zlasti pri nas po Slovenskem v mnogih krajih veliki altarji tako zvane „trone", v katerih se nahaja glavni altarni kip (ali pa slika) se o večjih praznikih slovesnostih odpirajo ter ljudstvu v počeščenje odkrivajo j tako je tudi na glavnem altarju trsatske cerkve Marijna slika namreč, katero jo je izmalal sv. evangelist Lukež, in so jo papež Urban kakor je bilo že po pred enkrat povedano, podarili kakor nekako odškodnino trsatski cerkvi, postavljena je v „tronu" in se vsaki dan le pri eni ali dveh sv. mašah odpre in pobožnemu ljudstvu v počeščenje odkrije in pokaže; drugače pa je zakrita s sprednjo sliko. Stene in strop v kapelici so okinčane s presnimi slikarijami, ki predočujejo glavne dogodke in zgodovino sv. hišice, namreč: slike njenega prihoda in odhoda, kakor tudi slovesnega kronanja milostipolne slike v preteklem stoletji. Predmetov za ogledovanje in zanimanje nudi se tedaj človeku tu pač dovolj. Prvikrat nahajal sem se na tem slovečem Marijnem božjepotnem kraji 1. 1869., katero leto štejem kot najsrečnejše v vsem svojem življenji, in čeravno sem bil poznej menda še dvakrat kot romar v tem svetišči, nisem bil ničmanj tudi pobožnost ta pot nekako ginjen in opravljal sem svojo po mogočnosti najbolje. Saj smo vsi nekaki duševni mornarji na razburjenih valovih časnega življenja, ter pomoči od zgoraj v časovnih in duševnih zadevah čez in čez potrebni. In ravno taka mesta, kakor je sv. Trsat, pomagajo človeku povzdigovati duha v nadzemske višave. (Dalj sledi.) Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tver s k eg a.) IV. (Dalje.) _ "s _ Moj novi tovariš bil je človek brez vsacih sredstev, ki je ravno izgubil svoje premoženje v nesrečni spekulaciji v Virginji. Bil vdovec z veliko rodbino jako prikupljiv in dobrodušen Človek in jako izveden v kupčiji. Zmenila sva se v pol ure in sklenila po poldrugi tisoč vložiti v začeto trgovino. Jaz sem že tedaj imel neomejen kredit, zaradi svoje lesne kupčije in zalaganja stopil sem v neposredno zvezo s severom, kupujoč naravnost v Novem Jorku, Bostonu in Filadelfiji vse, kar mi je bilo potrebno. Moje ime je imelo veliko veljavo v vseh trgovskih agentstvih. katera imajo o samostojnih trgovcih in tovarnarjih v Zjedinjenih državah natančne sezname o njih de- narnih razmerah, rekli bi o njih moralni kakovosti. Te spiski se vsak mesec pregledajo, popolnijo in popravijo. Vsled tega kredita sva s svojima tremi tisoči To kupila blaga za deset tisoč in [začela trgovino, prodajalnico sva imela do 1888. leta, ko sem jaz vse prodal, kar sem imel v Floridi, in v teh petih letih sem se dobro seznanil s trgovino skoro vsake vrste. Devet desetin trgovine ameriške, če ne večje v rokah raznih komisarjev, middlemen, posrednikov, kakor jih tukaj imenujejo. Skoro nemogoče je kaj kupiti iz prve roke. Vsaki zavod, vsaka tovarna prodaja vse svoje blago kakemu faktorju, kateri je prodaja na drobno po vseh Zjedinjenih državah. Pa se ne le to tak faktor, ko se mu je posrečilo, monopolirati kako vrsto proizvodov, imenuje faktorje druge vrste, ki blago prodajajo v gotovem ozemlji, v jedni državi, nekaterih grofijah ali pa tudi le v jednem mestu. V takem slučaji je popolnoma nemogoče kupiti blago iz prve roke, dobimo ga faktorja in moramo se iz tretje od kakega že plačati dvema trgovski dobiček. Trgovina z vsakim blagom, katera ima kaj pomena, je tako organizovana minnepoliška moka, kalifornsko sadje v ploščinastih pušicah, vse boljše vrste mila in suhih drožij, boljše suho sadje, kmetijski in drugi stroji, zastori sir, boljši čevlji in dokolenice bolj klobuki vse to se mora predrago plačati Za čas šestoletnice bila je menda vsaki dopoldan včasih dvakrat tako drago, kakor stane In to za- ob 10. uri sv. maša za romarje, katere sem se vdeležil radi tega, da se vzdržujejo ti faktorji. Celo trgovino s tudi jaz. Opravljala se je v stranski ladiji na lepem kakim blagom, kakor je bombažno in volneno vsake altarji slovečega sv. Antona Padovanskega. Po sv. maši vrste, če tudi so take tovarne razstresene po vseh šel sem v zakristijo, da si kupim ondi v spomin svojega Zjedinjenih državah, je v rokah posrednikov. Vsi iz- romanja znameniti zgodovinski spis in ob enem molitvenik delki kake bombažne (pavolne) tovarne v Severni Ka- » Svetišče Matere Božje na Trsatu del nekoliko ilustracij ? obseg 176 stranij del ki ima tudi roline ali v volnene tovarne v Ohaii odpošlje se iz , molitvenik, Novega Jorka v Boston in od tod se pošlje nazaj in pa šteje 431 stranij. Le škoda je, vsaj po mojih mislih, dostikrat ravno v tisto mesto kakor je izdelano v 155 » prodajalnice. trgovcev na drobno s krojnim blagom. Proga Grosuplje-Novo mesto bo glavna proga in se bodo torej na videz nenormalno trgovino je pa lahko To jasniti z mnogobrojnimi uzroki. po- (Dalje sledi ) Poučni in zabavni drobiž. Kemija bodočnosti. V Parizu je bil te dni banket kemičnih tovarnarjev, h kateremu je bilo povabljenih tudi več učenjakov. Pri tem banketu je profesor Berthelot, bivši učni minister, ki ima dokaj zaslug za kemijo, imel govor v katerem je nekoliko šaljivo nekoliko resno slikal razmere na zemlji v letu 2000, ko bode napredek znanostij že preustrojil vse sedanje življenjske razmere. Tedaj na svetu ne bode vec kmetijstva, pastirjev in kmetov. Tedaj ne bode premogovnikov in rudnikov. Gorivo se bode nadomestilo s fizikaličnimi in kemičnimi presnavljanji. Glavni problem industrije je, da se najdejo viri sile, ki so neizcepljivi in se dajo brez velikega dela uporabljati. Taki viri sta pa solncna in notranja zemeljska gor-kota. Ce prevzamemo v vodo, vse to lahko goni stroje vsega sveta, z zemeljsko gorkoto se bode rešila marsikaka znanstvena naloga, mej drugim pripravljanje živil kemičnim potom. Kar sedaj opravljajo rastline, to se bode vršilo v tovarnah mnogo popolnejše. Prišel bode čas, ko bode vsakdo imel v žepu pu- potniki iz Ljubljane v Novo mesto ali obratno naravnost vozili. Potniki v Kočevje in naiaj se bodo morali pa na Grosupljem presedati. Kmetijsko družbo za Trst in okolico osnovali so slovenski rodoljubi v nedeljo dne 8. aprila t. 1. Shoda, ki se je vršil v ta namen pod predsedstvom deželnega poslanca in veleposestnika na Opčinah g. Iv. Gorupa, udeležilo se je precejšnje število kmetovalcev. Utopljenec. Iz Ljubljanice potegnili so minulo nedeljo truplo krojaškega pomočnika Janeza Jagriča. Mož je bil star že 72 let, je rad popival in se je najbrže ponesrečil. Na grobu svoje žene ustrelil se je minoli teden na pokopališči v Trstu 731etni vdovec, vpokojeni policijski agent Jož Kern, rodom iz Ljubljane. Zapodil si je dve krogli v sence, ki ga pa nista takoj usmrtili. Težko ranjenega prenesli so v bolnico, kjer je čez nekaj dnij umrl. Vzrok samo- moru ni znan. Ustrelil pijonirskega batalj( samomoru ni znan Budimpešti minoli teden nadporočnik Plachota, doma iz Ljubljane. Vzrok Truplo prepeljali so v Ljublj ščico kemikalij, bode njegova hrana. Tedaj ne bode več škodovala niti suša, niti mraz, niti moča, niti toča, pa tudi ne kodljivi mrČesi. Nravi ljudij se bodo zboljšali, ker ne bodo v « več živeli od morije. Vsa zemlja bode pravi raj, ker bode manj skrbi za gmotni obstanek, se bodo vse bolj brigali za duševni napredek. Umetnost bode cvetela Mi nimamo upanja, da bi ta srečni kemik. čas tako hitro prišel, kakor misli ta francoski Požari. Dne 7. aprila zjutraj nastal je ogenj pri Janezu Bizjaku v Stražiši v logaškem okraji in vpepelil v kratkem času štiri hišna in 8 gospodarskih poslopij z živežem, obleko, opravo in krmo vred. Škode je do 6000 gld. Zavarovalna svota znaša 1400 gld. Kako je ogenj nastal se ne ve. Dne 8. t. m udarila je strela v kozolec posestnika Jožef Dulca, v Telčih v kamniškem okraji in istega užgala. Močan veter je pospešil, da se je ogenj razširil in uničil 5 hišnih in 19 gospodarskih poslopij. Škode je čez 14.000 gld.i so bili pa pogorelci za 2500 gld v vsem Dne t. m. uničil je požar župnijska gospodarska poslopja s krmo in opravo vred v Št. Rupertu na Dolenjskem Gospod župnik «i * î áiiy^ Novice. KR ima 6000 gld. škode, zavarovan je bil le za 3000 gld. Nekega Fr. Vdovca, katerega je odpustil g. župnik isti dan iz službe, so prijeli Novega nadškofa dr. Posiloviča hočejo v Za- zanetil ogenj grebu pri njegovem prihodu prve dni maja meseca najsijajneje M. Keber v Meng izročili sodišču, ker je na sumu da je Dne 10. t. m. nastal je ogenj pri kajžarici kamniškem okraji, vpepelil tej skedenj vsprejeti. Ves posel v prireditev slovesnega vsprejema je prevzel in še eno drugo hišno in dva gospodarska poslopja Škode je Hrvatski Sokol". Pri slavnosti sodelovala bodo vsa zagrebška do 2500 gld. Zavarovani so bili pogorelci za 2000 gld. uničil je požar v Babnem polji, v ložkem okraji društva in udeležilo se je bo vse zagrebško prebivalstvo brez Dne apr razlike strank, kajti radost nad novoimenovanim nadškofom, posestnici Marij Mlakar hišno in obe gospodarski poslopj z vsem toli priljubljeni osobi je splošna. vsem orodjem in krmo vred. Zgorele so tudi štiri ovce. Škode Ivan Tomšič. Umrl je dne 17. t. m. po dolgo- je 1000 gld. Zavarovana je bila pogorelka le za 300 gld. trajni bolezni v 56 letu svoje starosti g. Ivan Tomšič, lastnik V Křemenci pri Studenci pri Ljubljani pogorela sta 12. t. m. zlatega križa za zasluge, c. kr. vadniški učitelj, c. kr. okr. dva posestnika. Škode je do 3000 gld. Zavarovalna svota je šolski nadzornik, občinski odbornik ljubljanski itd. Pokojnik prav neznatna Dne 10 t. m. pogorela v Gorenjem Kar bil je vesten učitelj, ljubeznjiv družabnik in plodovit slovenski teljevem pri Novem mestu kajža Mihaela Mahniča. Škode je književnik. Ustanovil je pred 23 leti Vrtec", podučni list za 1200 gld. Mahnič je bil zavarovan. Dne 14. t. m. zvečer mladino, in istega ves čas skrbno urejeval. Narod slovenski pogorel v Kozarjah pri Lj ubij posestnik Janez Košir po ohranil mu bo za trud, katerega je posvečeval njegovi mla- domače Klobasar. Pogorela mu so hiša in oba gospodarska dini, hvaležen spomin. Pri volitvah v občinski svet ljubljanski, so poslopja. Škode je 1400 gld., zavarovan je bil pogorelec za 800 gld. — Dne 16. t m. nastal je velik požar v Spodnjih se vršile ta teden, izvoljeni so bili vsi od kluba narodnih ob- Gorjah pri Bledu. Ogenj uničil je dvanajsterim gospodarjem činskih svetovalcev nasvetovani kandidati in sicer v III. raz- vsa hišna in gospodarska poslopj Le na pomoč prihitelim redu . : Jernej rne mesar in posestnik, Ivan Škerjanec gasilnim društvom z Bleda, Radovljice, Begunj, Javornika, Je-gostilničar in posestnik, Jernej Žitnik čevljar in posestnik ; v senic in Save se je zahvaliti, da ni pogorela cela 33 številk v se II. razredu gg. : Ivan Hribar glavni zastopnik banke „Slavije" broječa vasv s podružno cerkvijo vred, katera poslednj in častni meščan, Gustav Pire tajnik c. kr. kmetijske družbe, vnemala. Škode je do 35.000 gld. Pogorelci so bili zavaro- Dne 15. t. m. uničil je požar v Ilirski Bistrici dve Karol Žagar deželni blagajnik in posestnik ; v I. razredu Ivan Gogala, c. kr. notar in posestnik, Peter Grasselli mestni vam. 1 • v • • hišni in tri gospodarska poslopja z opravo in krmo ed župan in posestnik, dr. Josip Stare c. kr. finančne prokurature Škode je do 6000 gld. Zavarovalna svota znaša le poltretji pristav in posestnik, Ivan Velkovrh, c. injkr. nadporočnik v p. tisoč gld in posestnik. vseh st*a Razun teh požarov so zadnji čas prihajala od poročila o večjih in manjših gozdnih požarih. Upati Dolenjska železnica. Proga Grosuplje-Novo mesto je, da je dež ie adnj dni napojil presušeno zemlj se bode, kakor je sedaj za gotovo določeno slovesno otvorila večinoma ostavil v toliki množini se ponavlj strašne tudi po- dne 30. ali pa 31. maja. Prometu se izroči proga 1. junija. Tehniško policijski vlak s komisijo bo vozil dne 27. maja. žare. Znano je namreč, da se požari najraje dogajajo v susi. Nedolžno obsojen. Veliko senzacijo vzbuja neki slučaj v Pragi, ki pa sedaj še ni popolnoma pojasnjen. Pred blizu šestimi leti je obsodilo deželno sodišče v Pragi zaradi poneverjenja smichovskega gostilničarja Antona Havelko. Odvetnik je peljal oba k policiji. Pri policiji je tujec izpovedal, da je tat na Sedmograškem uro z verižico prodal nekemu rojaku, prej se je dal ž njo fotografovati. Tudi neki rodbinski prepir je v stvar zapleten. Morda o priliki kaj več spregovorimo o njej. Dne 27 oktobra 1888. leta Havelka in njegov znanec neki graščinski sin iz Kladnega, šla v Lieben na Nesreča v fužini. V neki fužini v Pomerov v sprehod. Tam sta dobro pila v gostilni Franca Zelenke. Ameriki se Je prekucnila posoda, v kateri je bilo 600 funtov Naposled je izvlekel prijatelj Havelke zlato uro in jo je hotel vreči v peč. Temu malo dragemu veselju se je uprl navzoči trgovec O. Fritz in je hotel uro dati gostilničarju, da jo spravi. Lastnik ure je pa poprosil svojega prijatelja Ha- spravi, če se že mora dati komu spra- žep raztopljenega jekla. Sest delavcev je bilo takoj mrtvih, deset težko poškodovanih. Jeden delavec je skoro popolnoma zgorel, drugi je oslepil Neusmiljeni starši. V Haj na Češkem je te dni umrla štiriletna Sofija Chládek, nezakonska hči Jožeta m Frančiške Hanl Ker velko, da viti naj Havelko je vzel uro in jo spravil v zunanji svojega ogrtača. Kmalu potem sta se odpeljala tovariša domu precej vinjena. Drugi dan je grajščinski sin opazil, da mu manjka in verižice. Spomnil se je, da jo je dal Havelki spra- ure viti i in je od njega zahteval i da mu jo nazaj da. Ha bilo znano, da sta z otrokom grdo ravnala, je zdravnik pregledal truplo in našel na njem več ran modrih lis od udarcev. Sedaj se bodo morali neusmiljeni sta-riši zagovarjati pred sodiščem. Poneverjenje. V Brnu obsodili so radi poneverjenja poštnega asistenta Leopolda Ballerja, v 18mesečno ječo, ker je poneveril 1146 gld. Tat iz navade. Na Dunaji obsodili so 22 letnega kljucarskega pomočnika Josipa Wachowitza v sedemletno ječo in da se potem še odda v prisilno delavnico. V februvariju njegovem sta- velka se ni več spominjal, da bi mu bil dal uro spraviti, so ga bili prijeli, ko je v neko hišo vlomil in je vse tajil, ker ure ni našel v svoji obleki. Prijatelj njegov je pa zaradi tega bil jezen postal in stvar naznanil policiji. Stvar je prišla pred sodišče in Havelka. novanji našli so pa mnogo pokradenih stvarij. Prepričali so se, da svoje ključarsko znanje uporablja največ v to, da odpira ključavnice Pop je bil že trikrat obsojen radi tatvine ki se je jako okorno izgovarjal, bil je obsojen v dvamesečno ječo in da plača 135 gld. odškodnine. Havelka je vsled tega zgubil gostilniško obrt, bil je berač. Bil je v veliki stiski, zakaj skrbeti je moral za ženo in otroke. Čez več mesecev dobil je službo v neki tudi zaprli praški gostilni. Jedva je bil nekaj časa v službi, kar dobi Umor. V Szebelyji na Ogerskem so napali našem roparji trgovca Žigo Fuchsa in ga umo Sumi se, da je to storilo več Rumuncev, s katerimi se je pravdal. Umor dijakoninije. Blizu Berolina našli so umor jeno dijakonis Heleno Schwechal. Tega dej je mlj de vetindvajsetletni zidarski pomočnik Julij Thilde, katerega so Velik štrajk. Na Dunaji je začelo nad 13000 mi brez imena pismo egov gospodar da je Havelka tat Seveda so ga odpustili iz službe zarskih pomočnikov štrajk. Dvanajst mojstrov se je že udalo in v njih delavnicah zopet delajo Pomočniki zahtevajo oseru- urni delavnik in pa povišanje To se je ponavljalo tudi drugod. Kjer je dobil kako je delalo pri razstavi in te so zaměnili s te Nad 300 teh mizarjev službo, jo je zopet izgubil. Tako je trpelo pet let velka je prišel v vedno večjo bedo Začel kako Ha premišljati Poneverjenje pri knjigoveški bolniški bla dokazal nedolžnost svojo. Spomnil se je da je onega večera videl v Liebenu nekega neznanca priti v gajnici na Dunaji. Te dni so na Dunaji obsodili knjigoveš-kega mojstra in tajnika knjigoveške bolniške blagajnice, ker je poneveril blizu 1800 gld. Pred nekaterimi tedni se je na- gostilno. Prišel je na misel krat bilo razglasilo, da je nekdo vlomil v blagaj kaj ko bi bil ta mož njemu preiskava je prišla, ogledala vse razmere in začela Sodnijske iti da ukradel uro iz ogrtača. Začel je poizvedovati po tem denar le izQeverjen in potem nalašč vlomljeno v bla tujci. Bil je kacih 40 let star s črno gosto brado da se krivda zvali na tatove. Preiskava Havelka je res izvedel ime dotičnikovo, njegovo zadnje tajnik imel bla ]e še sam pokazala, da je Sprva je ob vsakem škontrovanji vzel sam malo denarja na posodo da stanovanje, in da je zapustil na Češkem svojo rodbino in ko pa to ni več šlo, je pa vlomil v blagaj pokril se izselil na Sedmograško, več izvedeti ni mogel. da so tatovi blagaj okrali in razglasil i ce se stilni žati, prišel v gostilno mlad mož. Ta vpraša natakarja mu pred petimi leti ni pripetila neka nesreča. Natakar mu je vse razložil. Tujec izvleče fotografijo, in jo pokaže natakarju. Natakar fotografijo ogleda. Bil je fotografiran šestdesetletni starec velik Zadnje tedne je Havelka zopet natakaril v neki go-ali tudi te službe bi najbrž dolgo ne mogel obdr- strehe da se stvar ni ugodno obrnila. Nekega dne je požar Veliki požari. V Orlskem Kostelci na Češkem je uničil 33 hiš in je vsled tega nad 300 ljudij brez V Novem Sandeci v Galiciji je dne 27. t m ob . uri začelo goreti sreda mesta. Pogoreli sta dve katoliški cerkvi, protestantska cerkev, jezuitski samostan, poštno poslopje, gimnazija in še več zasebnih hiš. Skoro ves notranji del mesta je uničen. Iz Krakova bil je odšel oddelek deželnih brambovcev gasit po železnici Opoldne dne 17. je začelo i katerega on ne pozna. Zatoraj da osmih zvečer. goreti v Ogerskem Hradišči na Moravském in je gorelo do Pogorelo je nad 30 hiš, mej njimi dekliško fotografijo nazaj. Tujec mu reče, naj ogleda urno verižico meščanska šola, velik hotel, frančiškanski samostan s cerkvij na fotografiji. Natakar jo dobro ogleda podobna ukradeni Šla sta spozna ? da je odvetniku dr. Ricerju, tam katere zvonik se je podrl. Bil je silen strah. Nekateri ljudji Graščini Brynek v Prusiji je po so se rešili skozi okna tujec povedal, kdo je, in kako je z uro in verižico gorelo 200 oral in grajščini Koslic tudi na Pruskem 300 oral gozda 157 Srnjak je hudo poškodoval vojvodo Parmskega, ko Požar je poslopje Amerikán Glaucose Compagni v Novem se je sprehajal po parku v schwarzenauskem gradu blizu Du- Jorku uničil. Več ljudij je poskakalo skozi okna. Osem je po-naja novega mesta. Zaletel se je namreč z vso silo s svojimi škodovanih, 12 se jih pogreša. Škode je 1 Y4 milijon dolarjev. rogovilami vanj. Veliki požari na Ogerskem pri Šopronj Zgorenji Raknici pa 30 hiš in 36 gospodarskih poslop Umor. V Fajszu na Ogerskem našli so umorjenega vaseh Gyalaka v gozdu veleposestnika Bela Kunda. Sodilo se je takoj, da so pogorelo 22 hiš in zgorelo mnogo živine, v ga ubili lovski tatje. Na truplu so bili sledovi, iz katerih se je dalo sklepati, da se je hudo branil. Mej nohtmi našli so Okradena podoba Matere Božje. V benediktinski lase, ki so na vsak način morali biti od jednega napadovalca. cerkvi na Dunaji je dne 11 t m nekdo vlomil zaprti Policija je v bližnji okolici preiskala vse moške in po laseh podobi Matere Božje dobrega sveta je pobral raznega nakita in po ranah, ki sta jih imela na sebi, o katerih nista mogla za 00 gld. Prejšnji dan je pa bil ukraden v tej cerkvi 5 gld. povedati, kje sta jih dobila, spoznali so morilca. Morilca sta vreden prt z altarja. Neprevidnost. Petnajstletni pekovski učenec pri peku Janezu Michorju v Ziljski Bistrici na Koroškem je po se res tudi udala. Mesto pogorelo. Mesto Delor Srednj Ameriki neprevidnosti ustrelil petletnega dečka kovača Janeza Godca in mogli gasiti. Škoda je velika skoro popolnoma pogorelo. Zaradi pomanjkanja vode niso obstrelil njegovega triletnega bratca Žrtve nedeljskih lovcev. Lani so na češkem Mazanje poštnih nabiralnikov. Te dni so v obsodili v petmesečno ječo mizarskega pomočnika Du- nespretni lovci ustrelili 3 12 krav. 132 telet 275 Pragi cheka iz Žižkova, katerega so dobili ko koz 59 ovnov, 72 ovac, 1 jagnje, 3671 lovskih in 11418 na poštnem nabiralniku, strugarskemu pomočniku Račku ravno mazal orla ki ga druzih psov, 8762 mačk in 2 konja. Zato so plačali odškod- je videl pri delu, in ga vprašal, zakai da to dela, je bil od nine 413.590 gld Ubili so pa tudi 13 stark, 27 mož 7 govoril, da „za narod in domovino Pri sodišči se le izgo- dečkov in 3 deklice. Obstrelili so pa 3014 ljudij, največ go var j al da je bil pijan in vedel, kaj dela njacev. Za bolečine plačali 633.093 gld., zdravnikom in od Sreča v nesreči. V Hatingenu prišla na ko vetnikom 172.000 gld. Kazni so obsedeli 74.089 Torej za lodvor ženska z majhnim otrokom Ko je ravno vlak pridrdral vsacega obstreljenega človeka povprek jeden dan je otrok skočil na tir. Casa ni bilo da otroka potegnili s Nemci kulturonosci v Afriki. Nemški listi po tira Mati je bila vsa obupana. Lahko si mislimo kako ročaj o, penjem da sodniški asesor v Kamerunu Wehlan zamorce s te- bila vesela mati, ko se je vlak dalje premaknil sili da priznavajo, kar jih dolže. Jednega zamorca je ukradel nekaj ur, je s 80 palicami prisilil da priznal je otrok ležal nepoškodovan mej šinami. Otrok se je bil namreč hitro stisnil na tla mej šine in vlak je drdral čeznj, ne da bi ga tatvino, potem ga je obsodil v šestletno ječo in da vsako prvo bil kaj zadel oboto v meseci dobi še 15 palic. Ko so se Bakoki spuntali Riba ga je ugriznila. V Rinderortu v Nemčij so jim Nemci požgali vse hiše, ženskam porezali vratove, ščuka ugriznila šestnajstletnega krčmarjevega sina v sredinec moške pa privezali za jarbole neke ladije, da so lakote po- ko jo je jemal iz mreže. Dižala ga je tako trdo, da so jej mrli Nekatere so pa postřelili privezane kot divje zverine, morali odtrgati čeljusti, predno zpustila. Fantu je roka za- Ponarejeni petdesetaki V Oglj na pošti čela otekati Drugi dan je šel k zdravniku je spoznal za- nekdo 500 gld. vplačal s ponarejenimi petdesetaki. V zvezi s struplj krvi Poskušali so vsa sredstva, ali naposled ni tem so več oseb zaprli bilo druzega pripomočka, da so mu odrezali roko, ako so ho Nesreča v rudniku. Pri Kupriji v Srbiji so v teli ohraniti živega državnem premogovniku se užgali plini. Sedemnajst delavcev je vsled silnega razpoka mrtvih Samomor gledališkega igralca. Iz Benetek se nam poroča. V Mestru se je te dni ustrelil jeden najnadarje- Zaradi ponarejanja bankovcev je bil v Brnu nejših italijanskih gledaliških igralcev France Garzes. Posebno obsojen te dni Janez Tinki v desetletno ječo. Njegov brat je je znal dobro predstavljati lahkoživce na odru, pa tudi v živ- pa bil oproščen. Izdala sta petakov Bil je zadnji čas v slabih premoženjskih razmerah Svoje moči napačno porabljal je neki stavbeni Tudi se je govorilo, da so pojemale njegove zmožnosti Znan delavec v Berolinu Schulz po imenu. Na nekem stavbišči si je pa bil Grarzes tudi kot dramatičen pisatelj je naložil železen steber in ploščo v teži 3 1/2 centa. Nekemu policijstu se je čudno zdelo kaj da nese, in stopi bližj Stotak na čevlji. Zadnje dni je sluga neke zaloge piva v Zagrebu pometal pisarno in naenkrat opazil, da se mu drži njemu Schulz zbežal in tako hitro da bi bil ušel, neki papir na čevljih. Spoznal je, da je za 100 gld. bankovec da ga ni na dano znamenje s piščalko drugi policist prijel, zoril je na to blagainika. Poslednji je denar preštel Drugi dan so ukradene stvari nazaj peljali na vozu, Schulza da mu stotaka manjka. Prejšni dan je denar prešteval in pa izročili sodišču. Opo-našel, četrt milij Pogorela je predilnica v Ajdovščini. Škode je blizu Veliko poslopje, v katerem je bilo mnogo pa pri tem kihnil in ta čas je odletel stotak na tla, ter se drugi dan prijel malo blatnatih slugovih čevljev. Španjski romarji Več panjskih delavcev je šlo vole, je ostalo nepoškodovano, 500 delavcev je brez zaslužka, na romanje v Rim. Njim se je pridružilo 14 škofov V \ Upati je, da se delo začne čez nekaj tednov Velik požar. V Velikem Enzersdorfu v petek pogorelo veliko skladišče lesa. Škoda je silno velika. Nevar lenci napali na Spanjskem so nekateri socijalistični delavci romarje Bil je hud poboj, pri katerem bilo 17 ranjenih nost je bila silno velika, da se ne užge Štirje napadovalci so tudi bili poškodovani. Škofa madridskega Nadškofu sevillskemu selo. Prišla je na je nekdo precej z bodalom poškodoval pomoč požarna bramba z Dunaja. Le z velikim trudom požarni brambovci in vojaki omejili požar. so razbili so okna njegovega knezoškofijski palači. Izgredniki so pobili tudi okna Veliko nesrečo je preprečil igralec Jurij Gros Bombe. V Rimu so te dni pred Kolezejem našli mith v nekem londonskem gledališči. Vnele so se bile kulise, bombo. Zaprli so več oseb, in pri nekaterih osebah, katere so On je obstal in z veliko ravnodušnostjo opazoval ogenj. Drug prijeli našli razna razstrelila. Policij na sledu anarhističn gralci so storili ravno tako, ko so videli njegovo ravnodušnost, družbi, katera ima namen z bombami spravljati v nevarnost Gledalci pa ognja niti zapazili dokler niso veliko množine imenje druzih ljudij Pri Auberviiliersu našli ode spustili na oder. Vse je ostalo mirno. Predstava se je so na polju v neki jami dvanajstero pušic s kemikalijami potem tako mirno nadaljevala, kakor bi se zgodilo. ne bilo ničesa kile zelenega papirja, deset kilo dinamita in žebljev. Našli so tudi jedno popolnoma narejeno bombo. 158 Anarhistični atentati. V Sieni sta dne 13. t. m. bili po noci na trgu San Virgillio vrženi dve s smodnikom in žeblji napolnjeni bombi. Pri hišah so se vsa okna razletela, jedno mimoidejočo osebo je ubilo V Pesazu je ravno ta dan pred artilerijsko komando se razletela bomba s tako silo, da raznesla trdnjavska vrata. Malo poprej je policijsko ravnateljstvo bilo dobilo pismo, v katerem se je naznanjalo, da bodo anarhisti slednji dan vrgli več bomb Več sumljivih oseb so zaprli Nove tropove dobi Francij Izumil jih je neki konjiški stotnik. Poskusi so se dobro obnesli Lažj so od sedanjih, in imajo večjo moč. Za vso vojno bodo stali novi topovi 240 milijonov frankov. Gostilniški tat. Te dni so zaprli v Gradci nekega Pavla Kostingerj je po gostilnicah kradel posteljno opravo Navadno je prišel zvečer, vzel prenočišče, plačal za postelj precej rekši da mora zjutraj zgodaj odpotovati. Zjutraj je res vselej zgodaj vstal kolikor je mogel posteljne oprav seboj in še kaj druzega, če je dobil Tudi je navadno kakemu sopre nočevalcu kaj ukradel. Te dni so ga v neki gostilni prijeli ko je ravno nekemu izmaknil posteljne oprave, ter odhajal gld denarja in pobral nekaj Zanimiva stava. Koloman pl. Szelli je bil stavil z grofom Szaparyjem za 4 konje in kočijo, da bode 200 libe ralcev glasovalo za civilni zakon in je stavo dobil. suša že V Turinu tako manjkalo vode, da so morali studence iz Suša v Italiji. V Italiji je velika je v mestu Trana napeljati v mestni vodovod, temu so se kmetj s silo ustavljali. Delo se je moglo izvršiti le pod varstvom vojakov Umor dekanov Pri Przemyslu v selu Cykow so bii farovža vsega v krvi in pobitega po glavi ta mošnjega dekana. Imel je tudi več ran z nožem na prsih Predno se je kaj zavedel, je umrl Polkovnika zaprli. Cremoni na Laškem zaprli talijanskega polkovnika Tita Serpieri v nekem hotelu kral srebrne žlice katerega so dobili ko . Viharji s snegom bili so zadnje dni v Severni Ameriki ob Atlantskem morji. V nekaterih krajih je palo po dva čevlja na debelo snega Nekaj ladij se je potopilo več ljudij utonilo Bomba tovarni za bombažno blago. V Ham mersteinu pri Grottau-u našli so mej premogom majhno bombo nabasano s smodnikom. Da je bomba prišla v peč, gotovo bi se bila pripetila velika nesreča. Loterijske srečke. V Lincu dne 14. aprila t. L: 34, 32, 14, 19, V Trstu dne 14. aprila t. V Pragi dne 18. aprila t. 52, 60, 1, 18, 82, 45, o, Neogibno potrebno je za ysako družino Kathreinerova Kneipp ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- datek k pravi kavi. (10) Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod. v2 kile 25 kr. Tržne cene. gld V Ljubljani dne 28. marc 1894 Pšenica gld. 8 40 kr 6*40 kr., ječmen gld. 6*40 kr., oves gld. 7 30 kr ajda gld. 8*40 kr., proso gld. 540 kr.. turšica gld. 5 40 kr leča gld. (Vse cene 14 kr grah gld 1 kr fižol gld kr ajo za 100 kgr.) kupuj branjevci, temveč pravi star predgovor. trgovci lahko uporablja na moje podjetje. tako ve- lika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih mno- žin blaga za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške, kateri so naposled le knpovalcu v korist. Mičnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj in franko. Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, predpisano blago uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno veterance, požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove, loden tudi nepremočljiv za lovske suknje, perilno blago, potni pledi Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno jedva splača krojač, priporoča cene cunje, Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti V2 milijona goldinarjev Pošilja proti povzetju ! Dopisuje nemščini, češčini, madjaršeini, poljščini, lijanšžini, francoščini in angleščini. ► kaplj ice « izgotovljene v lekarni » angelu varhu a a BRAD Y-a y Kromerižu (Moravsko) > i ► i 4 ► so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna dela. (19) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr. 4 ťs&uHUr dvojne steklenice 70 kr Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec carich ; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani; dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku: Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. i > Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.